103. Številka
I Lidljul, i ptniellih. 6. nuja NIZ
XH. Ido
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto.......K 24—
poMeta .   . 12 —
četrt leta    ....... 6'—
na mesec...... _   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22-—
pol leta........11-—
četrt leta    ....... 5*50
na mesec    .   .       .   .   .   . 190
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan svečar isvaeaaal nedelje ta
Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
- Posamezne številka velfa 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Narodna tiskarna" telefon št. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25-—
pol leta . 13-—
četrt leta......, 650
na mesec...... 2*30
za Nemčijo: eelo leto.......K 3f>-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35--
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo: Knaflova oliea št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Shod v Sišhi.
Za soboto, na predvečer občinskih volitev v Spodnji Šiški, je sklicalo napredno politično društvo
»Vodnik«
$hod v salon gostilne pri »Kankertu«, ki ga je otvoril predsednik gosp. S e i d I, imenoval za zapisnikarja društvenega tajnika gosp. Šego ter pozdravil vse navzoče, zlasti došle-ga državnega poslanca gosp. Vladi-mirja R a v n i h a r j a in deželnega poslanca in župana ljubljanskega g. dr. Ivana Tavčarja. Državni poslanec
dr. Ravnihar
vihamo pozdravljen, kaže uvodom svojega govora na veselo gibanje narodno - napredne stranke v ljubljanski okolici, zlasti pa Spodnji Šiški. Potem nadaljuje:
Jugoslovansko vprašanje je zopet z močno roko potrkalo na duri avstro - ogrske monarhije. Ako je rešitev tega vprašanja postala akutna z aneksijo Bosne in Hercegovine, pa >e postala naravnost  pereča vsled zadnjih dogodkov na Hrvaškem. Ti dogodki nam kažejo, da madžarski imperalizem sega s svojimi kremplji po troedini kraljevini. Išče le povoda, rfa bi dobil vsaj na videz pravni na-felov za izvršitev svoje namere. Brezobzirnost Madžarov,   kadar gre za odpravo zaprek dosledni njihovi politiki, je znana. V takem slučaju ne veljajo za nje niti naravni, niti pisani zakoni, niti pogodbe, niti pogodbena poštenost. Z nekako cinično drznostjo voltigiraio preko vseh etičnih zakonov javnopravnega   značaja. Ja-^en dokaz za te trditve nam daje položaj na Hrvaškem,   kjer je volitev sledila volitvi za hrvaški sabor. Ena se je izvršila za namene madžarske gospode bolj neugodno nego druga. In zopet so se morale vršiti nove volitve, toda hrvaški narod je s svojim glasovanjem dal jasnega izraza svoji volji, da je in hoče biti on gospod na hrvaški zemlji, ogrsko kraljestvo je le njegov enakopraven sopogod-nik, ki sicer nima   nobenih drugih pravic do hrvaškega kraljestva. Sabor so razpustili, še predno je prišlo do prve njegove seje. V kraljevem Zagrebu pa pašuje madžarski kraljevi komisar.
Nasilstvo je to, da bi mu ga kmalu ne bilo para v zgodovini evropskih narodov. Madžari pripozna-vajo čisto odkritosrčno, da niti hrvaška ustava, niti nagodba z Ogrsko ne poznata institucije kraljevega ko-misarijata; navzlic temu še v javnosti opravičujejo svoj korak, češ, da ga je narekoval zakon sile, nekako
državno zasilno pravo.
Večjega cinizma si ne moremo misliti. Ako se tako brezvestno teptajo zakoni in pogodbe, kdo pa nam jamči za to, da pridejo Madžari nekoč, kadar dobe kakega zaveznika, tudi napram tej državni polovici S kakim zasilnim pravom in nam čez noč odpovedo, ah kar prekršijo pogodbo, ki jih veže z nami. In ta pogodba je po mojih mislih že danes kršena. Nagodbo je tostranska državna polovica z ogrskim in hrvaškim kraljestvom, ta pogodba se je sklepala z ustavnima državama in velja le toliko časa, dokler je ustava v sopogodnih državah nedotaknjena in neporušena. Prepričan sem, da bi bili Madžari prvi, ki bi zatrobili v svet, da jih na Avstrijo ne veže nobena nitka več,kakor hitro bi se v Avstriji iz kateregakoli razloga zrušila ustava. Isto pa tudi mi lahko trdimo. Zato nam ne more biti vse eno, ali vladajo v drugi drž. polovici pravilne razmere ali ne, in prav zato imamo pravicojie samo,da s paznim očesom motrimo, kaj se godi onstran Litve in onstran Sotle, ampak da svojo so-pogodnico z naravnost energično besedo pozovemo, naj se pošteno drži poštene pogodbe. (Tako je!)
Sicer pa mora zlasti nas Slovane le veseliti, da se tako dosledno rušijo temelji dualizma, tej konfiguraciji avstro - ogrske monarhije, ki je prinesla toliko zla nam Slovanom, ki je edina povzročila, da tako v Avstriji, kakor na Ogrskem nemška in odnosno madžarska manjšina moreta vladati nad slovansko večino. Prvi pogoj je, ako hočemo priti do popolne ravnopravnosti vseh narodnosti te države, do federalizma ali do
narodne avtonomije*
saj na obliko ne pride, da zrušimo dualizem. Zategadelj je leto 1917, ko se naj pogodba s hrvaško - ogrskim kraljestvom obnovi, usodepolnega pomena.
S tem pa hočem reci, da se pripravljajo veliki dogodki, k  'lasti nas
Jugoslovanov ne smejo najti nepripravljenih. Priklopljenje Bosne in Hercegovine naši monarhiji, izjemno stališče, ki je uživata ti dve deželi v okvirju Avstro - Ogrske, nekaka državica poleg Avstrije in poleg Ogrske, torej pravcati trializem, Madžari ob vsaki priliki poudarjajo svojo pravico do inkorporacije Bosne in Hercegovine ogrskemu kraljestvu, — prevrat na Hrvaškem — vsi ti dogodki so nam že zrasli takorekoč čez glavo. Treba je nam Jugoslovanom jasnega programa in jasnih ciljev, (Pritrjevanje) da ne bomo vlekli Slovenec sem, Hrvat tja in Srb zopet v drugo stran. Zato sem z odkritim veseljem pozdravil misel, ki jo je bilo sprožilo tržaško politično društvo »Edinost«, naj bi se že za letošnje Binkošti sklical
jugoslovanski kongres.
Na tem naj bi se obravnavalo jugoslovansko vprašanje, rezultat tega obravnavanja pa naj bi se vtelesll programom vseh političnih strank na slovanskem jugu kot temeljna točka. (Odobravanje.)
Ne rečem dvakrat, da je političnemu društvu »Edinost« v Trstu dala povod za to misel žalostna slika, kakor nam jo je kazala delegacija južnih Slovanov v avstrijskem parlamentu, ko je morala   zavzeti svoje stališče napram brezprimernemu na-silstvu. ki je zadelo kraljevino Hrvaško. Ni bilo edinosti, ni bilo enotnega in složnega postopanja. Edinosti niso iskali, enotnega postopanja niso hoteli. Slovenski klub s svojimi poslanci iz S. L. S. je sklenil kar zase, vložiti — interpelacijo. Klub naprednih dalmatinskih poslancev so postavili pred fait accompli ter mu v brisknem tonu dejali, tu je interpelacija, podpišite jo, ali pa pustite. Dalmatinci, po pravici   užaljeni,   interpelacije niso podpisali.   Pač pa so se revanžirali Slovenskemu klubu s tem, da so proti želji in volji   Slovenskega kluba zahtevali otvoritev debate o odgovoru ministrskega predsednika ter jo na veliko nevoljo naših klerikalcev tudi dosegli. Ti so pač, — ker nekaj so morali storiti, ubrali najponižnej-šo pot — saj oni ob vsaki priliki glede mojih interpelacij poudarjajo, da so interpelacije plosk ob vodo, — vložiti so sklenili interpelacijo, grof Stiirgkh naj bi nanjo odgovoril in ba-sta. (Klic: Kravja kupčija!)   Le ne mnogih sitnosti   napravljati višjim
gospodom! Utegnili bi se kompromitirati! Ne gre za kak uspeh za Hrvate, ampak gre za to, da se S. L. S. pokaže kot rešiteljico Jugoslovanov. Seveda, navzgor mora obveljati recept: »Wasch mir den Pelz und maeh ihn nicht nass.« (Odobravanje in veselost.)
Tako žalostno podobo nam je kazala jugoslovanska delegacija ob tako važnem in resnem dogodku, ob priliki, ko je vsa zbornica gledala na nas Jugoslovane, kaj ukrenemo in ko smo bili imeli od velikih klubov zagotovilo, da nas bodo podpirali v vsakem slučaju. A dočim sem jaz brez mnogega pomisleka podpisal interpelacijo * hrvaško - slovenskega kluba, — stvar se mi je videla višja, nego naši domači nasprotniki — za-eno seveda zagotavljajoč, da hočem podpirati akcijo naprednih dalmatinskih poslancev, je eden izmed vodij S. L. S. izjavil, da niti ne sede k skupni mizi z naprednimi dalmatinskimi poslanci. (Ogorčeni klici.) To je izrekel, ne vročekrven mladenič, ampak zrel mož, ki se ponaša z veliko izobrazbo, ki mu je tudi ne odrekamo, mož, ki je časih razvijal prav stvarne in pametne nazore, ki pa je v zadnjem času postal eden najfana-tičnejših klerikalcev. (Klici: dr. Krek.)
Zato nas navdajajo mučne skrbi, ako pomislimo, da naj bode ob velevažnih trenotkih jugoslovansko vprašanje izročeno takim apostolom, možem, ki se ponašajo, da drže v rokah vajeti siovenske politike. Res je sicer, da pade tudi odgovornost na nje, toda žal, za to odgovornost ne bodo oni toliko čutili šibe božje, ampak bojim se, da bi bil tep:-n — narod slovenski.
Poduk, ki sledi iz tega, pa je ta, da so pravi in najiskrenejši prijatelji Hrvatov in Srbov prav možje, ki jih druži narodno - napredna stranka. (Burno pritrjevanje.) A to prijateljstvo ne datira morda šele od včeraj, ne iz kakega egoisticnega namena, ne iz hipnega razpoloženja in tudi ni to kako prijateljstvo na odpoved, vezi z narodom hrvaškim in srbskim so pletli napredni Slovenci že od prvih časov, odkar so te tri veje velikega južnega slovanskega debla bile pričele živeti svoje kulturno življenje. To nam spričujejo naši pesniki in pisatelji, naši umetniki, sploh vsa naša kulturna društva. (Pritrjevanje.)
S tem pa hočemo poudariti, da narodno - napredna stranka nima samo lepo pisanega programa, ampak ona ta program tudi izvršuje. Da, napisala je program stoprav potem, ko ga je že davno bila izvrševala, ko si je bila že popolnoma na jasnem glede svojih ciljev.
Od naših domačih nasprotnikov, pa tudi iz ust kakega, z vsem sverom nezadovoljnega kritika, ki ga pa redno pogrešamo v vrstah naših narodnih delavcev, moramo večkrat čuti, da nimamo načel in nimamo ciljev.
Bil je en razlog, zakaj sem se toliko časa danes pomudil ob hrvaškem vprašanju, da namreč dokažem, da ima prav narodno - napredna stranka v jugoslovanskem vprašanju ne samo po svojem programu, ampak po vsem svojem delovanju jasno začrtano pot: čim najtesnejše kulturno zbližanje, ki naj pripravlja politično zedinjenje. (Odobravanje.)
Ravno isto pa velja o drugih točkah našega programa. Ako pravimo, da hočemo slovenski narod dvigniti kulturno na aajvišjo mogočo stopinjo, da hočemo gospodarsko osamosvojitev svojega naroda, da hočemo izvesti socijalno pravičnost na podlagi enakopravnosti vseh stanov, tedaj so to tako jasno izražena načela, da o kaki negotovosti glede bistva stranke ne more biti govora. Prav ker tega v drugih, danes obstoječih strankah — govorim o Kranjski — ni najti, ali če že imajo zapisane kake lepe besede v svojih programih, jih pa ne, ali jih drugače izvršujejo — je za vsakega Slovenca edina mogoča pot v narodno - napredno stranko. Dolžnost naša pa je, da načela, na katerih sloni naša stranka, dejansko skušamo izvršiti v vseh javnih kor-poracijah. Zategadelj se borimo tudi za občino, ker smo prepričani, da narodno - napredna načela naj bodo merodajna tudi za gospodarstvo v občini, ako ta občina hoče sebi in vsej javnosti dobro. (Pritrjevanje.)
Govornik se nato peča z gospodarstvom v občini in z občinsko politiko ter poudarja, da izmed obstoječih strank edino narodno - napredna stranka more vršiti pametno in trezno občinsko politiko, kajti ta stranka vzdržuje v sebi vse sloje in stanove na podlagi polne ravnopravnosti.
Vaša kandidatna listina za jutrišnjo volitev je program sam po sebi. Tu vidimo   uradnika in trgovskega
LISTEK.
Lepi stricih.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guy de M a u -passant — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
To delo je vršil dotlej uredniški tajnik, gospod Boisrenard, star, korekten žurnalist, točen pikolovec, kakor uradnik. 2e trideset let je bil uredniški tajnik pri enajstih različnih listih, ne da bi v Čem izpremenil svoje naziranje ali delovanje. Prestopal je od redakcije do redakcije, kakor menjamo svojo gostilno: komaj zapaziš, da ješ iz druge kuhinje z malo drugačnim okusom. Politična in verska načela so mu bila nekaj tujega. Posvetil se je žurnalu, pa naj je bil tak ali tak, razumel je svoje delo, in cenili so njegovo veliko izkušenost. Robotal je kakor slepec, ki ničesar ne vidi, kakor glušec, ki ničesar ne sliši, in kakor mutec, ki nikoli ne črhne ni črne ni bele. Vendar je bil v svojem poklicu zelo vesten, in v noben kup se ne bi bil dal izrabiti za kako stvar, ki ne bi bila po njegovi sodbi častna, pravilna in z njegovega stanovskega stališča korektna.
Gospod Walter, ki ga je sicer cenil, si je želel vendarle večkrat drugega človeka, da bi mu pover dnevne vesti, ki so, kakor je dejal, listu mozeg. V njih se mečejo novice v svet, se širijo govorice, z njimi pritiskaš na občinstvo in na kurze. Med dvoje poročil o večernih zabavah je treba vriniti z najnedolžnej-šim obrazom važno stvar, ki bodi bolj po strani namignjena nego naravnost povedana. S cikanjem treba ljudi navajati, da uganejo, kam meriš, preklicevati na ta način, da se vest podkrepi, ali tako zatrjevati, da živ krst ne verjame priobčenega dejstva. V dnevnih poročilih mora najti vsakdo vsak dan vsaj eno vrsto, ki ga zanima, zato, da jih čitajo vsi ljudje. Na vse je treba misliti, na vse družabne sloje, na vse poklice, na Pariz in na provinco, na armado in slikarje, na duhovščino in na vseučilišče, na mestno občino in na kurtizane.
človek, ki jih ureja in vodi Četo svojih reporterjev, mora neprestano paziti, prežati in oprezovati, mora biti nezaupen, preračunljiv, zvit, uren in gibčen, vsem premetenostim kos, mora biti zanesljivega nos«, da izsledi na prvi pogled napačno novico, da presodi, kaj je dobro povedati, kaj zatajiti, da ugane, kaj bo včinko-valo na občinstvo; in vse mora ume-ti podati v taki obliki, da je vtisek čim večji.
Gospodu Boisrenardu, ki je imel zase dolgotrajno prakso, je nedo-
stajalo prave spretnosti in prožnosti; pred vsem mu je nedostajalo prirojene prebrisanosti, s katero je treba čutiti vsak dan že vnaprej skrivne šefove misli.
Duroy je bil mož, ki bi vršil te posle, kakor treba, in res je čudovito spopolnjeval uredništvo tega lista, »ki je jadral v bujnem toku države in po plitvinah politike,« kakor se je izražal Norbert de Varenne.
Duševni očetje in pravi uredniki »Vie francaise«, to je bila petorica ali šestorica poslancev, udeleženih pri vseh špekulacijah, ki jih je zapo-čel ali vodil šef. V zbornici so jih imenovali »VValterjeva klika«, in zavidali so jim, ker so morali dobivati z njim in od njega denarja.
Forestier, politični urednik, je bil zgolj metla teh podjetnikov, izvrševalec teženj, ki so mu jih oni na-vdihali. Oni so dajali preveč njegovim uvodnim člankom, ki jih je hodil vedno domov pisat, češ, da ima tam
več miru.
Da bi pa prikrojili svoj list bolj literarno in po pariškem okusu so pritegnili k njemu dva slavna pisatelja različnih smeri. Jacquesa Rivala, ki je pisal aktualne podlistke, in Norberta de Varenne, pesnika in fantastičnega podlistkarja, ali recimo pripovednika nove Šole.
Potem so si preskrbeli po ceni umetniških kritikov za slikarstvo, glasbo, za gledališče, enega urednika za kriminalistiko in enega za konjske dirke, iz ogromne množice
pisateljev - dninarjev, ki ti delajo, kar hočeš. Dve boljši dami, »Rožnati domino« in »Bela tačica«, sta pošiljali drobne vesti iz odličnega sveta, razprave o modi, elegantnem življenju, o etiki in vedenju, in razglašali indiskretnosti o visokih damah.
In »Vie francaise«, ki so jo krmarile vse te različne roke, »je jadrala v bujnem toku in po plitvinah«.
Duroy je še plaval v veselju radi svojega imenovanja za urednika dnevnih vesti, ko dobi drobno tiskano karto, kjer je Čital: »Gospod in gospa VValter vljudno vabita gospoda Georgesa Durova na dine v torek, 20. januarja.«
Ta nova milost, ki mu je kanila tako hitro po prvi, ga je navdala s tako radostjo, da je vabilo poljubil, kakor bi bil naredil z ljubavnim pismom. Potem je šel k blagajniku, da bi se domenil z njim o važnem denarnem prašanju.
Urednik dnevnih vesti ima sploh svoj budget, iz katerega plačuje svoje poročevalce in novice, dobre ali srednje, ki mu jih prinaša sedaj ta, sedaj oni, kakor prinašajo vrtnarji svoje pridelke branjevcu.
S početka so odmerili Durovu po dvanajststo frankov na mesec, in trdno je sklenil, da ohrani doberšen del tega denarja zase.
Naviral je in naviral, in blagajnik mu je dal naposled štiristo frankov predujma. Prvi trenotek je imel
resen namen, poslati gospe de Ma-relle dvestoosemdeset frankov, katere ji je bil dolžan, a takoj nato je pomislil, da bi mu ostalo samo še stodvajset frankov pod palcem, krat-komalo nezadostna vsota, da bi vodil z njo dostojno svojo novo službo, in odložil je to vračilo za poznejše čase.
Dva dni je urejal svoje reči, zakaj v prostorni skupni dvorani, kjer je bilo vse uredniško osobje, je podedoval svojo posebno mizo in predalnik za pisma. Ni enem koncu sobe je kraljeval on, dočim je sedel na drugem koncu Boisrenard, ki so mu lasje, vkljub njegovim letom črni kot noč, vedno viseli nad polo papirja.
Dolga miza na sredi je bila za poročevalce. Po navadi so sedeli na nji, kakor na klopi, bodisi ob robu z nogami zvone, ali pa na sredi po turško. Včasih jih je Čepelo po pet, šest na tej mizi, in vztrajno so lovili kroglo v pozah kitajskih opic iz porcelana.
Tudi Duroya je prijelo naposled veselje do te zabave, in po navodilih in nasvetih Saint - Potinovih se je polagoma dobro izuril.
Forestier, ki je prihajal od dne do dne slabejši, mu je dal na razpolago svojo lepo lovikroglo od antilj-skega lesa, zadnjo, ko jo je kupil; njemu je bila malo težka, Durov pa je lučal s krepko roko veliko kroglo, privezano na vrvco, ter štel čisto po-tihem: »Ena — dve — tri — štiri — pet — šest« (      Dalje prih.)
poneničHl, pričakujem, da bo ta protest sijajen. Drugi namen jutrišnjih volitev pa je, da tudi nekoliko protestiramo, prod razmeram, ki
v deželi in v deželnem odbora,
In ki lih deželna vlada podpira.
Velik pomen ima občinska avtonomija, ki Je pa danes na Kranjskem skoro že nimamo več. Danes vlada
na Kranjskem nekako izjemno stanje.
(Klici: Kakor na Hrvaškem! Kakor v Tripolitaniji!) Kakor imajo na Hrvaškem kraljevega komisarja, imamo na Kranjskem vse polno komi-sarčkov, ki jim pravijo gerenti. Ti komisarčki se vzdržujejo s pomočjo vlade ter sede tako trdno, da bi človek skoro mislil, da hočejo večno živeti, tako krčevito se oklepajo svojih stolčkov. (Veselost.)
Tudi v Mostah imamo malega Cuvajčka. Sploh po celem kranjskem jih vidimo. Če ima kaka občina še svojo avtonomijo, kaj pomeni to? Pokorna mora biti deželnemu odboru, zlasti trem možem tam notri, pokorna mora biti vladi, sicer dobi ge-renta, ki se ga ne otrese zlahka, če pa Izpolnjuje občinski odbor zakonite predpise, ga razbijeio. Potem pride na njegovo mesto dolgo živeč ge-rent. (Pritrjevanje.)
Jutrišnja volitev naj bo tedaj tudi protest proti zlorabi zakona in sistiranju občinske avtonomije, ki je postala pri nas na Kranjskem že samo še senca. Živimo danes v takih okoliščinah, da moramo priznati, da je občinska avtonomija na Kranjskem samo še beseda in gola šala. Žalostno je to, pa resnično. Občinski zastopi po celi deželi smejo delati samo, kar hočejo 3 možje v deželnem odboru. Kar hočejo ti, se mora zgoditi, sicer je občinska avtonomija pri kraju.
Danes so občine, ki nimajo ge-renta, samo zato tu, da kontrolirajo kdo je napreden in kdo klerikalen, da naprednjak ne dobi niti trohice deželne ali državne podpore. (Pritrjevanje.)
Ozrimo se v Škofjo Loko. Na župansko mesto je prišel tam nov mož. sin moža, ki je bil vedno odločen naprednjak, vse časti vrednega moža, mojega osebnega prijatelja, ki ga pa danes že krije zemlja. Prvo delo njegovega sina na županskem mestu je bilo, da je prepovedal Sokolski ples. (Veselost in ogorčenje.) Upravičil je ta svoj odlok s tem, da je rekel, da je ljudstvo strašno proti Sokolom in da se boji prave revolucije. (Veselost.) Ce so to
uspehi vzgoje naše S. L. S.
ne moremo reči drugega, kakor da so naravnost smešni.
Župani so danes samo še gorja-ča v roki deželnega odbora. Prišel je deželni odbornik v Belo Krajino agi-tirat in da pokaže svojo moč, je brez sklepa deželnega odbora dal v neki vasi poklicati pred se v župnišče župana. Župan pa je bil gotovo samozavesten mož, mož na pravem mestu in je bil mnenja, če pride deželni odbornik v vas, mora vedeti kje stanuje župan. Če ima z njim kaj govoriti naj se potrudi k njemu. Branil se je tedaj iti kot župan v župnišče in zato je bil kaznovan zaradi nepokornosti na globo 200 K, kar je gotovo za vsakega našega kmeta velika vsota.
Toliko v dokaz, da je danes z občinsko avtonomijo pri kraju, če se ne dobe občine, ki znajo pokazati, da ne marajo samo sence avtonomije marveč, da primorajo deželni od-
bor, da vpošteva občinsko avtonomijo. (Klici: Tako je!)
Spodnja Šiška bo bila jutri boj za svojo avtonomijo in upam, da ne bodo izvoljeni taki možje, ki bi pri vsaki priliki mislili, da morajo lezti v farovž in delati poklone deželnim odbornikom. Želim vam, da zmagate na polju, na katerem bojujemo hud boj tudi v Ljubljani.
Ne vem če želite priti pod LJubljano, končno pa je morda vendar mogoče, da najdemo kak sporazum in da Šiška ne ostane samo predtrd-njava Ljubljane.
Danes plačujete 30% občinskih doklad, v LJubljani bi Jih plačevali danes 35% za to pa bi smeli zahtevati mestni vodovod, razsvetljavo ulic In kanalizacijo. (Klic: In policijo!) Policijo dobite že sedaj. Mislim, da bi ugodnosti, ki jih dobite s pri-klopitvijo k Ljubljani, ne bile ravno največja nesreča za Šiško.
Zato, da vam povem to svoje mnenje kot član narodno - napredne stranke, sem prišel med vas. Vi ste za Ljubljano predstraža in zato je v našem interesu, da ne padete ter upam, da se pri jutrišnjih volitvah na korist Ljubljane vzdrži
napredna občina Spodnja Šiška.
Dolgotrajno, več kakor eno minuto trajajoče ploskanje je spremljalo govornika, ko se je vračal z odra. Slišali so se tudi klici: Živel naš župan!
Nato je nastopil kot tretji govornik gospod
Anton Ojster.
Stranka, ki je najbolj umazana, ki agitira z najumazanejšimi sredstvi,
vlaga tudi rekurze.
(Klici: Res je!) Znano je, da so klerikalci in Nemci vložili proti zadnjim volitvam rekurs, brez katerega bi ne bilo treba iti zopet na volišče. In da imajo zopet pripravljen kak rekurs, je vsem znano. ^Pritrjevanje.) Spominja se nato socijalno demokratičnih shodov in tudi izjave te stranke, da bo nastopala proti Šusteršiču, katero obljubo je tudi držala pri držav-nozborskih volitvah. Takrat so dobili socijalni demokrati nekoliko več glasov kakor pri zadnjih volitvah, istotako tudi naprednjaki, vendar pa je bil izvoljen dr. Susteršič. Toda njegov stol ima samo tri noge, četrta mu je že izpodbita!
Naprednjaki iz Šiške so bili pripravljeni na kompromis s socijalnimi demokrati, toda socijalni demokrati so se sami izdali, in to je slišal govornik na lastna ušisa ter lahko potrdi s pričami, da so prišli socijalno demokratični zaupniki samo navidezno na skupni sestanek in so tam stavili predloge, o katerih so vedeli, da jih naprednjaki ne bodo sprejeli.
Govornik se spominja nato klerikalne in socijalnodemokratične zveze v Idriji ter dokazuje, da se naši socijani demokrati ne drže programa, ki ga imajo. Po raznih remini-scencah izza socijalno demokratičnih shodov se bavi nato z voditelji socijalne demokracije v Šiški, katerih besede in dejanja podvrže ostri kritiki. V zelo živahnem govoru, ki so ga navzoči sprejeli z odobravanjem, se je bavil nato s posameznimi kandidati ter prišel do zaključka, da so socijalni demokrati v Šiški pojmovali svojo internacijonalo kot germansko. Končno je omenil še trganje lepakov s hiš, ki se je vršilo po naročilu okrajnega glavarstva ter ob sklepu pozival navzoče k solidarnemu delu.
sotrudnika poleg navadnega delavca. Vse pa druži narodna in napredna misel
Obžalujem, da se ni našla pot za skupno postopanje s socijalno demokracijo, zakaj takega skupnega postopanja bi bilo treba iskati vedno in povsod, kjer in dokler imamo skupnega protivnika v klerikalizmu. Zveza stranke, ki je svobodomiselna in napredna, s klerikalci je nenaravna in nenravna. Nikdar tudi ne bi smela jugoslovanska socijalna demokracija pozabiti, da se more in bi se morala razvijati le na narodni podlagi. Zato je zanjo prav tako nenaravna zveza z našimi narodnimi nasprotniki, z Nemci. (Odobravanje.) Naj bi se vzgledovala na češki socijalni demokraciji, kako je umeti narodnost in kako mednarodnost. Bode li naša socijalna demokracija hodila druga pota, se čisto gotovo zgodi, da nastane delavska organizacija poleg socijalno - demokratične organizacije. (Pritrjevanje.)
Tem veselejši pojav je, da ob teh volitvah nastopa narodno - napredna stranka sama. brez vsake podpore s strani kake druge stranke. In o močni vaši zavednosti pričuje dejstvo, da vzlic boja na tri ali štiri fronte upate na zmago narodno - napredne stvari. Dokaz je to za vašo čuječnost, dokaz za vašo delavnost. Lepa šišenska občina bode v dobrih rokah. Na streho tej občini ste zasadili narodni prapor, ohranite ga čistega in neomadeževanega. S to željo sklepam in kličem vrli šišenski občini iskren: Na zdar!
Dolgotrajno navdušeno odobravanje je sledilo temu govoru, ki so ga mnogobrojni poslušalci, sami pristaši narodno - napredne stranke, poslušali z veliko pozornostjo in zanimanjem.
Kot drugi govornik je nastopil nato burno aklamiran župan ljubljanski in deželni poslanec
dr. Ivan Tavčar.
Po krasnih besedah mojega predgovornika mi ne bo treba dolgo govoriti. Eno pa poudarjam in to stvar hočem pribiti, da se mi pozneje ne bo očitalo v Ljubljani pristranost:
Jaz nastopam danes kot član narodno - napredne stranke in ne kot župan ljubljanski!
To se mi je zdelo potrebno na-glašati, da se mi ne bo očitalo, kakor se je očitalo deželnemu glavarju, da je šel v Belo Krajino agitirat, da sem šel jaz kot župan ljubljanski agitirat v Spodnjo Šiško. (Odobravanje.)
Priznam, da je na izidu jutrišnih volitev v Spodnji Šiški prav zelo in-teresirana tudi Ljubljana in z njo in-teresiran na teh volitvah tudi ljubljanski župan. Spodnja Šiška tvori nekako
predtrdnjavo Ljubljane.
Če dobro napreduje v Spodnji Šiški naša napredna in naša narodna misel, je to dobro tudi za Ljubljano samo, ki bojuje danes hud boj za svoj obstoj. Tudi pred zadnjimi volitvami se je vršil tu v Spodnji Šiški zelo lep shod in tudi takrat so volitve dobro izpadle. Izpadle so tako, da ima danes že slovenska napredna stranka
večino v občinskem svetu
in naj izpadejo jutrišnje volitve, kakor hočejo. Ta možati nastop naprednih mož v Šiški je dober vzgled tudi za Ljubljančane.
Nekaj slabega namreč opažamo v zadnjem času v Ljubljani. Dobe se
Menzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer.
Sedmi del. (Dalje.)
II.
Značaj bojevitega mašnika. — Razgovor. — Spletke in protispletke na dvorih.
Kardinal Giles (Egidij) Albor-noz je bil eden najzanimivejših mož tiste, velikih umov bogate dobe. Ponašal se je, da je iz rodu aragonske in leonske kraljevske hiše. Vstopil je zgodaj v mašniski stan in postal še kot mladenič nadškof v Toledu. A ta mirna, dasi sijajna stopnja ni zadostovala njegovi častihlepnosti. S častmi cerkve, če to niso bile časti vojskujoče se cerkve, se ni mogel zadovoljiti. V vojni proti Mavrom se ni noben Španec bolj odlikoval, kakor on in kastilski kralj Alfonzo XI. si je vtepel v glavo, da mu mora ta bojeviti mašnik podeliti viteško čast. Po smrti kralja Alfonza je šel Albornoz v Avignon in papež Klemen VI. mu je podelil kardinalski klobuk. Tudi pri papežu Inocenciju je bil zelo v milosti in že se je govorilo, da se pripravlja armada, ki ji bo zapovedoval Albornoz in ki naj razlfč-
namreč volilcl, ki volijo v LJubljani napredno, v Šiški pa drugače. Taki
ljudje so stranki v škodo in dobro je, če se stranka otrese takih volilcev, vseeno če odpadejo tudi v LJubljani. V LJubljani se jim lahko zahvalimo in mislim, da opravimo lahko tudi v Šiški brez njih.
Jutrišnji dan je tedaj za Šiško velikega pomena in ta pomen hočem v kratkih besedah orisati.
Jaz nisem bil nikdar nasproten delavstvu in nisem bil nikdar nasproten revnim slojem. Saj sem vzrastel sam iz one revščine, ki Jo vidimo povsod med Slovenci. Jaz sem vzrastel iz nje in iz nje so vzrastll tudi drugi, ki so danes voditelji našega naroda. Naglašam: Delavski stan je vse Časti vreden sloj in za Človeško družbo in za razvoj naroda v prvi vrsti potreben.
Gorje narodu, ke bi zaničeval svoje delavce!
Tak narod si je podpisal že sam obsodbo. Delavski stan je velika podpora vsakemu narodu, toda tudi delavec se mora zavedati, da je vzrastel iz naroda in tega se mora zavedati tudi slovenski delavec.
Pomen jutrišnjega dneva leži v tem, da hoče Spodnja Šiška protestirati proti onim zapeljanim delavcem, ki delajo na nenaraven način
propagando za Nemštvo v Spodnji Šiški.
Izključeno bi moralo biti v Spodnji Šiški, da postavijo jugoslovanski socijalni demokrati za kandidate v občinski odbor može, ki niti slovenskega ne znajo. Socijalni demokrati so posegli popolnoma napačno v ta volilni boj, ker ima to njih postopanje tako lice, da vzbuja sum, da hočejo germanizirati to slovensko občino. Takih kandidatov bi ne bili smeli socijalni demokrati postaviti v Spodnji Šiški nikdar, ki izražajo slovenskemu življu te občine svoje zaničevanje. Ti kandidati pa so obenem dokaz, da so se socijalni demokrati zvezali z Nemci in pribiti je treba, da so ti Nemci v Spodnji Šiški sovražniki slovenskega naroda.
Na druei strani je obsodbe vreden tudi način, kako vodijo socijalni demokrati politični boj. Poslužujejo se sredstev, ki so lažnjiva in poniževalna za vsako resno stranko. Bojujejo se s tem, da trosijo v svet, da hoče narodno - napredna stranka dobiti v roke občino, da z občinskim denarjem zgradi
Sokolski dom.
To je tako malenkostno, da ni
treba na to odgovarjati. Sicer pa vsak dober Slovenec priznava važnost sokolskega dela in nikakršna pregreha bi ne bila, če hi za Sokolski dom prispevala kaj malega tudi občina, če to more storiti. Je pa to obrekovanje tudi sramotno za socijalne demokrate, sai skrbi Sokol v prvi vrsti za zdrav naraščaj v delavskih krofih, kreni telo in duha, če ostane potem ta naraščaj slovenski, to vendar ni nasprotno socijalno demokratskim načelom.
Z gospodarskim bojem groze. Vsi Slovenci, kar nas je, smo prav-zanrav reveži in hi morali skupaj držati. Če ustanavljajo konzumna društva, če hočejo biti sami mesarji, peki in branjevci, se mi zdi to napačna politika. Ne vem, če je to pametna pote?a, če nam vsem drugim gro/e, da nas hočeio ugonobiti. (Pritrjevanje.)
Jutrišnje volitve imajo tedaj v prvi vrsti namen protestirati proti nakani socijalnih demokratov, odtujit? delavstvo svojemu narodu in je
ne papeževe dežele iztrga tiranom, ki so se jih polastili. Pogumen, podjeten, ostroumen in hladnosrčen, združujoč viteško hrabrost s farško prekanjenostjo, tak je bil kardinal Oiles Albornoz po svojem značaju.
Pustivši svoje spremljevalce v predsobi je šel Albornoz v sobo gospe Cesarini. Bil je mož srednje velikosti; njegova temna španska polt je vsled vednega razmišljevanja o častihlepnih nakanah postala bledo-rumena; čelo njegovo je bilo mično nagubano, dasi še ni prekoračil dobe cveta; napravil bi bil vtisk, da se bliža starosti, če bi ne bili proti temu pričali prožnost njegovega telesa, krepki njegovi koraki in blesk njegovih oči, ki so vsled mnogega dušnega napora zadobile pač izraz miru, niso pač izgubile mladostnega sijaja.
»Lepa gospa,« je dejal kardinal in se je nagnil nad roko gospe Cesarini z gracijo, ki je bila bolj knežja, kakor duhovniška, »ukazi njegove svetosti so me zadržali čez čas,ki ste ga določili za sprejetje izraza mojega občudovanja. Ali moje srce je bilo vender pri vas.«
Gospa je rahlo umaknila svojo roko in je rekla:
»Čas kardinala Albornoza jc vsled dolžnosti, ki jih ima do svojega stanu in do svoi* slave tako drago-
cen, da bi bilo izdajstvo, če bi kardinalovo pozornost kdo obračal na manj plemenite stvari.«
»Ah, milostiva gospa,« je odgovoril kardinal, »nikdar ni imelo moje častihlepje plemenitejšega cilja, kakor v tem trenotku. Ležati pred vašimi nogami bi bilo zame ponosnejša sreča, nego sedeti na prestolu svetega Petra.«
Gospa Je za trenotek zardeta, a menda ravno tako iz nevolje, kakor iz nečimernosti, potem pa močno prebledela. Nekaj časa je molčala. Predno je odgovorila, je svoje velike ponosne oči uprla v zaljubljenega Španjca in je na to rekla:
»Gospod kardinal — jaz se ne delam, kakor da bi vaših besedi ne razumela. Tudi jih ne smatram za navadno galanterijo. Nečimerna sem toliko, da verjamem, kar ii vi domišljujete, da ste namreč v mene zaljubljeni.«
»To, da si jaz samo domišlju-jem?« je vprašal kardinal.
»Poslušajte,« je nadaljevala gospa. »Tista, ki jo kardinal Albornoz počasti s svojo ljubeznijo, ima pravico zahtevati dokaze za to ljubezen. Katera moč na papeževem dvoru je njegovi enaka? Prosim vas, porabite jo v mojo korist.«
»Govorite, milostiva. Ali so bar-barji v tem brezpostavnem času za-vzr,: vaša posestva?  Ali se je kdo
drznil, vas razžaliti? Ali želite kake naslove ali kako deželo. Moja moč je vaš suženj!«
»Ne, kardinal! Za žensko, za Italijanko, je nekaj še več vredno kakor bogastvo in visoko stališče — to je maščevanje.«
Kardinal se je nehotč zganil, uzrši plamteči pogled, ki je bil nanj uprt; a duh njenih besedi je zadel ob sorodno struno v njegovi duši.
»Iz vaših besed,« je dejal, »se spozna, da ste visokega rodu. Maščevanje je slast visokorodnih ljudi. Sužnji in kmetje naj odpuščajo žaljenja. Govorite, milostiva gospa.«
»Ali ste že slišali najnovejše novice iz Rima?« je vprašala gospa.
»Gotovo,« je dejal kardinal nekoliko presenečen, »Slabi državniki bi bili, če bi ne vedeli, kaj se godi v glavnem mestu papeških dežel. Moje srce žaluje zaradi tega nesrečnega mesta. A zakaj me izprašujete o Rimu? Vi ste vender--«
»Rimljanka! Vedite gospod, da se nisem brez vzroka izdala za Nea-politanko. Vaši molčečnosti zaupam svojo tajnost — jaz sem iz Rima. Povejte mi, kako je zdaj v Rimu!«
»Lepotica moja,« je menil kardinal, »jaz bi bil pač moral spoznati, da to čelo in to dostojanstvo ni doma v močvirnati Kampanji. Moj razum bi mi bil moral reči, da ste iz mesta, ki vlada nad svetom. Razmere v Ri-
Nato je   zaključil predsednik S e i d i ta velepomembni shod, ki je mnogo pripomogel za sijajni uspeh narodno - napredne stranke.
Sijajna zmaga narodno-napredne stranke v Spodnji
Včerajšnje nadomestne volitve V občinski svet Spodnje Šiške so zopet jasno dokazale, da je velika večina spodnješišenskega    prebivalstva v taboru narodno - napredne stranke. Tri stranke so se združile, da pode-ro   narodno - napredne kandidate. Narodno - napredna stranka je pa šla pod vodstvom političnega društva »Vodnik« popolnoma, brez vseh kompromisov in brez vsake pomoči od kakršnekoli strani pogumno v boj ter naravnost sijajno podrla združene sovražnike.   Socialni demokrati sicer še vedno taje, da so imeli zvezo z Nemci, toda volilni oklic, ki so ga izdali Nemci, dokazuje popolnoma javno to zvezo. Ta oklic se glasi: Deutsche NVahler!    Die grosse Zahl deutscher Volksgenossen, die in   Unterschischka   wohnhaft sind, gibt uns die Berechtigung, uns auch um die Verwaltung unserer Gemein-de zu kummern. Da wir jedoch, ob-gleich wir ein Fiinftel der Bevolke-rung ausmachen, zu schwach sind, um selbst aus eigener Kraft den uns gebiihrenden Einfluss   zu erlangen, miissen wir darauf bedacht sein, un-sere Stimmen denjenigen zuzuwen-den,dieunsweniger freundlich gege-nuberstehen. Wir haben bei der am 24. September stattgefundenen Wahl gezeigt, dass wir in der Lage sind, uns zur Geltung zu bringen, denn es sind im drittenVVahlkorper nur dieje-nigen Beuerber z\veifellos gewahlt worden, die auch  unsere Stimmen erhalten haben, \vahrend die Mandate der iibrigen 7 Bewerber als ungil-tig erklart wurden. Am 5. Mai sollen die VVahler abermals zur VVahlurne sehreiten.  Da sich diesmal auf der Liste der sozialdemokratisehen Par-tei auch ein strammdeutscher Mann befindet, dem wir unser volles Ver-trauen schenken, so nehmen wir kei-nen Anstand, die Liste der sozialdemokratisehen Partei zu wahlen, wo-bei wir ersvarten. dass diese Partei in Hinkunft wirklich, wozu sie nach ihrem Programme  verpflichtet ist, volle nationale Unvoreingenommen-heit und   Gerechtigkeit   iiben wird.* Wir empfehlen somit,   die nachfol-genden Herren ( t. v. socialdemokra-tične kandidate) zu wahlen. Mit deu-tsehem Gruss der   deutsche Wahl-ausschuss.«
Iz tega je torej jasno, da so socialni demokrati že pri prvi volitvi zmagali samo zaradi tega, ker so jih podpirali Nemci, in da so tudi pri včerajšnjih volitvah vzeli med svoje kandidate enega oziroma dva Nemca, ki se ne prištevata socialni demokraciji. Enega izmed teh dveh kandidatov je pred nedavnim Časom ostro napadalo socialdemokratično glasilo.
Vsi ti kompromisi in vse te zveze niso pomagale. Narodno - napredni kandidati so zmagali z večinami od 63—16 glasov, dočim so imeli pri zadnjih volitvah socialno demokratični kandidati okoli 30 glasov večine. Socialni demokrati so od zadnjih volitev v Spodnji Šiški nazadovali za 100 glasov, dočim je narodno-na-predna stranka izgubila le glasove volilcev, ki so med tem časom umrli
mu so kmalu popisane. Znano vam je, da je po padcu zmožnega, a prešernega Rienzija hotel Pepin grof Minorbino Rim izdati Montrealu — a ni bil za to niti dovolj močan, niti dovolj pameten. Baroni so ga pregnali, kakor so pregnali Rienzija. Čez nekaj časa je bil nov demagog, Ivan Cerroni ustoličen na Kapitolu. Ta je barone še enkrat pregnal, a nastali so novi prevrati in baroni so bili poklicani nazaj. Rienzijev slabotni naslednik je klical ljudstvo pod orožje, a klical je zaman. V strahu in v obupanju se je odpovedal svoji oblasti in je prepustil mesto za plen neskončnim prepirom Orsinijev, Co-lonnov in Savellijev.«
»To vem že davno; a ko je prišla njega svetost na Klemena VI... .«
»Tedaj se je začel obžalovanja vredni del teh dogodkov,« je rekel Albornoz in njegovo rumeno čelo se mu je zmračilo. Dogovorno s papežem sta bila izvoljena dva senatorja.«
»Kako se imenujeta?«
»Eden je Bertoldo Orsinl, drugi je iz hiše Colonna. A za malo tednov so visoke cene živil razdražile lopovske želodce drhali; ta se je dvignila, je kričala, se je oborožila in napadla Kapitol.«
(Dalj« prihodnjič.)
103. štev,
SLOVENSKI NAROD.
Stran 5.
ali se pa preselili iz Spodnje Šiške, rzid volitev je sledeči: Narodno - napredni kandidati Drenove 382 glasov, Jenko 382, K e 1 e c 383, K o 1 m a n 376, Koprive 382, Ogrizek 380, Vučni k 382; namestniki : Č o l n i k 382, J e r m o l j 380, Porenta 380, Tomšič 380 glasov. Socialno demokratični kandidati so pa dobili 320—330 glasov.
Volitve so se vršile popolnoma mimo. Politično društvo »Vodnik« je naravnost vzorno vodilo agitacijo, ker je bilo prepričano, da mora zmagati. In veselje je zaorilo po celi Spodnji Šiški, ko se je izvedelo, da je zmagala narodno-napredna stranka. Toda v tem veselju se je kazalo tudi navdušenje za nadaljno delo.
Narodno - napredni Spodnji Šiški in vrlim volilcem pa kličemo: Ostanite še vnaprej vzgled vsem slovenskim občinam!
Italijansko - turško vojno.
Dardanele.
Do danes Dardanele še niso odprte. Na eni strani pravijo, in to je italijanska stran, da turška vlada še ni prepričana, da ima Rusija kakih namenov. To je zelo debel izgovor Če tudi Turčija ne gleda z bogve kakim zaupanjem na Rusijo, vendar njuno dosedanje razmerje še nikakor ni tako napeto, da bi morala Turčija Dardanele, oziroma, da jih ne bi horda odpreti. Če hi obstojalo tako nezaupanje, bi bilo pač pravilno, da bi Turčija ne zaprla samo Dardanel, marveč
tudi Bospor,
Česar pa do danes ni storila. Nasprotno, Turčija bi prav   rada ustregla nevtralnim velesilam, ki pridejo pri tem vprašanju v poštev, če bi se ne pala presenetenja z juga. Da turški politični krogi niso bili zadovoljni z špedicijo ruskega zunanjega ministra Sasonova, še ni nikakršen dokaz, da se je razmerje napram Rusiji poslabšalo. Tudi če bi zahtevala ru-^ka trgovina res kako odškodnino, s tem spor še ni dospel tako daleč, da bi se bilo treba bati nenadnega nabada. Povsod so se vršila vsaj fingi--ana Dogajanja, toda tu se niti začela še niso. In danes je težko začeti vojno zaradi par stotisoč, če ne govore drugi momenti.   Ima   sicer Rusija mnogo interesa na otvoritvi Dardanel, toda za Dardanelami ne stoji samo Turčija in ne samo Italija, ne sati b Turčija, ki brani zajamčene pra-ce in ne samo Italija, ki bi rada sama kovala kapital ter bi za to ceno )ila pripravljena, dovoliti tudi Rusiji delež, če ji pomaga. Za tem vprašajem stoje še vse druge velesile, ka-rim razvoj ruskega črnomorskega mega brodovja nikakor ne bi bil všeč. Brez dvoma se ne motimo, če i'slinio pri tem pred vsem na Angli-o,   dasiravno so sedaj še razmere med Rusijo in kraljestvu na otokih : zelo dobre. Toda poset lorda Hal-daneja v Berolinu nam daje nekoliko nislitL Zakaj se je izvršil v onem času, ko sc je splošno govorilo, da naprava Italija začeti z akcijo v Egej-' em morju? Zakaj potem ona dolga pavza?     Obstreljevanje arabskih bal, ko so bili vendar turški otoki v tgejskem morju bližji in je bila na azpolago močna mornarica? Zakaj če sedaj prevzeti Avstro - Ogrska lamesto Rusije inicijativo za mirov-na pogajanja? Najnovejše vesti go-re nadalje, da je odstopil dosedanji tnški poslanik v Londonu Wolff-iternich in da bo imenovan za Vegovega naslednika nemški poslanik v Carigradu baron Marschall, Jočim pride v Carigrad dosedanji po-anik v Atenah Wangenheim. Iz vse-je sklepati, da se velesile, in med mni tudi Rusija, pošteno trudijo, raniti mir. Tudi o ruskem vojnem brodovju, ki je stalo pred Bosporom, ni slišati ničesar več. Bilo je sicer pripravljeno in je morda hotelo tudi azati, da je pripravljeno varovati .crese Rusije, toda niti Turčija ni . atrala to demonstracijo priprav-osti kot nevarno. Mirno so se vo-ladje skozi Bospor v Marmarsko i v Črno morje. V Bosporu ni nobe-lih min, samo v Dardanelah leže mi-- gosto druga pri drugi, da ne more ia skozi morsko ožino. To je do-. da razmerje med Turčijo in Ru-io ni tako napeto, kakor bi Italija rada   natvezila   evropski javnosti, na je imela pri tem očividno svoj -ebni namen. Hotela je odvrniti po-nost evropske javnosti od svoje akcije na otoku
Rodosu.
Vsa italijanska javnost je vpila svoj čas, ko so se pojavile vesti, da namerava zasesti otok Rodos, da je to izmišljeno, da je to laž. Italijanska lada se je skrivala za poloficijoznimi Očili listov in pitično govorila, da i ne da kratiti pravice do akcije v Egejskem morju. Sedaj stojimo pred Ntvom, ki ima lakho nepregledne posledice.  Ali je to zasedenje samo začasno? Težko je to verjeti. Preveliki spomini iz starega in srednjega ,
SCI
n
veka so spojeni za Italijo s tem otokom. Ljudstvo je hotelo sijajnih uspehov, sedaj ima tak uspeh, vsaj za ljudstvo je bil uspeh, dasiravno je sicer dvomljive vrednosti. Za Balkan sicer otok Rodos ne pride v poštev, morda pa je ta poslednji korak Italije napravil celo mnogo slabši vtisk na Angleško, kakor na Turčijo. Veliko vprašanje je, če bodo velesile privolile v to, da obdrži ta otok. Sploh pa zasedenje otoka. Rodosa nima prav nikakršnega vpliva na nadaljevanje vojne v Tripolitaniji, tudi če bi sklenil ministrski svet v Carigradu mir. Kakor pa je pričakovati, še ne bo konca vznemirjanja, dasiravno morda ne pred Dardanelami, vendar pa nekje v južnem Egejskem morju, dokler ne zakličejo z ozirom na ravnovesje v Evropi velesile svoj veto.
4. maja so zasedli Italijani Rodos rano zjutraj, pri čemer so stopile vojne ladje, pod poveljstvom admirala Viala, in vojaštvo, pod poveljstvom generala Ameglia istočasno v akcijo. Vojne ladje so se razvrstile pred otokom, med tem ko se je vojaštvo iz-krcavalo v zalivu Kalitea, ne da bi naletelo na odpor. Turško vojaštvo se je umaknilo v gore. (Koliko ga je bilo?)
Turčije ta zadnji italijanski korak ni zadel prehudo, ker je računala z eventualnostjo, da Italijani zasedejo nekatere otoke v Egejskem morju. V Rimu pa je zasedenje otoka Rodosa izzvalo naravnost velikansko navdušenje. Večerni listi vidijo v tem zasedanju
začetek nove akcije,
katere smer bo odvisna samo od razsodnosti Turčije. Bombardiranje Dardanel dne 18. aprila, pravi »Cor-riere d' Italia«, je naznanilo turški
vladi razširjenje bojišča, zasedenje Rodosa je to potrdilo. »Tribuna« pravi, da je namen zasedenja Rodosa ta. zadeti Turčijo v pomorskem prometu ter onemogočiti promet iz Carigrada v Arhipel in čezmorske turške provincije.
Štajersko.
Troje važnih   volitev.   Dne 9.
maja se vršijo občinske volitve v Kamnici pri Mariboru. Potrebno je, da gredo vsi slovenski volilci na volišče! Kamnica je zaradi svoje lege pred vrati Maribora zelo važna občina. Na slovenski strani vodijo volilne priprave slovenski klerikalci in bo treba voliti tudi njihove kandidate. — Koncem junija se vrše volitve v konjiški okrajni zastop in občinske volitve v trgu Konjicah. Ali se bodo pri volitvah v okrajni zastop tudi tokrat vezali klerikalci s štajerci-janci?
V Št. Vidu pod Ptujem sta izvoljena za načelnika in podnačelnika krajnega šolskega sveta zagrizena nemškutarja. Kakšne razmere bodo vladale pod tako komando na tamošnji ljudski šoli, si je lahko predstavljati.
Iz Celja. V klerikalnih listih čitamo, da je na posredovanje drž. posl. dr. Benkoviča dovolilo poljedelsko ministrstvo 1200 K, naučno 200 K in ministrstvo za javna dela 600 K za čebelarsko razstavo v Celju, ki se vrši koncem junija na Lamovžu, posestvu odstopivšega okoliškega župana Sušnika.
Bralno in pevsko društvo Maribor« ima v torek, dne 14. maja 1912 ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma v Mariboru izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je točka »Razpust društva«. V slučaju, da ne bi prišlo za to točko dovolj članov k zborovanju, preide se k drugi točki, »Volitev novega odbora«.
Drobne novice. V Halozah ni napravil dosedaj mraz po vinogradih take škode kakor se je po časopisju poročalo. Doslej je večinoma vse v redu — želeti je le, da bi nas upanje na bogato trgatev ne goljufalo! — V Prepoli na Dr. p. je oven posestnika Lukeža Turka tako pobodel 161etno dekle Marijo Sagadinovo, da si je strla eno roko nad lehtjo. Dekle so spravili v mariborsko bolnišnico. — V M a r i b o -r u je zblaznela nenadoma 401etna kuharica Marija Lasbacher iz Nego-ve. Grozila je v blaznosti svoji sestri, da jo zakolje in je skušala tudi sama sebi vzeti z nožem življenje. Spravili so jo v Gradec na opazovalnico. — I z P t u j a poročajo nemški listi, da je nekdo potrl 46 mladih ovočnih drevesc, nasajenih ob okrajni cesti iz Ptuja v Hajdin. Nemški listi dolže Slovence, da so storili to iz sovraštva do okrajnega načelnika Orniga. To je seve popolnoma prazna in neutemeljena obdol-žitev. — Telefonsko zvezo z glavno telefonsko progo se trudita doseči trga Lučane in Arnovž. Zasebni interesenti, občine in arnovški okrajni zastop prispevajo za gradnjo znatno vsoto. — I z B r e ž i c. Železniško ministrstvo je dalo brežiški premogokopni družbi enoletno koncesijo za tehnična preddela železnice
nižje vrste, ki bi vozila premog iz Globokega v Brežice. — PriLev* c u je povozil dne 28. aprila kolesar Valentin Žagar 801etno osebenkari-co Nežo Kuder. Starka je dobila več poškodb. — V P t u j u so zaprli deklo Ivanko Vela. Osumljena je, da je povzročila takoj po porodu smrt svojega nezakonskega otroka. — Iz Brežic. Tu je prišel v konkurz trgovec Josip Ferenčak. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Janesch v Brežicah. — I z Š t. ob J. ž. nam poročajo: Dne 1. maja se je nahajal poldrugo leto stari otrok posestnika Kresnika v Ogo-revcu sam v sobi. Došel je najbrže do vžigalic, se igral z njimi in si za-žgal lastno obleko. Otrok je dobil na ta način take opekline, da je v kratkem času umrl.—D o b e r t e k ! Čeden mesar je neki Vehovar v Gradcu, Egenberški drevored. Ko je komisija pregledovala njegovo mesnico, je našla v masti za prodajo polno mišnjakov, meso umazano in na tehtnici za podlago napol segnjit, s staro krvjo pokrit papir.
Koroško.
Društvo tiskarjev na Koroškem — in koroški deželni zbor. Na občnem zboru društva tiskarjev na Koroškem, ki se je vršil pri Gromerju v Celovcu se je vnela tudi ostra debata zaradi šoli sovražnega nastopa deželnega zbora koroškega, in so sprejeli zborovalci soglasno sledečo resolucijo: Občni zbor društva tiskarjev na Koroškem uvideva v sklepu deželnega zbora koroškega, ki zahteva opustitev paralelnih razredov meščanskih šol in meščanske šole, kot nasilen korak proti pravicam delavnega ljudstva. Posebno pa so oškodovani tiskarji, katerih razvoj je odvisen v prvi vrsti od dobrih meščanskih šol. Ker pomeni vsak zadržek glede meščansko-šol-ske izobrazbe naraščaja nazadovanje ljudske izobrazbe, izrekajo zborovalci globoko obžalovanje nad nazadnjaškimi koroškimi deželnimi poslanci.
Železna Kapla. V petek, dne 3. maja vtrosila je lokomotiva vlaka stranske proge Šinča vas-Železna Kapla, in sicer pri vlaku, ki vozi ob kakih pol štirih iz Šinče vasi na Žel. Kaplo, ogenj. Začel je goreti pod vasjo Reberco, blizu postajice Re-berca in sicer vshodno od proge in severno (pri Miklavcu) od imenovane postajice gozd, ki je last različnih kmetov iz vasi Reberca. Prihiteli so ljudje iz tovarne, ki se nahaja blizu imenovane postajice Reberca, iz vasi Reberca same. iz Železne Kaple, kakor od Miklavca. Ker je v gozdu obilo suhega listja, vresa itd., se je ogenj bliskoma širil in je bilo že kakih poldrugo oralov gozda v ognju, preden je prišlo zadosti ljudi. Posrečilo se je prišlecem, da so požar osredotočili, kar se je zgodilo po-največ z prekopanjem sveta, tako. da je vničil požar zavsem vkup le kaka dva orala gozda.
Nesreča na železnici. Brzovlak Celovec-Dunaj je dohitel nedaleč od Sinčavesi draisino, ki je bila obložena z raznim stavbnim materijalom. Moštvo draisine se je še v pravem času rešilo, draisino pa je stroj popolnoma zdrobil. Tudi stroj je dobil pri trčenju težke poškodbe. Nesrečo je povzročilo moštvo, ozir. vodja draisine, ki se pred odhodom iz postaje ni javil službujočemu uradniku.
Prijet nevaren tat. V Trgu so aretirali nevarnega tatu Adolfa Wetzlingerja, ki je izvršil po raznih krajih tatvin in je služil v zadnjem času kot hlapec pri nekem kmetu v okolici, katerega je tudi okradel.
Primorsko.
Iz politične službe. Okrajni komisar Evgen Zupančič je prestavljen iz Gorice v Trst.
Srednješolsko dijaštvo v Gorici priredi svoj prvi telovadni nastop v dvorani Trgovskega doma dne 11. maja ob pol 9. zvečer. Sodeluje pri nastopu orkester tukajšnjih učite-ljiščnikov. Ker se čisti dobiček obrne v prid Dijaške kuhinje in se vabila ne razpošiljajo, vljudno tem potom vabimo slavno občinstvo, da se v obilnem številu udeleži prvega telovadnega nastopa goriških srednješolcev.
Kap je zadela v Gorici trgovca s sadjem in gostilničarja Petra Birso.
Tatvina v Prešnici. Železniškemu čuvaju v Prešnici št. 10 je dne 4. t. m. neznan tat zjutraj odnesel iz hiše lepo vsoto gotovega denarja, nad 1340 K.
Iz Trsta. Tržaška podružnica Slov. planinskega društva ima v petek dne 10. t. m. v gornjem prostoru restavracije Balkan ob pol 9. zvečer izredni občni zbor.
Vojaški begunec. V Korminu Je pobegnil lovec 20. lovskega bataljona Emil Klement. Odšel je v Italijo. Pobeg je poskusil že dvakrat brezuspešno, tretjič se mu je posrečil
Dardanele - Trst. Ravnateljstvo Llovda je razglasilo, da je z ozirom na to, da se odpro Dardanele šele v Četrtek in da pridejo na vrsto najprej številni parniki, ki so se nabrali v carigrajskem pristanišču, odpoklica-lo parnik »Palackv« iz Pireja in par-nik »Carniola« iz grško orijentalske proge nemudoma v Trst.
Stavka krojačev v Trstu se še vedno nadaljuje. Vsa pogajanja med stavkujočimi in delodajalci so dosedaj brezuspešna.
Prijet morilec. Včeraj je prijela policija v Trstu 401etnega zidarja Se-bastjana Antonijola, ki je umoril 20. feb. svojega tovariša Rossija. Udaril ga je večkrat s steklenico za pivo po glavi tako silno, da je Rossi vsled zadobljenih poškodb umrl.
Požar v cirkusu. Včeraj se je vnel en šotor cirkusa Kludskv ob cesti Madonnina v Trstu. Šotor je pogorel. Ogenj je nastal bržkotne vsled gorečega ostanka smotke, ki jo je kdo vrgel v slamo. Na mestu in v soseščini je nastala velika panika, posebno zaradi tuljenja divjih zveri, ki jih ima cirkus. Bali so se, da bi se ne užgale kletke in da pobegnejo divje zveri. Škoda je za lastnika precej občutna.
Kriza na   tramvaju v Pulju. V
soboto so odslovili iz službe vse voznike in sprevodnike puljskega tramvaja, ki so slavili 1. majnik in niso prišli na delo. Odstavljeni so prosili včeraj okrajno glavarstvo in občinskega gerenta, da uvedeta poravnave z upravo tramvaja. Udarec je za uslužbence hud, ker so večinoma vsi družniski očetje. Promet tramvajski je še vedno ustavljen. Upajo, da so se pogajanja že pričela in se v kratkem ugodno dovrše.
Morilec očeta — zaradi dedšči-ne. Iz Rovinja poročajo, da je posestnikov sin Ivan Božič napadel s svojim bratrancem Antonom iz zasede svojega očeta. Oddala sta na moža več strelov in ga težko ranila. Izvršila sta napad zato, da bi prišel Božič ml. do dedščine po očetu. Očeta so smrtno ranjenega odpeljali v bolnišnico, oba napadalca pa so aretirali.
Darovi dedičev Dosipa Borupa viteza Slavinskega.
Dediči pokojnega Josipa Gorupa viteza Slavinjskega so darovali, da počaste spomin pokojnega svojega očeta, v dobrodelne in narodne namene te-le vsote:
Družbi  sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ...   K 5.000 Občinskim revežem v
Ljubljani......» 3.000
Dekliškemu internatu »Mladika« v Ljubljani .  .   > 2.000
Občinskim revežem v Slavini       ......    » 2.000
Dijaškemu podpore-nemu  društvu »Radogoj«
v Ljubljani......» 1.000
Dijaškemu podporne-društvu   »Domovina« v
Ljubljani......» 1.000
»Sokolu« v Ljubljani .    » 1.000 Društvu  »Naša Straža«,, ki ne obstoji več .   .    » 1.000 Zvezi — »Orlov« v
Ljubljani......» 1.000
Občinskim siromakom v St Petru na Krasu    » 1.000
Občinskim revežem v Zagorju na Notranjskem .    » 1.000 Občin,   revežem na
Vrhniki ......» 1.000
Občinskim revežem v
Postojni ......s> 1.000
Gosilnemu društvu v
Slavini.......» 500
Bralnemu društvu v
Slavini.......a 500
»Glasbeni Matici« v
Ljubljani......» 500
»Društvu   slov. profesorjev« v Ljubljani .   .   » 500 Občinskim revežem v
Železnikih .....» 300
Slovenski trgov, šoli
v Trstu.......» 5.000
»Sokolu« v Trstu.  .   » 1.000 »Sokolu« v Gorici   .   » 1.000 Slovenskemu šolskemu društvu v Gorici  .  .   » 1.000
Delavskemu podpornemu društvu v Trstu  .   » 1.000
Dramatičnemu društvu v Trstu.....» 500
»Slovenski Čitalnici«
v Trstu.......» 500
»Dijaški   kuhinji« v
Celju.......* 500
Občinskim revežem v Krivi vrbi na Koroškem .   » 500 Občinskim revežem v
Fiumcelu......* 500
Družbi  sv. Cirila in Metoda za Istro .   .   •  •   » 5.000 »Dijaškemu domu« v
Pazinu.......> 2.000
»Dijaškemu podpornemu društvu v Opatiji  .   » 1.000 Občinskim revežem v
Kastavu ......» 1.000
»Bratstvu hrvaških ljudi c v Kastavu    .  .  .   > 500
Podpornemu društvu za mornarje v Bakru  .   .   K 1.000
Otroškemu zabavišču na Sušaku .....» 200
Zavetišče na Sušaku    » 300
Društvo gospa na Sušaku .......» 300
Splošni ljudski šoli na Reki .......* 400
Društvu za ustanovitev hrvaške šole na Reki »Ljudevit Gaj«   ....   * 2.000
Podpornemu društvu na gimnaziji na Sušaku   .    » 2.000
Veterancem na Reki    > 200
Društvu »Prijatelji o-trok« na Reki.....» 500
Orfanotrofija na Reki    » 500
Društvu proti beračenju na Reki 500
Asilu »Klotilda« na Reki .......* 500
Društvu »Sacro Cu-ore« na Reki.....» 500
Otroškemu asilu na Reki .......» 500
Občinskim revežem na Reki ......* 2.000
Pomorskemu zakladu sv. Nikolaja na Reki    .   .    > 5.000
Vsega skupaj   .   .   K 60.500
Dnevne vesti.
-f Nemci za narodno avtonomijo. Včerajšnja graška „Tagespost" priobčuje uvodnik   „Nemo Propheta, Vergangenheit   und   Gegenwart des Trialismus".  Ta članek zaslužuje pozornost, ker dokazuje, da se je glede jugoslovanskega vprašanja vendarle že jelo  daniti  tudi  v  nemških glavah. Clankar piše med drugim: „Trializem so enostavno odklanjali. To je bilo sicer stvarno pravilno in namenu primerno ; toda to ne zadostuje. Treba je nekoliko globlje poseči.  Z enostavnim zanikanjem ni izginila niti ideja triali-zma, niti je rešeno jugoslovansko vprašanje. Ne preostaja drugega,  da se vsestransko pečamo s stvarjo ter iščemo ključ, ki bi mogel ta vrata odpreti. V zvezi alpskih poslancev so nedavno tega zaupno razpravljali o tem vprašanju. Vendar enkrat! Doslej so vendar smatrali naravnost kot narodno izdajstvo sploh o tem govoriti. Fantazije! To je bilo vse, kar se je slišalo. To se tudi spremenilo. Danes se lahko kdo celo drzne — in le-ta ni najslabši med nami — predlagati, naj se slovenske šole snuje v nemškem jezikovnem ozemlju, mesto da se ustanavljajo nemške šole na Slovenskem ozemlju. Naj bodo tudi naši otroci deležni koristi, da obvladajo oba deželna jezika in ne samo tuji (slovenski) otroci. In tega moža še niso kamenjali, še vedno hodi vesel in svoboden  med nami. Zato se tudi mi lahko drznemo proti vladajočemu dnevnemu mnenju predlagati  rešitev narodnostnega vprašanja z  narodno  avtonomijo. Seveda mislijo pri tem vsi na češki problem ali   na  Trentino.  Nikakor   ne, zakaj avtonomija, ki jo razumevamo pod to besedo, je teritorijalna, razkosanje starih pokrajin in začetek narodnega federalizma. Ta recept ni primeren za jug naše monarhije in prav v tem tiči nepri-kladnost češkega sporazuma za alpske dežele. Toda poleg teritorijalne eksis-tira tudi personala avtonomija, ki se lahko   docela   prilagodi stremljenju vsakega naroda, ki dovoljuje vsakemu narodu, da se lahko nacijonalno izzivi ne da bi se to tikalo enotnosti države same. Druge poti, ki bi bila hodna za vse, doslej še niso našli.  Mogoče je, da bodo tudi v tej juhi našli las. Toda stvar je treba preudariti, da, treba jo je pozitivno zagrabiti, ako se hočemo osvoboditi brezplodne negacijske politike. Nihče ni prorok v domovini! Leta in leta smo na tem mestu pisali in razpravljali o trialističnem gibanju v vseh njegovih fazah, je pobijali ter svarili pred njim.  Danes pričenja to gibanje svojo politično priznano   sedanjost. Kakšna bo bodočnost,  to je odvisno od tega, ali bodo narodi in država imeli dobre ali slabe proroke." —Jugoslovansko vprašanje je že torej stopilo v tak stadij, da so ga jeli resno uvaževati že celo Nemci, ki so še včeraj zanikali, da bi vobče obstojal kak jugoslovanski problem. Ni še dolgo, ko niso Nemci hoteli še ničesar slišati o narodni avtonomiji, sedaj predlagajo sami narodno avtonomijo kot edino sredstvo, ki naj našo monarhijo obvaruje pred nevarnostjo jugoslovanskega gibanja. E pur si muove!
+ Slovenski in hrvaški liberalci hočejo preprečiti združenje Jugoslovanov, tako piše s hinavsko resnostjo sobotni »Slovenec«. Da pa imajo ti preklicani slovenski in hrvaški liberalci res ta namen, sklepa »Slovenec« iz tega, ker napadajo napredni in narodni slovenski in hrvaški listi - načelnika Eseles dr. Šusteršiča, Ta se namreč prav zares bori za — »združenje Jugoslovanov« in sicer z najuspešnejšimi sredstvi — z interpelacijami in vprašanji. Ker pa je narodno hrvaško in slovensko časopisje mnenja, da same interpelacije in vprašanja ne zaležejo dosti v veliki
borbi za pravice jugoslovanskih narodov, marveč zastopa stališče dalmatinskih narodnih poslancev, da je za skupno narodno stvar potreba malo obsežnejše akcije, zato so slovenski in hrvaški liberalci seveda proti »združenju Jugoslovanov«. Jugoslovanski ideji je namreč nasprotna »Neue Freie Presse«. Ta pa napada Šusteršiča, ako tudi iz drugih razlogov, kakor narodno hrvaško-slovensko časopisje, to je vse eno. Narodni hrvaško-slovenski listi napadajo Šusteršiča, »Neue Freie Presse« ga napada, ergo so vsi skupaj proti »združenju Jugoslovanov«. Imenitna logika, ki se more roditi samo v prifrknenih klerikalnih možganih in ki more imponirati samo klerikalnim backom!
-j- Čudno postopanje nekaterih takozvanih naprednjakov. Včerajšnje občinske volitve v Spodnji Šiški so zopet pokazale, kako nezanesljivi so nekateri ljudje, ki se na zunaj, posebno pa v Ljubljani radi ponašajo kot naprednjaki. Iz same osebne ča-stihlepnosti, ker jih zaupniki niso kandidirali, se niso udeležili volitev in so celo delovali proti oficijalni na-rodno-napredni kandidatni listi. S temi ljudmi je treba popolnoma jasno in odločno obračunati.
+ Državni izpit za petje, harmonijo, glasbeno zgodovino in spremljevanje na klavirju je naplavila na Dunaju z odličnim uspehom gdč. Ivanka Hrastova.
— Regulacija Ljubljanice. Z osu-šenjem barja je v zvezi regulacija Ljubljanice. Gruberjev kanal je gotov in zdaj pride na vrsto glavna struga Ljubljanice. Najbrže bodo že ta mesec začeli z deli. Kakor znano, bodo Ljubljanico poglobili in zožili Ljubljaničina struga je sedaj jako neenaka. Ponekod se nahajajo v njej kar celi grički in ponekod tolmuni. Nameravano je, jo izravnati in jo tako poglobiti, tako da bo padec večji in bo voda hitreje odtekala. Na spodnjem koncu mesta bo napravljen velik jez, da bo lahko odtok vode po potrebi regulirati. Z regulacijo Ljubljanice se napravijo ob enem nabiralni kanali. Regulačna dela se začno z veliko neprijetnostjo za vse, ki stanujejo v bližini Ljujjanice. Naprej bodo namreč napravili jez, da se bo voda odtekala po Gruberjevem kanalu, vsled tega bodo kanali iz obrežnih hiš stopili iz vode — in to bo preklicano neprijetno. Merodajni faktorji bodo morali pač poskrbeti, da bo ta neprijetnost Čim manj časa trajala in tudi podjetnik Czeczowiczka bo moral sploh malo bolj hiteti z deli, kakor pa je v Gruberjevem kanalu. Kar se nas tiče, mu bomo za petami. Regulacija Ljubljanice se bo izvršila na isti način, kakor regulacija Gruberjevega kanala, na obeh bregih od frančiškanskega mostu pa do Brega bosta zgrajena kaia, ki bosta vsak kakih osem metrov širok. Tako dobimo tam dve prav lepi ulici in če bodo hišni gospodarji ob teh obrežnih ulicah svoja poslopja preuredili, zna nastati kaj tacega en miniature, kar je v Budimpešti ob donavski kai. Tudi novi mostovi se bodo zgradili in sicer: šentjakobski, frančiškanski in sentpeterski. Ljubljana bo z regulacijo pridobila, četudi Ljubljanica sama ne bo več tekla tako idilično prijazno skozi mesto kakor sedaj.
— Avstro-ogrska banka. Mnogoletni ravnatelj ljubljanske filijalke avstro-ogrske banke, gospod Avgust Miihlbauer je premeščen k centrali na Dunaj; za ravnatelja ljubljanske filijalke je imenovan g. Ivan G r e g o r i č , sedaj vodja filijalke v Zadru.
— Dijaški izlet v Trst. Da dvigne ljubezen do našega Primorja in zanimanje za našo mornarico, priredi krajevna skupina Ljubljana »Avstrijskega mornaričnega društva« za tukajšnje c. kr. srednje šole koncem tega meseca izlet v Trst. Izlet je zagotovljen, če se javi 350 udeležni-kov. Odhod iz Ljubljane ob pol 7. zjutraj s posebnim vlakom južne železnice, ki je tudi za povratek na razpolago. V Trstu si bodo izletniki najprvo ogledali »Sabilimento tecni-co« z njegovimi ladjedelnicami. Na to se odpeljejo z velikim parobrodom Llovda in napravijo daljši izlet po Tržaški Iuki. Obed se vrši na krovu ladje. Zvečer si ogledajo Tržaško pristanišče. Stroški bodo znašali za vožnjo tja in nazaj, izlet po morju in obed le 11 K 60 v za osebo. Mornarično društvo bo tudi priredilo skupno večerjo, ki bo stala jedva 1 krono za osebo. To bi bil edini posebni izdatek, ki bi ga moral trpeti vsak izletnik. Enako ugodne prilike, da si za tako cen denar ogledamo Trst z ladjedelnicami in pristaniškimi napravami ter Tržaško luko z najlepšimi kraji, Miramar, Gradež itd. gotovo ne bode kmalu. Opozarjamo, da se izleta prav za isto ceno tudi lahko udeleže starši, sorodniki in varhi dijakov. Seveda se ga bode udeležilo tudi več profesorjev tukajšnjih srednjih šol. Prijave (tudi za sorodnike) oddati je dijakom po posameznih razredih, pri kateri priliki bo tudi založiti po 11 K 60 v za osebo. Če bi izlet ne bil mogoč, česar se
I je komaj bati, bodo gospodje razredniki zopet vrnili denar. — Za 40 ubožnejših dijakov prevzelo bo vse stroške mornarično društvo.
— Deželno kmetijsko šolo na Grmu so obiskali v soboto 4. t. m. gojenci IV. letnika tukajšnjega učiteljišča. Šolsko vodstvo in učiteljstvo jih je najprijaznejše sprejelo ter jim pokazalo in raztolmačilo bogate zbirke učil, orodja in strojev, lepo živino v moderno urejenih hlevih, gnojišča, čebele, vzorne sadne, trtne in zele-njadne nasade, nanovo napravljene pašnike in šolske kleti. Končno so jih še pogostili z izbornimi domaČimi pridelki. Gojenci so navdušeni za kmetijski pouk in hvaležni slavnemu ravnateljstvu in učiteljstvu, zapustili Grm.
— Promenadni koncert v Zvezdi, našega domačega gorskega polka se je vršil včeraj ob udeležbi mnogo-brojnega občinstva vseh slojev. Občinstvo se je o koncertu izražalo zelo laskavo.
Deželni odbor je poveril name-stovanje okrožnega zdravnika na Raki (okraj Krško) gosp. dr. P. Indri iz Kostajevice. Gosp. dr. P. Indra bode po enkrat na teden tistega dne, ki ga z njim določi zastop zdravstvenega okrožja na Raki, tam ordiniral in bode opravljal tudi vsa zdravniška opravila v okrožju na Reki.
Iz Dragatuša smo prejeli ta - le popravek: »Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6 ex 1863, zahtevam z ozirom na dopis z dne 27. aprila t. L v št. 96 vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem v cerkvi v Obrhu zamenjal dragoceni zlati kelih, vreden okrog 600 K, s kelhom, ki stane kvečjemu 50 K. res pa je, da je še zdaj v cerkvi v Obrhu isti kelih, kot sem ga našel ob svojem prihodu v Draga-tuš. — Dragatuš, dne 2. maja 1912. — Josip Novak, župnik.« — Besedo ima sedaj naš dragatuški dopisnik.
S ceste. V soboto je pustil nek hlapec na Dunajski cesti dva vpre-žena konja in si ga šel privoščit eno »šilo«. Med tem sta pa konja odšla naprej in z vozom zadela v mlekarski voziček Marije Ahlinove iz Jezice, ga prevrnila, strla eno kolo, polila 28 litrov mleka in razbila steklenice.
V Ameriko sta se hotela včeraj odpeljati Anton IvanČič in Alojzij Mi-hačič, oba rodom iz Celja pri Postojni, ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti. Pred odhodom jima je pa nakano preprečil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin ter ju aretoval. Oba sta imela pri sebi 966 kron denarja. Oddali so ju sodišču.
Najdeno šolsko naznanilo. V soboto je nekdo našel na cesti šolsko naznanilo Ivan Škrl, ki obiskuje šolo v Spod. Šiški. Šolsko naznanilo je dobiti v uredništvu »Slovenskega Naroda«.
Dotičnik, ki je izgubil pred kratkem v mestu v vreči nekaj ovsa, naj pride čimpreje ponj na osrednjo policijsko stražnico.
Zaradi prepovedanega povratka je bila aretovana slaboglasna Marija Repanškova. rodom iz Podhruške pri Kamniku. Oddali so jo sodišču.
Izgubljeno in najdeno. Gdčna. Marijanica Luschinova je izgubila zlato brožo. — Delavka Meta Kon-čarjeva je izgubila srebrno žepno uro. — Gosp. Friderik Šerbec je našel toulo verižico. — Gosp. Fran Golob je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — Šolski učenec Fran Čuk je našel ovratnico z zlato iglo. — Služkinja Frančiška Mastinškova je izgubila bankovec za 20 K. — Gosp. Gabriela Skubičeva je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Služkinja Marija Loznarjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 15 K denarja.
Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo v Ameriko 60 Macedoncev, 10 Hrvatov in 2 Slovenca, nazaj je pa prišlo 30 Hrvatov in 5 Macedoncev. V Heb je šlo 40, na Dolenjsko pa 35 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 60, v Dunajsko Novo mesto 75, v Ljubljani je ostalo 35 laških zidarjev.
Iznajdba. Opozarjamo na danaŠ-ni inserat, v katerem išče domač iz-najditelj domačina za financiranje svoje iznajdbe.
Pomotoma seboj vzel je nekdo v petek, 3. t. m. pri večernem vlaku Ljubljana-Kamnik neki dami zavitek z otroško čepico, mornarsko, in dvoje sivimi čevlji. Prosi se, da odda to pri postajenačelniku v Domžalah ali v Kamniku.
Znano Perlesovo restavracijo poleg pošte v Ljubljani je prevzela z današnjfm dnem gospa Ivanka Matjan, doslej restavraterka v Katoliškem domu na Turjaškem trgu. Več pove inserat.
Narodna obramba.
Izvenakaderalčna C. M. podružnica na Dunaju ima dne 11. i m. v
dvorani Slovanske besede I. okraj Drachengasse 3. svoj občni zbor.
Družbi sv. Cirila In Metoda e
poslal dr, V. Kac iz Maribora 20 K mesto venca na grob Slavi Kranjc iz Celja. Iskrena hvala!
Društvena naznanila.
Velika dobrodelna veselica za
„Domovino" se vrši že to soboto v ljubljanskem »Narodnem domu". Kakor znano bodo porabljeni za to veselico vsi prostori. Za kabinetne produkcije je doložena Sokolska telovadnica, za paviljone mala dvorana in vsi stranski prostori za ples pa velika dvorana. Igrala bo celotna „Slovenska Filharmonija", Spored, ki bo obsegal ekskvizitne moderne plesne točke bo sledeči: a) Koncert pred plesom: 1. Suppe: Ouvertura k opereti „Lahka kavalerija" — 2. Zaje: Fantazija iz opere „Nikola Suhic-Zrinski
— 3. Foerster: »Obletnica" iz opere »Gorenjski Slavček" ; b) Ples. Pred odmorom : 1. Valček (Fall: Iz operete: »Brtiderlein fein) — 2. Valček (Lehar: Iz operete: Grof Luksenburški) — 3. Polka-mazurka (Chero: Souvenir de Ragusa) — 4. Četvorka I. (Bizet: Iz opere »Carmen" — 5. Valček (Fall: Iz operete Ločena žena) — 6. Valček Ziehrer: Dunajski meščani). Odmor — Poodmoru volijodame. 1. Valček (Jarno: Iz operete »Logarjeva Krista14
— 2. Valček (Pazeller: Spomin na HerkulesfUrdo) — 3. Četvorka II. Strauss: Iz operete Cigan-Baron) — 4. Valček (Lehar: Iz operete »Ciganska ljubezen) — 5. Valček (Kalman: Iz operete: Jesenski manever) — 6. Polka francoska: (Evsler: Iz operete: Umetniška kri) — 7. Četvorka III. (Parma : Triglav) — 8. Valček : Fall (Iz operete : »Bruderlein fein" — 9. Valček (Ziehrer: Otroci Karnevala. — 10. Polka-mazurka (Stolz: »Pri dobri volji*. — 11. Valček (Fučik: Sanjski ideali) — 12. Valček (Strauss: „Moje življenje"). — Vstopnice za vso to prireditev veljajo za osebo 2 K, za dijaštvo pa znižano na 1 K 20 v. Plesni redi, ki bodo veljali kot posebne vstopnice k plesu se bodo dobivali po 20 v. Začetek veselico bo ob pol 8. Slavno občinstvo prosimo priti točno, ker se kabaretni večer prične ob 8. z najlepšo točko: »Baletni ples deklic". Torej nasvidenje v soboto, 11. maja v »Narodnem domu!"
Telefonska in brzojavna poročila.
Proračunski provizorij.
Dunaj, 6. maja. Cesar je sprejel danes v daljši avdijenci ministrskega predsednika Stiirgkha. Vlada predloži jutri parlamentu proračunski provizorij. Finančni minister Zaleski je baje že toliko okreval, da pride tekom tega tedna zopet na Dunaj.
Dunaj, 6. maja. »Neues Wiener Tagblatt« priobčuje danes oficijozen članek proti nameravanemu predlogu v parlamentu, da naj se obravnava redni proračun. Za to sedaj ni niti časa. Vlada zahteva samo rešitev šestmesečnega provizorija.
Izpremembe v kabinetu?
Dunaj, 6. maja. V političnih krogih se resno bavijo z vprašanjem novega zasedanja mest poljedelskega in trgovinskega ministra. Zdravstveno stanje ministrov Brafa in dr. viteza Roesslerja je tako, da najbrže iie bosta več kos svojemu delu, dasiravno sicer ni neposredne nevarnosti. Treba je tedaj računati z možnostjo, da bosta iz zdravstvenih ozirov zaprosila za svojo demisijo.
Kongres avstrijskih okrajnih bolniških blagajn . Dunaj, 6. maja. Včeraj je bil otvorjen tu peti kongres avstrijskih bolniških blagajn, katerega se je udeležilo 520 delegatov 278 blagajn s skupno nad 3 milijoni članov. Udeležilo se je kongresa več poslancev in tudi zastopniki ministrstva za javna dela ter raznih trgovskih in obrtniških zbornic. Prišli so tudi delegati iz Budimpešte in Berolina. Edina točka na dnevnem redu je stališče avstrijskih okrajnih bolniških blagajn napram vladni predlogi o socijalnem zavarovanju. Referent dr. Verkauf je govoril o zavarovanju samostojnih in delavcev, ter je bila koncem njegovega referata sprejeta resolucija, da naj vlada poskrbi za primerno in zlasti financijalno izvedljivo predlogo glede starostnega zavarovanja. Danes se kongres nadaljuje.
češko - nemška sprava.
Praga, 6. maja. Včeraj so imeli narodni socijalci v Pragi svojo majni-kovo slavnost ter se je sprevoda na Vvstavištu udeležilo kakih 7000 oseb. Od balkona industrijske palače je govoril poslanec Klofač ter je spregovoril tudi o češko - nemški spravi, pri čemer se je postavil popolnoma na na Cho-covo stališče ter izjavil, da se sedaj ni mogoče pogajati z Nemci. Med obravnavami v češkem deželnem in avstrijskem državnem zboru je brez dvoma zveza in če se pfaška pogajanja razbijejo, je tudi v državnem zboru nadaljne delo nemogoče. Narodni so- ' tijalci smatrajo češko - nemško spravo
na Češkem kot neobhodno potrebno ter so pripravljeni sodelovati, toda samo na podlagi absolutne enakopravnosti obeh narodnosti. Najprej je treba urediti tudi jezikovno vprašanje pri deželnoknežjih oblastih ter napraviti konec jezikovni anarhiji v nemškem delu Češke.
Praga, 6. maja. Kakor poroča »Samostalnost," bodo imeli odslej naprej samo še referenti komiteja spravne komisije seje. V teh komitejih češki radikalci niso zastopani. V mla-dočeškem poročilu o spravnih konferencah izjavljajo mladočehi, da bodo ostali v spravnih komitejih samo, Če ostanejo v njih tudi druge češke stranke.
Križeva pot rusinskoga vseučilišča.
Lvov 6. maja. Tu se je vršil velik shod poljskih strank proti ustanovitvi rusinskega vseučilišča v Lvovu. Shod se je vršil v dveh oddelkih. Eden se je vršil pod predsedstvom župana Neumanna in profesorja tehnične visoke šole Pawlewskega v magi-stratni dvorani, drugi shod pa se je vršil na dvorišču. Referiral je načelnik narodno-demokratične stranke Pawliko wski, ki je opozarjal na nevarnost, da bi napravilo rusinsko vseučilišče iz Lvova rusinsko mesto in da bi to vsebovalo tudi nevarnost za mir v mestu. Dolžil je rusinske dijake rusofilstva ter naglašal, da je tudi s tega stališča velika nevarnost za mesto. Govorilo je tudi več vseučiliških profesorjev nakar je bila sprejeta resolucija, ki protestira, da bi se ustanovilo rusinsko vseučilišče v Lvovu. Poljaki dovolijo ustanovitev takega vseučilišča samo pod pogojem, da dobe kako kompenzacijo. Na dvorišču je govoril načelnik vsepoljske stranke, vseučiliški profesor dr. Grab-ski in več dijakov. Tudi tam so sprejeli enako glasečo se resolucijo.
Lvov 6 maja. V noči od sobote na nedeljo je poskusilo kakih 100 narodno-demokratskih dijakov demonstrirati pred namestništvom. Hoteli so okna bombardirati s kamenjem. Policija je demonstrante razgnala in aretirala 5 dijakov. Demonstracija je v zvezi s poljsko-rusinsko spravo in z namestnikovim stališčem napram rusin-skemu vseučiliškemu vprašanju.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 6. maja. Zbornica je danes zopet nadaljevala debato o izjavi novega ministrstva. Kakor znano, je izjavil ministrski predsednik Lukacs, da hoče na vsak način doseči, da obstrukcija preneha.
Budimpešta, 6. maja. Danes je govoril kot prvi govornik poslanec Apony, ki se je pritoževal, da se avstrijska delegacija vmešava v ogrske zadeve (hrvaško vprašanje) ter je protestiral proti govoru avstrijskega ministrskega predsednika Stiirgkha ter končno izjavil, da razne govorice v delegacijah niso brez podlage, in da je pričakovati v kratkem naskopa na veleavstrijske politike na duali-stično ustavo države.
Napad na duhovnika. Milan, 6. maja. Neki neznanec je napadel včeraj na trgu »Vittorio Emanuele« duhovnika della Vale ter mu z nožem prerezal vrat. Nato je streljal napadalec na občinstvo ter tri ljudi težko ranil. Pri policiji je samo cinično odgovarjal ter si do sedaj še niso na jasnem ali je blazen ali pa je izvršil svoj zločin iz drugih nagibov.
Razpust belgijske zbornice.
Bruselj, 6. maja. Zbornica je zaključila svoje delo pozno ponoči ter rešila proračun. Nato reši še senat svoja dela, nakar bo zbornica razpu-ščena najbrže 11. t. m. Nove volitve bodo 2. junija.
Olimpijske igre.
Stokholm, 6. maja. Danes so se pričele tu Olimpijske igre s tenisom. Udeležujejo se jih Danci, Angleži, Francozi, Avstrijci in Čehi. Igram prisostvuje kralj, prestolonaslednik in več članov kraljevske hiše. Lov za apaši.
Pariz, 6. maja. Pariški policijski prefekt Lepine se je peljal s svojim avtomobilom na lov za apaši. Pri Te-ritetu so ga ustavili orožniki ter zahtevali, da se legitimira. Z ozirom na svojo misijo tega ni hotel storiti, ter ga je še le sodišče izpustilo.
Turški parlament. Carigrad, 6. maja. Turški parlament je zopet pričel delovati. Za provizoričnega predsednika je bil izvoljen z 142 proti 8 glasovi ulema Ahmed Mahir in za podpredsednika Grk Artas z 80 proti 71 glasovi.
Parlament za bojevnike v Tripolfou.
Carigrad, 6. maja. Poslanec iz Tripolisa Nadši beg se je spomnil v zbornici junaškega bojevanja in priznanja vredne požrtvovalnosti turških bojevnikov v Tripolisu. Posebno je vplival na tripolitanske bojevnike prestolni govor. Posianec je predlagal, da izreče tem bojevnikom zbornica pozdrave in zahvalo. Poslanec iz Benghazija, Helvan, in je predlagal, da izreče zbornica bojevnikom in komiteju, ki vodi vojne akcije, katerega člani so Enver, Fethi in Aziz tudi v imenu   naroda javno
priznanje. Oba predloga sta bila z živahnim odobravanjem sprejeta.
ITALIJANSKO - TURSKA VOJN/L
Zasedenje otoka Rodosa. Rim, 6. maja. »Agenzia Stepha-ni« objavlja brezžično brzojavko vojne ladje »Vittorio Emanuele«, glasom katere so Italijani razobesili ob 2. popoldne italijansko zastavo na Rodosu med grmenjem topov in navdušenjem moštva.
Prijet turški župan.
Carigrad, 6. maja. Listi poročajo, da je italijanska križarka »Svmi« ustavila in preiskala parnik »Ne\v York« družbe Hadži Dand ter odvedla seboj župana mesta Asti, Pialea in več orožnikov.
Italijanske vojne ladje. Carigrad,   6.   maja. Italijanski torpedni   rušilec je včeraj preiskal pristanišča otoka Lerosa.
Zveza z Rodosom. Carigrad, 6. maja. Neka italijanska vojna ladja je prerezala včeraj kabel vzhodno od otoka. Italijani imajo zasigurano zvezo z otokom z brezžičnim brzojavom.
Turki napadajo Lebdo. Rim, 6. maja. Turki in Arabci so v velikem številu ponovili napad na Lebdo. Naskočili so nenadoma italijanske posadke. Italijani jo s pomočjo topničarstva napad z malimi žrtvami odbili. Italijani imajo samo nekaj ranjencev. Turki in Arabci pa so plačali napad z veliko žrtvami.
Zrakoplovi na delu.
Carigrad, 6. maja. Iz Tripolisa poročajo, da je vrgel italijanski vodilni zrakoplov blizo turškega taborišča Sanito ben Aden 16 bomb iz višine. Bombe so le deloma zadeie namenjeni cilj in ranile enega vojaka in 6 zasebnikov. Ranjeni so baje tudi trije otroci.
Uporni reservisti. Rim, 6. maja. »Avanti« poroča iz Rima, da se je končala obravnava proti upornim reservistom 41. polka z obsodbo voditelja Municchi-ja na 12 let ječe, in več reservistov na eno, dve in več let ječe. Nekaj vojakov so obsodili na 3, nekaj na S mesecev ječe, pet obtožencev pa so oprostili.
Tepeni Turki.
Rim, 6. maja. »Agenzia Stepha-ni« poroča iz Buhemeza, da je napadel laški general Gariori nad 200C^ mož močno četo na karavanski cest iz Tunisa proti Sajdenu. Turki so bili zavarovani z okopi, imeli so tudi precej močno konjenico in strojne puške. Borba je bila ostra, Italijani so pognali Turke in Arabce v beg in si prisvojili veliko plena. V boju jc padlo na obeh straneh veliko mož.
Turčija vežba vojaške zrakoplovce.
Carigrad, 6. maja. Vojno ministrstvo je izdalo svojim častnikom poziv, da naj se oni, ki se zanimajo za zrakoplovstvo zglase.da jih nošlje ministrstvo v Pariz, kjer bodo obiskovali avijatične kurze. 2e prsd tem pozivom se je ogiasilo namreč več mlajših turških častnikov, da bi radi izvršili avijatične studije na Nemškem.
Najnovejša akcija Italijanov.
Petrograd, 6. maja. Z ozirom na najnovejšo italijansko akcijo na otoku Rodosu in na odgovor, ki so ga dobile velesile v Rimu in Carigradu na svoje mirovno posredovanje bo v prihodnje izostala vsaka mirovnu akcija.
V Petrogradu zatrjujejo, da bo italijanska akcija zelo obsežna in da bodo Italijani blokirali tudi evropsko obal Turčije. Zlasti prizadeti bosta od te blokade mesti Solun in Smirna.
Dunaj, 6. maja. »Neue Freie Presse« presoja vesti, da bi hotela Italija blokirati obali ob Egejskem morju, za pretirane. Italija nima n;ti dovolj močne flotile, da bi izvedla tako veliko akcijo.
Carigrad, 6. maja. Italijansko vojno brodovje je cerniralo otok Kios.
Obsojen kadet.
Dunaj, 6. maja. Pred poroto je bil danes obsojen 251etni bivši praporščak Friderik Brunner s Kranjskega, ki je bil obtožen zaradi vloma v neko tobakarno in zaradi več tatvin.
Ponarejeni 20kronski bankovci. Sv. Hipom (Nižje Avstrijsko), 6. maja. Orožništvo je aretiralo na glavnem kolodvoru dva irgvvska potnika Habla in Scheuflerja, ki sta na sumu, da sta v družbi s ponarejale! 20kronskih bankovcev, ki v zadnjem času v tolikem številu krožijo po Avstriji. Preiskava ni mogla dognati ničesar sumljivega. Trgovska potnika so izročili OKrožnemu sodišču.
Hčerka morilke. Olomuc, 6. maja. Frančiška Be-nirške, ki je bila na smrt obsojena je porodila deklico. Deklico puste 2 meseca pri morilki, potem jo oddajo neki dunajski dami, ki bo deklico vzela za svojo.
103 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 5.
Bazne stvari.
* Vsled bede. V nekem hotelu v arlottenburgu je neka žena iz Gere
kesila svoja dva otroka in sebe. Vzrok oznem činu je bila beda.
* Velika nesreča v tovarni za kali. tovarni za kali v Friegershallu blizu rlinu je v soboto eksplodiralo več
abojeveksplozivnega solitra v času,
0 so tovarno ogledovali člani nekega čiteljskega društva. Trije učitelji so ili smrtno nevarno ranjeni.
* Fiasko mažarske razstave v elgradu. »Vossische Zeitung" poroča
1 Belgrada: MažarsJril razstava, ki so otvorili 16. aprila,-je doživela po-
olen fiasko. Srbi jo % ozirom na ko-isarijat na Hrvatskem bojkotirajo, ozdaj je razstavo obiskalo samo 175 seb, večinoma tujcev.
* Advokat brez stanovanja. Iz udimpešte poročajo: V soboto se je strelil advokat Nagy, ki je bil brez ianovanja. Pred desetimi leti je imel e jako dobro pisarno in se je poročil
bogato hčerko nekega hišnega po-estnika. Začel je zapravljati, žena ga e zapustila in prišel je v tako oedo, e bil od 1. maja brez stanovanja.
* Preiskava zaradi nesreče par-ika »Titanic*. Pasažirji v medkrovu Titanica" so izpovedali, da so časniki aklenili vrata v medkrovu ter s tem repreč.li edino možnost, da se rešijo asažirji v medkrovu. Pasažirji so pa tata razbili. Iz tega je pač razvidno, ako postopa družba „White Star Line* ubogimi pasaširji v medkrovu, ki so činoma revni izseljenci, ki gredo iskat
ruha v tujino.
Zastrupljenja z metilnim alko-olom v Berolinu. V soboio je so-išče izreklo razsodbo v procesu zaradi astrupljenja z metilnim alkoholom v erolinu. Obtoženi Charmach je bil ibsojen zaradi goljufije, zaradi pre-topka proti zakonu o živilih na pet let ječe, 2000 mark denarne globe, ventuelno v še nadaljnih 200 dni ječe in nadaljnih 40 mark globe. Obtožena astrow in Meyen sta dobila 12 me-ecev zapora, kar sta pa že odsedela s reiskovalnim zaporom. Obtoženi Dahle i dobil šest mescev, tri mesce je že resedel v preiskovalnem zaporu. Ob-bženi Radomske je bil oproščen.
izpred sodišča.
[avt-nske  razprave  pred okrajnim sodiščem.
Kako so slepariji   klerikalci pri >bčinskih volitvah v Šmarju.   V sorto dopoldne   se je vršila pred tu-#Tijim deželnim sodiščem zanimi-h obravnava,  pri  kateri so igrali toženi klerikalni  agitatorji in vo-iz Šmarja  zelo  klavrno vlogo. }ovodom razprave, obtožena sta zaradi volilne sleparije   županov brat Šmarja Alojzij Kastelic in županov sin Jakob Kastelic ml., so prišle na lan take sleparije,   da se mora človek zgražati nad nasilnim in goljufivim početjem klerikalcev. Ponarejali so klerikalci pooblastila, podpise, lociili volit za druge   volilce, brez ljihove vednosti.   Volilcem iz druge JbČine, ki so bili upravičeni v Šmarju voliti, niso dostavili niti volilnih li-5tin, marveč so ponaredili pooblasti-i. izpolnili glasovnice s svojimi kan-lidati. in eden ali drugi izmed te čr-ie garde je šel volit s pooblastilom. Pri volitvi je bilo oddanih skoro 60 pooblastil,  ki so bila skoro vsa podrejena. Podpisali pa niso samo vo-a. marveč so ponarejali tudi pod-ise prič.
Glavni kolovodja te klerikalne fcparske volilne akcije pa je da-asnji obtoženec Alojzij Kastelic. plavno pisarno je imel Kastelic v lali podstrešni sobici svojega brata Pipana, v sobici, ki reprezentira ob-■nem klerikalno občinsko pisarno, am so kovali pooblastila, izpolnjevali glasovnice in od tam so klerikalni generali vodili celo akcijo proti naprednim volilcem.
Volilec France Potokar je dobil log,  da naj pride z drugimi klerikalnimi volilci v usodno podstrešno gobico, občinsko pisarno.   Tam mu f dal Kastelic  njegove volilne listi— k obenem pa mu je izročil tudi povlastilo,   da naj voli za posestnika l^idreja   Babška   iz Babne gorice, otokar je vse skupaj spravil v žep šel na volišče.   Bil je tudi precej lan, kajti takrat je bilo kierikalne-ga šnopsa dovolj na razpolago. Ko je Nal pooblastilo in glasovnico Bab-pvo, Potokar ni baje niti vedel, za |0&a voli — brati ne zna, vprašal pa nikogar, ker se je   itak zanesel p svoje vodje.
Andrej Babšek je pri obravnavi fjd prisego potrdil, da on volilnih E«n niti dobil ni, še manj pa, da bi on dal komu pooblastilo. Podpis Pooblastilu je ponarejen, ponareja pa sta tudi oba podpisa dveh Flč Strejžeka in Toneja, ki sta tudi Povila, da tega pooblastila kot priči ra podpisala. Babšek se za volft-e v Šmarju ni brigal, ker on spada J drugega župana, in ima pravico [\ le, ker ima v tej občini nekaj
Potokar, ki je bil sam obtoženec, sedaj zvija in skuša na vse načine izrezati Kastelica. On trdi, kar je naravnost smešno, da je bil v sobici, in vzel tam z mize eno pooblastilo, ki se je potem slučajno glasilo na njegovo ime in šel volit.
Obtožilni in za klerikalne sleparije jako značilni sta izpovedi prič Antona Žitnika iz Lanišč in posestnika Lampica. Prvi jecljale izpove, da mu je Potokar pravil — to le bilo že v času, ko se je s stvarjo pečalo že sodišče — da ga sedaj silijo, naj pove, da ni dal Alojz Kastelic njemu pooblastila, marveč, da ga je kar tam dobil. Lampič pa pove, da je tudi njega peljal Kastelic v tisto famozno podstrešno občinsko pisarno in mu vsiljeval neko pooblastilo, da bi z njim volil, česar pa Lampič ni hotel storiti.
Sploh so ti junaki priznali, da so volili za volilne upravičence iz Babne gorice »kar tako«. Obdržali smo listine, napravili pooblastila in šli volit. Ko bodo pri vas volitve« bodete pa vi tako z nami naredili.
Kaki so ti ljudje med sabo, ali pa kako so predrzni ali omejeni, kaže tudi, da je župan Jakob Kastelic za obtoženega brata Alojzija in svojega sina Jakoba kar sam napravil uradno spričevalo o njihovem obnašanju, v katerem jih je seveda pohvalil. Po zaključenem pričevanju državni pravdnik ni govoril dosti, prepustil je sodbo o krivdi ali ne-krivdi sodnikom. Tudi zagovornik ni vedel mnogo navesti, kar pa ni čudno, ker je imel pri takih razmerah res sitno stališče. Skoro po polurnem posvetovanju je razglasil predsednik senata sodbo, s katero je bil Alojzij Kastelic spoznan za krivega in obsojen na 14 dni zapora. Zupanov sin Jakob pa je svojo krivdo priznal. Izmaknil je namreč volilcu Anžiču glasovnico z naprednimi kandidati in mu podtaknil drugo s klerikalnimi. Anžič je bil na to še pred volitvijo opozorjen in je klerikalno glasovnico zopet zavrgel. Jakob Kastelic je bil obsojen zaradi volilne sleparije na 5 dni zapora.
S tema obsodbama pa Še niso izčrpana vsa sleparstva klerikalcev v Šmarju, marveč se obravnava nadaljuje zopet v soboto zoper nove obtožence.
♦ *
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Klerikalni dijaki obsojeni volilni
slepariji. V soboto popoldne se je odigrala pred deželnim sodiščem žaloigra, pri kateri so igrali vloge tragičnih junakov, mlade obžalovanja vredne klerikalne žrtve, štirje dijaki, ki so po zaslugi klerikalcev dobili sodni pečat volilne goljufije in odnesli iz sodne dvorane kazen zaradi volilne sleparije.
Obtoženi so bili filosof Jakob Sajovic, medicinec, Jakob Basa j in dijaka Franc Kleindienst in Franc Urban če k.
V občini Šenčur ima volilno pravico tudi vdova gospa dr. Prevčeva, ki stanuje sedaj v Kostanjevici. Ko so se povodom obč volitev v Šenčurju dostavljali volilni listi, je sluga Verbič volilne listine za gospo dr. PrevČevo, prinesel nazaj v občinsko pisarno. Mesto, da bi se volilki te listine odposlale, znašle so se naenkrat te listine v klerikalnem agitacijskem lokalu, kjer so neumorno delali današnji obtoženci. Izpolnili so ti možakarji glasovnico, napravili in podpisali pooblastilo za gospo dr. PrevČevo — katero so podkrižali — in Kleindienst je šel s temi listinami volit. Ker se je komisarju čudno in neumevno zdelo, da bi gospa dr. Prevčeva nc znala pisati, je pooblastilo konfiscirah Začele so se preiskave. Jurist Janko Sajovic je dobil na informativno vprašanje od gospe dr. Prevčeve odgovor, da ona ni dala nikomur pooblastila, še manj pa, da je klerikalno volila, kar tudi nikdar ne bo, in da o volitvah sploh obveščena ni bila.
Obtoženci so se različno izgovarjali, eden je bil pijan, da ni vedel kaj dela, drugi sploh na to nič ne razume, tretji taji kar odločno vsako krivdo itd. Toda goljufija jim je bila dokazana in senat jih je obsodil. Filosof Jakob Sajovic je dobil 10 dni zapora, medicinec Jakob Basaj 7 dni, Franc Kleindienst 14 dni in France Urbanček 5 dni. Tako se je končala ta žalostna afera z obsodbo tako mladih ljudj, ki stopajo šele v svet, nove žrtve, ki jih imajo na vesti naši brezvestni klerikalci.
Gospodarstvo.
— Vžigalice. V vžigalični industriji vlada še vedno mnenje, da je pričakovati v kratkem nameravano monopoliziranje izdelovanja vžigalic. Na podlagi baje dobrih informacij, pravi današnji »Fremdenblatt«, da so te vesti neupravičene.
Današnji list obsega 6 stran.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Ras to Pustoslem&ek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. maja: Franja Slapar« hči čevljarja, 33 let, Radeckega cesta 11.
— Pavla Znidaršič, delavčeva hči, 10 mesecev, Streliška ulica 15. — Jera Semrad, vdova železniškega čuvaja, 84 let, Radeckega cesta 11,
— Ivana Ambrožič, žena užitkarja, 59 let, Radeckega cesta 11. — Mihael Otrin, železniški pripenjač, 38 let, Cesta na južno železnico 1. — Slavko Nabernik, učiteljev sin, 22 mesecev, Streliška ulica 15.
Zahvala.
Podpisano županstvo se v imenu po-gorelcev na Jezici gospodu Jurju Marenčetu, gostilničarju v Ljubljani, Dolenjska cesta najprisrčneje zahvaljuje za poslanih SO K 70 h, ki jih je naklonil naSim pogorekem.
Županstva Jeiloa, dne 2. maja 1912.
Vilfan! župan.
Zahvala.
Dne 29. aprila t 1. sem prejela znesek 100 K od gg. tovarišev in tovarišic mojega pokojnega soproga, nadučitelja Pavla Sile v Žireh, v podporo za postavljeni nagrobni spomenik.
Vsem darovateljem logaškega okraja se najsrčneje zahvaljujem
Žiri, dne 2. maja 1912.
Amalija Šile, nadučiteljeva vdova.
Meteorolosifjo norofllo.
Višina nad merjen SM-2
Srednji zračni tlak 30-76
! Cas .2, ; opazo-g j vanja		f Stanje 1 barometra t mm	Temperatura t C	Vetrovi	Nebo
4. M 5.	2. pop. 9. zv. 7. zj.	734- 1 7350 735- 8	211 12-2 81	sr. jjzah. sr. zah. si. szah.	del. oblač. jasno pol oblač.
„ 12. pop. „ | 9. zv. 6. 1 7. zj. i		7362 7388 740-0	15-4 11-6 108	sr. szah. si. szah. si. svzh.	oblačno, dež oblačno.
Srednja predvčerajSna temperatura 12*5#, norm. 12*5° in včerajšna 117°, norm. 127#. Padavina v 24 urah 00 mm in 2*9 mm
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni brat, stric itd., gospod
Rajko Pollak
c kr. sodnik v p.
včeraj ob 1. uri pcpoldne po dolgi mukepolni bolezni, previden s svetimi sakramenti za umirajoče mirno v Gospodu preminil.
Pogreb bo v torek 7. maja ob 5. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Preminulega priporočamo v blag spomin. 1683
Triić, dne 6. maja 1912.
Jeanetta Pollak
sestra
v imenu ostali* sorodnikov.
Jtonovonji
z 2 sobama in 4 sobami
w se oddasia. -mm
Več pove 1682
kamnosek Vodnik. Kiliiniska ulica. Ljubljana.
S tanovani e
s 3 sobami, pritiklinami in delom vrta
se odda xa avgistov temin, oziroma preje.
Več se izve: 1680
Ilirska aliaa 29, L aaiatr., tesna.
se takoj odda
1677
v lepem kraju ob južni železnici, z lepim prostorom, vrtom in kegljiščem. Pisma pod |9K. Fa" upravi »Slov. Naroda«.
Stenografa8 in strojepisca
sprejme notar Baš v Celju.
Sprejme ss taksi mul uoodiini -pogoji
sa trgovino z mešanim blagom
učenka "
stara nad 15  let,  poštenih  staršev in mora znati tudi nekoliko nemško.
Več se izve pri Ivanu Oergancu,
trgovcu v Semita, Belokranjsko.
potnica
išče vinska tvrdka. 1679
Biti mora vseskozi soliden in po vsem Kranjskem dobro uveden. — Ponudbe z natančno obrazložbo zahtev na upravo »SI. Naroda« pod „Vinski potnik".
Spreten, dobro uveden
zastopnik
za vso Kranjsko, če mogoče tudi za Hrvaško
se le za solidno tvornico žganja is likerjev.
Ponudbe pod „Tuchttg" poštni predal štev. 12, Sušak-Beka. 1674
llarodna hranilnica in posojilnica v Radečah
registr. zadruga z neomejeno zavezo
vabi
na
občni zbor
ki se vrši
dne 12. maja ob 3. uri popo-Indne v poso|llnidkl pisarni v =   klil štev. 21 =====
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobrenje letnega računa.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Prosti nasveti.
1675 ODBOR.
Brez posebnega obvestila.
Uranja S on van roj. Katar objavlja v lastnem In v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je naša dobra sestra, teta in svakinja, gospodična
Ivana Knšar
saaebniea
danes ob 2. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, večkrat previđena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v torek 7. maja ob 5. uri popoldne te Selenburgove ulice št. 1. na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Marijinega Oznanjenja oo. frančiškanov v Ljubljani, dne 8. maja ob 9. uri dopoldne.
Drago pokojnico priporočamo v molitev In blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 6. maja 1912.
Tr* kr.«j.ki pogrebni nni Tr Dobarlet
1681
s 4 sobami, kuhinjo in prrtikanmJM ter z velikim vrtom KM?
no odda  tako|   aH na
izve te v Rozai dolini, I. vrsti štev. KT
dobra moči liče službe.
Ponudbe na upr.   »SI o v. Naroda«.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo, balkonom, z vsemi pritiklinami m z vrtom, 1651
se odda s 1- avgustom.
hine u pri Stanoniko r Rožni dolini fti. 259*
Prodajo se lepe, dobre
[itn
za primerno ceno.
Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«
v I. nadstr. s 4 sobami, kopalno sobo, kuhinjo, veliko verando in delom vrta.
n odda takoj na Privezu štev. 4.
Cena 872 kron z vsem skupaj. I6t9
Več stanovanj
z dvema ali tremi sobami ter en većfi
lokal za kavarno
se odda takoj ali za nvgmntov
termin. Natančneje t Ilirski ulici štev. 21, I. nadstr., vrata 4. 1664
Stanovanje
s 3 sobami ter pritiklinami 1413
išče obitelj (dve osebi) 8 L julijem 1912 v Spodnji Šiški
ali v predmestja ljubljanskem. Ponudbe upravi »Slov. Nar.« do 10. majnika 1912.
Mirna stranka
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami, v sredini mesta
za avgustov termin. 1597
Ponudbe naj se pošljejo do 8. maja na naslov: „Mirna stranka", poste restante Ljubljana.
Za Trst in Primorje se sprejme
cesarski polir in 6 tesarjev
za visoke stavbe. — Polirja plača po dogovoru, tesarje 56 do 60 vin. na uro. Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«.
Za prihodnje počitnice
se proda
% vso opravo is s vozičkom.
Več pove
g. A. Brilly v Kranju.
Domač izumitelj A. Cente, fotograf in slikar, rostavrater, Ljubljana, Cofnarjeva ulica
auiialno m
O O fU w»
za mi.
ki ima največjo bodočnost Zavarovana
je že v par državah. Odgovori te na vsak* ptaata* nonmV.
36
B2+$^2B
84X
365
1551
nizke bbrb!
Roiosti siku n moški in modnega blaga za damske obleke!
Zahtevajte vzorce!
Vf ec Mvarovma
Jrfilan Jenčič }/[ici Jcnčič m. Jankovič
poročena.
1668
Jl?(engeš. 5. maja 19t2.
[Avtomo t>i 11 laurin s nmm 1i v Mladi Boleslavi so najboljši! Zastopnika: Nikodem & VVetzka, Gradec.
Temeni vZosorju obSavl
vrši se mesto 12., že 11. t m. (sobota) Županstvo Zagorje ob Savi,
i 671
dne 6. majnika 1912.
Župan:
Tomo Koprive.
Povest — Spisal  Blaž  P o h lin.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez- 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti  najnovejši   zabavni  in   veseli  knjigi   priporoča najtopleie
Jfaroina knjigarna v £;ubljani.
ms.
Preselitev.
Uljudno naznanjam svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu sploh, da sem svojo 1659
Čevljarsko delavnico iz Sodne ulice štev. 3
preselil v Gradišče št. 4
in prosim častite naročnike, da me s svojim cenjenim zaupanjem počaste tudi na novem kraju.
Se priporočam z vsem spoštovanjem
Ivan Zamijeti, čevljarski mojster.
'flPtT'
K
MATEJ
Ljubljana,
Kongresni trg št. 6.
OBLftK
Velika zaloga
domačih in trerniftih
čevljev
Kl C3
k.*VVVV V
^»mmainii
kandidata
sprejme
1657
notar Hodovernik v Ljubljani
obstoječe iz 4 sob s pritiklinami
se takoj ali za avgustov termin odda
▼ vi senom parterju vile na Erjavčevi cesti št 24. 1656 :-:  Natančneje se poizve ravnotam :*:
v I. nadstropju s 4 sobami in vsemi pripadki 1667
se odda za avgust.
Več se izve
v pisarni F. Snpantic, SiMan ulica št. 5.
Kavarna
vso noč
Flori)anska ulica št. 6.
rokavice
\i\ parfumi
667
in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti.
Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRACKO
LjaMjaoa, Dsoajska cesta 12. v Matbianovi m.
I POZORI        POZOR!f
& Naznanjam  cenj.   damam tu in na
j* deželi, da prodajam do 8. maja vse
f blago, nahajoče se v  moji trgovini g in sicer
slamnike, otroške kapice. Športne kape
kakor tudi vse potrebščine za modistke
zaradi preselitve po liobokc znižani ceni
Opozarjam obenem cenj. dame, da $ bodem moj salon znatno povečala in jgf se bode nahajal od 8. maja nadalje na
i
i i
Starem trgu štev. 21.
a
I Bi,      Minka Horvat, modistinja.
Zeleznato kina-vino
e
lekarnarja
l PICCOLIJA i
v LJUBLJANI. Danajska cesta,
obsega navedeno množino železa v nasprotstvu z drugimi železnatimi kina-vini, ki obsegajo samo toliko Železa kakor navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiSkih analiz in tudi ona, ki se je izvršila po odredbi c kr. ministrstva notranjih zadev.
Zeleznato vino lekarnarja Piccolija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno isgledajoce otroke.
Steklenica s ,/. 1. 2 K, 3 steklenice K 6*60. Voznina is asavojnina prosta.
Štirje  pari  utrjenih tovornih
m
se po ugodni ceni prodajo.
Kje, pove upravniŠtva »Slov. Naroda«. 16$
.5»
IN3
ra
rs rs
t/t
Senčnat  vri  in  velik   salon, frra
*    ••••    *    * * «—»» *    * * ^• * * ^■■™> * *   * *   *    *« *
I Vljudno naznanjam slavn. občinstvu, da sem prevzela 6. maja staro znano |
10 f
j Kofiinja izborna. — Tina jrfstoa. — Vedno sme pivo. — Kaia, taj in rarne žgane pijače-: ^76 Sprejemalo se abonenti e na hrano.
S*
Ckf
Kit
sr
n
N
S
Gostilna je odprta vsak dan ob 5. zjutraj.
j Za obilen obisk se priporoča       Ivanka Matjan, restavraterka. j g
_ _ _ _ _ _ _ e i
Zaprto kegljišče in prostor za bal in ca nje. g2|
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X
X X X X X X X
■Hi
X X
X X X X
Gospod liai pl. Umi lekarnar v Lili.
Na priporočilo g. Medica naročil sem bil za poskusno 1 zavoj Vašega „Sl&din ĆarS". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim »Sladnim čajem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega bodem vsakemu najtopleje priporočal.
Škofljica, 10. 11. 1912.
Varčne
Odličnim spoštovanjem udaru Vinko Ogopelec ml j., lesni trgovec, Jj
gospodinfe!
X
X
Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladin" ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladni ća|" 1 zavojček z 4kg samo 50 v tudi pri trgovcu. Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnkoczy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: Vil I, Josefstadter-strasse 25; III, Raderzkvplatz 4; V., Schonbrunnerstr. 109; v Gradcu: Sackstr. 3. Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. - Preizkušeno lekarnarsko blago. — Drogi jske cene. - Mastin za živinorejce. — Tel. 190.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK
2a birmance priporoča
„Englesko skladišče oblek"
■
■
O. fiernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5
obleke, klobuke in slamnike ya dečke in obtekce ja deklice. — Velika izbira Ugotovljenih oblek sa gospode ter najnovejše konfekcije sa dame.
^948
15
19
4280
34