Leto XXII., št. 173
Ljubljana, petek jI. julija 194*XX
Cena cent. 80
Upravoiitvoi ciubliaoa. fucamieva ulica 9,
Teletoo 41. »1-22. 51-25. 11-24 Inseractu oddelek: Ljubita m Pncdnljeva ulica S - lelefoo tt 51-25 51-26 Podružnica Novo mesto) Liabllanska cesta 42 &afunis za Ljubljansko pokrajino pri poitno-čekovnem ta vodo h. 17.749. ta ostale kraje Italiie Sem*ir Cnofi Corr Post. No 11-^11 f>
IZKLJUCNU MS ln^ iVU O oglase a Kj.
Italije to inozemstva Ima Oniori* °uhblirtri Italiana Si. A, MILANO
I s h a i • t a a k dan razen ponedeljka 'Naročnina znaša mesečno Lir 18.—w za inozemstvo pa La 22.80
Uredništvo: Ljubljana. Pncciniieva ulica hev. 5. kev. 51-22, 31-25. 31-24
telefoo
Rokopisi ae ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la puh-
Micki di provenienza italiana ed estera: Unione PubbUcitž Italiana S. A. MILANO
Attivita d! pattuglie
e duelli di artiglierie
Le attrezzature belliche di Malta ef ficacemente bombardate
H Quartier Generale delle Forze Armate conninica in data di 30 luglio il seguente bollettino di guerra n. 793:
L'attivita operativa sul fronte egiziano fe stata ieri limitata ad azioni di pattuglie e a duelli di artiglieria.
IVostri reparti aerei hanno attaccato con successo aeroporti e centri delle retrovie neniiehe. Un nostro velivolo non e rien-trato alla base.
Formazioni deIl'aviazione delPAsse hanno bombardato le attrezzature belliche di Malta, nella zona degli obiettivi sono state eausate notevoli distruzioni. Due »Spitfire«
venivano abbattutl in combattimento d»
cacciatori tedesehi.
Apparecchi britannlci hanno lanciato la notte seorsa alcune bombe dirompenti nel dintorni di Licata, un civile 6 rimasto fe-rito, nessun danno e segnalato.
Nota al bollettino:
Nei combattimenti del giorno 2T citati nel bollettino n. 791 il sergente Panfili Pietro del 62 Reggimento Fanteria si e di-stinto in modo particolare qua!e puntatore di pezzo anticarro distruggendo quattro carri armati nemici.
Delavnost patrol ln topniški dvoboj
Vojne naprave na Malti so bile uspešno bombardirane
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 30. julija naslednje 793. vojno
poročilo:
Operativno delovanje na egiptskem bojišču je bilo včeraj omejeno na akcije glatrul In topniške dvoboje.
Naši letalski oddelki so z uspehom napadli letališča in središča v sovražnikovem zaledju. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče.
Oddelki osnega letalstva so bombardirali vojne naprave na Malti, pri čemer so v pasu vojnih ciljev nastala večja poruše-nja. Nemški lovci so sestrelili v spopadih dve letaJi tipa »Spitfire«.
Britanska letala so preteklo noč odvrgla nekaj rušilnih bomb v bližini Licate, pri čemer je bil 1 civilist ranjen, medtem ko ni zabeležena nikaka škoda.
V bojih dne 27. t. m., omenjenih v poročilu štev. 791, se je narednik 62. pehotnega polka Pantili Pietro posebno odlikoval kot stre|ee protitankovskega topa, ko je sam uničil 4 sovražne tanke.
Uspešni fecjl italijanske pehate
Z vojnega področja v Afriki, 30. jul. s.
Eden izmed posebnih poročevalcev agencije Štefani javlja:
Po silovitem napadu dne 22. t. m. na italijanske postojanke, ki pa ga je italijanska pehota vzdržala in odbila, je sovražnik izvrši! nadaljnji poskus, ki je imej svoj epilog včeraj. Kakor v prejšnjem napadu tako so tudi v tem italijanske čete pokazale sovražniku svojo silo in mu pri zadele ponoven niz znatnih izgub. Po ponesrečenem napadu dne 22. t. m. je sovražnik nameraval z novim napadom zagladiti pretrpljene žrtve in doseči uspeh, ki mu je bil v prvem napadu onemogočen. Zato je popoldne 26. t. m., izvršil novo akcijo: oklepne skupine so se približale italijanskim postojankam, da bi odtod naskočile, toda naše topništvo sovražniku ni dalo časa in ga je že po nekolikih strelih prisililo, da se je umaknil v silovitem ognju. V teku noči je bila izvršena, nova sovražnikova akcija. Priprava zanjo je bila zelo skrbna. Topovi so streljali nepretrgoma 90 minut, preden sta avstralska in angleška pehota naskočili, toda italijanska pehota se je uprla napadu z izredno žila vestjo. Do jutra sovražna pehota ni dosegla nobenega ustpeha, zato je britansko poveljništvo ojačilo podjetje in vrglo v boj tudi oklopne sdle. Te pa so trčile na italijanske čete, ki so šle v protinapad, in kmalu je bil sovražnik pognan nazaj. Pri tem je bilo ujetih kakih 1000 Avstralcev in Angležev, zaplenjenih pa 32 oklopnih voz, izmed katerih jih je 18 uničila italijanska pehoitna divizija, ki je bila nedavno omenjena v vojnem poročilu. Razen tega je bilo uničenih še 31 tovornih avtomobilov, ki so se udeležili britanskega napada.
Razočaranje v Angliji
nad neuspehi v Egiptu
Stockholm, 30. jul. d. Poročevalci švedskih listov javljajo iz Londona, da je v angleški javnosti ponesrečeni poizkus napadov generala Auchinlecka na severni bok osoviiLskih sil pri E1 Alameinu v Egiptu zbudil največje nezadovoljstvo in razočaranje. švedski poročevalci pripominjajo, da tudi že v britanskih vojaških krogih pričenjajo resno dvomiti, ali imajo angleške sile sploh še kakšno upanje, da ba mogle nadvladati močno utrjene nemške in italijanske postojanke pri E1 Alameinu, h katerim branijo razen tega pristop široko položena minska polja. V Londonu so po zatrjevanju švedskih poročevalcev mnenja, da bo do zboljšanja vremena aktivnost na fronti pri E1 Alameinu imela značaj nekakšne pozicijske vojne, toda pričakujejo, da se bo neposredno po zboljšanju vremenskih razmer pričela nova itadijansko-nem-ška ofenziva. V Londonu so tudi v vojaških krogih mnenja, da imajo osovinske sile vse možnosti, da zberejo nova močna ojačenja za pričetek ofenzive, zaradi česar se nevarnost, ki grozi dolini reke Nila, ni prav nič zmanjšala. V Londonu sodijo, da pičli tedni, ki še utegnejo biti na razpolago generalu Auehinlecku za izpopolnitev svojih sil, ne bodo zadoščali, da bi mogel motiti priprave za novo ofenzivo osovinskih sil.
Izgube angleške mornarice v Sredozemlju
Rim, 30. jul. s. Britanska admiraliteta objavlja izgubo križarke »Hermione« in rušilca »Airedale«, potopljenih v Sredozemlju skupno s tremi angleškimi rušilci in enim poljskim rušilcem v znani akciji italijanskih letalskih in pomorskih oboroženih sil proti angleškim konvojem. Posadka križarke »Hermione« je izgubila 87 mož, posadka rušilca »Airedale« pa 45. Kri-žarka »Hermione« je izpodrivala 5450 ton
in je bila oborožena z 10 topovi po 133 mm, 16 topovi po 30 mm in 6 torpednimi cevmi.
Novačenje Židov v Palestini
Ankara, 30. jul. d. Glede na nevarnost, ki še zmerom v nezmanjšani sili grozi Egiptu, je židovska propagandna agencija v Jeruzalemu raztrosila po vseh židovskih naseljih v Palestini letake, v katerih poziva vse Žide v starosti vojaške obveznosti, naj se takoj javijo britanskim vojaškim oblastvom, da bodo uvrščeni v sestav britanskih sil na Srednjem vzhodu. V letakih poziva židovska propagandna agencija tudi ženske, naj se priglase za službo v pomožnih vojaških organizacijah. Na koncu imajo ti židovski letaki značilno pripombo, da se je židovska agencija v stiski zatekla k temu pozivu, ker prejšnji pozivi niso rodili zaželenega uspeha.
Epidemija legarja v HalSi
Ankara, 30. jul. d. Iz Jeruzalema javljajo, da je v luki Haifa izbruhnila epidemija legarja. Poročilo pravi, da so pristojne oblasti nemudoma podvzele potrebne ukrepe, da bi se preprečilo nevarno širjenje epidemije.
Jiiftaška smrt podporočnika Falcinellija
Rim, 30. julija s. Slavni vrsti padlih na Balkanu se pridružuje junaška osebnost podporočnika 93. pehotnega polka »•Messri-na« Carla Falcinellija. V zgodnjih urah 10. januarja je med silovito nevihto, ki je divjala na področju, močna skupina upornikov nepričakovano napadla Falcinelija, ki je s svojim oddelkom straži! na važnih potih. Potem, ■ ko je pozval svoje može na obrambo, je sam vzel v roke avtomatsko orožje, iz katerega je spustil silen ogenj na sovražnika, ki pa se je zaradi teme in popolnega poznavanja kraja prestopno bliža! našim pošto ^inkam. Ko je Falcinelli videl, da je obkoljen, je odložil avtomatsko orožje in začel metati ročne granate, dokler ni uvide! nekoristnost vsakega nadaljnjega odpora in je odvrgel daleč stran strojnico, zgrabil puško za cev in se spustil na napadalce, pri čemer jih je nekaj rani!. Ko je bil sam zadet v ramo, je padel na tla one-sveščen in je bil zajet. V ujetništvu se je ponosno in dostojanstveno držal in zbujali občudovanje samih upornikov. Neki komunistični vodja mu je dejal: Ti sti junaik. Pri zasliševanju je odločno odklonil vsaka pojasnila , tudi glede nabijača strojnice, ki ga je v borbi vrgel nekam vstran. Pri preiskavi so mu odvzeli izkaznico Nacionalne fašistične stranke in je tudi ob tej priliki potrdil svojo fašistično vero. Od tedaj dalje je bil ločen od ostalih ujetnikov, teda njegovo zadržanje je bilo mirno in jasno, kakor zadržanje onega, ki je pripravljen za zavestno žrtev. V noči na 19. januarja ga je skupina upornikov vklenjenega odpeljala v neki bližnji kraj, kjer ga je ustrelila in je tako Falcinelli padel kot mučenik svoje fašistične vere.
Turški poslanik v Berlinu pri Papenu
Carigrad, 30. jul. s. Novi turški poslanik v Berlinu Sahri Arikan je pred svojim odhodom v Berlin obiskal v Therapiji nemškega veleposlanika Papena.
Nemške lokomotive za Turčijo
'Ankara, 30. julija s. Uveljavljen je svoječasno v Nemčiji sklenjeni dogovor med zastopniki nemških tvrdlk železniškega gradiva in odposlanstvom turških železnic. Po tem dogovoru so nemšike tvrdke železniškega gradiva odposlale v Turčijo precejšnje količine svojih proizvodov, med drugim tudi nekaj lokomotiv.
Izdatki za švicarsko vojska
Bern, 30. jul. s. šef zveznega finančnega oddelka je izjavil, da bo Švica do konca leta izdala za svojo državno obrambo 5763 milijonov frankov. Dosedanji ukrepi dopuščajo kritje teh stroškov v višini 1164 mi« lijanov frankov. Za kritje ostalega zneska 4617 milijonov frankov je določen amortizacija v 20 letih na račun novih davkov.
Eksplozija v španski smodnišnici
Madrid, 30. julija s. Iz neznanih razlogov je velika eksplozija pognala v zrak simodnišnico E! Ferrol del CaudifLlo. Škoda je ogromna, ni pa žrtev.
Oglas! v »Jutra« imajo vedno uspeh!
Nemške čete zavzele Proletarskajo
Železniška zveza s Kavkazom presekana — Odrezan umik sovjetskih
čet v velikem loku Dona
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. julija. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Južno od Rostova zasledujejo oddelki nemške vojske in oboroženi oddelki SS deloma v hudih borbah z zaščitnicami umikajočega se sovražnika. Južno od Sala so nemški brzi oddelki zavzeli mesto Preletar-skaja in presekali na več krajih veliko železniško zvezo med kavkaškim področjem in ostalo Sovjetsko zvezo. Pri tem se je odlikoval zlasti oddelek brandenburške tankovske divizije.
Pri obrambi proti sovražnim razbremenilnim napadom je uničila španska divizija 68, po večini težkih sovražnih tankov. Močni letalski oddelki so po uspelem izvid-ništvu podpirali napade vojske.
V	velikem loku Dona je bil sovražniku odrezan umik proti vzhodu.
Pri Voronežu je izgubil sovražnik včeraj zopet 18 tankov.
V	srednjem odseku in južno od Ilmenske-ga jezera so na težavnem ozemlju uspešne krajevne borbe.
Na visokem severu so bile pri letalskih napadih zadete oskrbovalne in ladjedelniške naprave pri Murmansku in veliko vojaško taborišče zapadno od zaliva Kola.
Pod zaščito oblakov izvršeni podnevni motilni poloti posameznih angleških bombnikov nad Porenjem so bili brez uspeha. V pretekli noči so oddelki angleških bombnikov napadli nekatere kraje v Posaarju, zlasti Saarburg, kjer so bili zadeti predvsem stanovanjski okraji. Okrožno gledališče je bilo popolnoma razdejano. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Sedem izmed napadajočih letal je bilo sestreljenih. Dve nadaljnji letali je sestrelilo mornariško topništvo v Nemškem zalivu.
Na vzhodni obali Anglije je doseglo bojno letalo bombne zadetke v napravah oboroževalne industrije. Močnejši letalski oddelki so v noči na 30. julija ponovno napadli Birmingham. izvidnika letala so ugotovila številne obsežne požare.
Pred nizozemsko obalo je potopila nemška stražna ladja štiri izmed desetih angleških brzih topničark, eno nadaljnjo pa je zažgala. Sovražnik je nato prekinil borbo.
Italijanski letalci v bejih ob Donu
Z vojnega področja ob Donu, 26. jul. s. Eden izmed posebnih poročevalcev agencije Štefani javlja:
Zadnji dnevi so v znamenju zmagovitih spopadov italijanskih lovskih letal v sodelovanju z nemškim letalstvom na fronti ob Donu. Skupine italijanskih strmoglavcev, ki so spremljale nemške strmoglavce in bombnike, so se bojevale z znatnimi oddelki ruskih lovcev tipa »Jagg« in »Migg«. Ruski letalci so bili številčno v premoči in so pokazali napadalno silo, kakršna doslej še ni bila ugotovljena. Skušali so večkrat napasti nemška letala, toda v kritičnem trenutku se je italijanskim lovcem posrečilo preprečiti sovražni napad. Videl sem povratek naših lovcev ter navdušenje in hvaležnost nemških letalcev nad izrednimi dokazi hrabrosti italijanskih letalcev. Nemški strmoglavci, poverjeni zaščiti italijanskih lovcev, so uspešno dovršili svoje delo in se vrnili, ne da bi jim velike skupine sovjetskih letal mogle presekati pot.
Devet proti 20, 12 proti 25. 12 proti 30, v takem razmerju so se italijanski lovci vrgli na sovražnik*, zavedajoč se odgovornosti za tovariše, poverjene njihovi zaščiti.
V	prvem spopadu, ki je bil nekoliko ur potem, ko so bile italijanske skupine premeščene le nekoliko desetkov kilometrov za fronto, je 9 italijanskih strmoglavcav udarilo na 20 sovjetskih letal. Pri tem so bila tri sovražna leta sestreljena, mnoga druga pa so bila zadeta od strojničnega ognja. Ranjen je bil samo en italijanski letalec, ki ga je oplazil izstrelek iz sovražnikovega majhnega topiča, vendar pa je uspešno končal boj in se vrnil na letališče.
V	nedeljo in ponedeljek se je živahna letalska delavnost nadaljevala. Vsi letalski oddelki so bili zaposleni z znatnimi silami ne-prijatelja, ki se je vrgel obupno v borbo.
Rusi vedo, kako velike važnosti je boj za osvojitev Stalingrada, zato so vse svoje letalstvo osredotočili na teh točkah, da bi onemogočili strahovite napade nemških strmoglavcev in bombnikov. Rusko letalstvo se je pojavilo v velikih jatah. Najboljši letalci na najboljših letalih, ki jih je izdela'a ruska vojna industrija, so bili zapleteni v boj proti italijanskim lovcem, ki so se bili z levjim pogumom. V nedeljo zjutraj je 12 italijanskih strmoglavcev v družbi z nemškimi strmoglavci poletelo v napad proti kolonam sovražnih tovornih avtomobilov in proti mostovom preko Dcna, kjer je bila delavnost* sovražnika nenavadno jaka. Italijanski letalci so se predrzno vrgli nasproti izvidniški skupini 25 sovjetskih lovcav, ki so skušali napasti nemške bombnike. V si ovitem spopadu Rusi niso mogli doječi nemških strmoglavcev, kajti vrli italijanski piloti so z izrednim pogumom in odločnostjo prestregli pot sovjetskim letalom. En ruski lovec je bil zadet in se je zrušil v plamenih, dočim sta bila dva druga bržkone tudi sestreljena. V ponedeljek so italijanski letalci vzdržali še tri boje proti nad-močnemu sovražniku. S tem so še enkrat zaščitili nemške bombnike kljub silovitosti ruskega napada. Zopet je bil zbit en sovjetski lovec, 6 drugih pa jih je bilo zadetih s kroglami iz strojnic. Zaradi silne premoči nasprotnika so se morali Italijanski letalci omejiti samo na zaščito nemških strmoglavcev in se na ta način da pojasniti neznatno število zbitih sovražnih letal, treba pa je vedeti, da se boj ni vršil za uničenje čim večjega števila sovražnih letal, marveč zato, da se omogoči nemškim bombnikom njihova akcija kljub prisotnosti sovjetskih lovcev. To nalogo so italijanski lovci odlično izvršili ter prejeli navdušeno zahvalo svojih nemških tovarišev.
Rostov je samo še kup razvalin
Berlin, 30. jul. s. V petek se ie podala z letalom v Rostov, takoj po zasedbi mesta po nemških in slovaških četah skupina inozemskih in nemških novinarjev, ki se je včeraj od tam spet vrnila. Berlinski listi objavljajo vtise nemških tovarišev o tem, kar so videli v Rostovu. V teh člankih se potrjuje izredna srditost bojev, ki so jih morale voditi nemške in zavezniške čete, preden so zasedle okoli 2300 utrjenih postojank. Te postojanke, pred katerimi so bila na široko posejana minska polja in druge najmodernejše obrambne naprave, so tvorile ono odporno črto, ki se je v obliki polkroga razširjala okoli Rostova in kjer naj bi bila sovjetska armada, sestavljena iz svežih čet pehote, oklopnih formacij in drugih oddelkov, zaustavila nezadržno nemško prodiranje. Rostov je sedaj samo kup ruševin. Dva sama dneva sta zadoščala nemškim in zavezniškim četam, da so popolnoma uničile to mogočno postojanko bolj-
ševiškega odpora in zasedle od hiše do hiše mesto Rostov. Boji kopnih sil, ki jim je pomagalo letalstvo, so morali biti izredno siloviti in odločilnega pomena. Poraz, ki so ga tu utrpele rdeče ogrožene sile pod vodstvom maršala Timošenka, zavzema obseg in značaj prave katastrofe.
Sovjetsko priznanje umika pri Batajsku
Carigrad, 30. jul. d. Sovjetsko vojno poveljništvo je v svojem včerajšnjem vojnem poročilu priznalo umik sovjetskih čet s področja pri Batajsku jugovzhodno od Rostova. Kakor znano, je bila okupacija Ba-tajska po nemških četah objavljena že v ponedeljek v nemškem vojnem poročilu. Včerajšnje sovjetsko vojno poročilo pravi, da prihajajo v nemške črte novi sveži oddelki vojaštva in da so bile zaradi tega sovjetske čete prisiljene umakniti se na nove položaje.
Veliko opustošenje v Petrogradu
Stockholm, 30. jul. d. švedski list »Af-tonbladet« objavlja izčrpno poročilo iz Helsinkov o obupnem položaju v obleganem Petrogradu. Poročevalec švedskega lista piše, da je večina javnih zgradb v Petrogradu bodisi porušenih bodisi hudo poškodovanih. To razdejanje je posledica neprestanih nemških letalskih napadov na oblegano mesto in učinkovitega delovanja nemškega topništva, ki si v Petrogradu zmerom izbira vojaško važne objekte za cilj svojega ognja. Tako javlja švedski poročevalec, da je znamenita »Zimska palača«, nekdanji carski dvor, danes le še kup razvalin. Od nemških letalskih bomb so bile med javnimi zgradbami nadalje hudo poškodovane petropavlovska trdnjava, jetniš-nica, Krestij in tudi nekateri drugi zapori, ki jih je po Petrogradu obilo. Prav tako so od nemškega letalstva in topniškega ognja utrpele hude poškodbe petrograjska državna opera, znani umetniški muzej »Ere-mitaža«, poslopje akademije znanosti, botanični vrt, vrsta velikih trgovinskih hiš in tudi zoološki vrt. Za zoološki vrt pravi švedski poročevalec, da je bila v njem ubita večina živali, med njimi tudi vsi sloni. Prav posebno hudo pa je nemško letalstvo in topništvo razdejalo razne vojaško važne naprave v Petrogradu, med njimi na prvem mestu znane strojne tovarne Kirov. Hude poškodbe so bile prizadete tudi želez-
niškim napravam v mestu, železniškim I zgradbam in križiščem posameznih prog. Velikansko je razdejanje v luki, kjer so bile hudo poškodoyane pristaniške naprave.
»Aftonbladet« pravi nato, da so možnosti za evakuacijo prebivalstva iz Petro-grada le malenkostne, kar je razumljivo, ker ni v nemškem obkolitvenem obroču nobene vrzeli, švedski poročevalec pravi, da si je težko zamisliti, kako je mogla večina 3 in pol milijona petrograjskega prebivalstva ostati v mestu in zakaj ni bila pravočasno evakuirana. Posebno obupen je bil položaj v obkoljenem Petrogradu preteklo zimo. Stiska prebivalstva je bila nepopisna in je mnogo ljudi umrlo zaradi lakote in mraza Povsod po ulicah se vidijo po tleh ležeča človeška trupla, šele pomladi so mrliče zbrali in oblasti so prisilile civilno prebivalstvo, ^a jih je pokopalo. S prihodom poletja je pomanjkanje živil, ki je bilo že prej skrajno obupno, še nadalje naraslo. Hlebci kruha po 2 funta teže se na črni borzi plačujejo po 150 rabljev. Iz tega je dovolj jasno razvidno, kako silna je v Petrogradu lakota. Edini list, ki še izhaja, je »Leningradskaja Pravda«, ki izide po trikrat na teden. Obupanemu prebivalstvu skušajo vlivati poguma z neprestanimi pozivi, ki se glase iz zvočnikov, postavljenih po vseh ulicah in tovarniških
dvoriščih. Privatnih radijskih aparatov ni, ker so jih oblasti že davno zaplenile, očitno z namenom, da se prebivalstvo ne bi moglo poučiti o resničnem položaju, kar bi nedvomno zadalo morali ljudstva še poslednji udarec. Ura večerne zapore je že ves čas obleganja takoj o mraku in določbe o zapori izvajajo oblasti z največjo strogostjo. Z napredujčim poletjem se je delavnost nemškega letalstva nad Petrogra-dom še nadalje povečala in položaj mesta še bolj poslabšala. Petrograjsko prebivalstvo, zaključuje poročevalec švedskega lista »Aftonbiadet«, pa se še bolj kakor bombnih napadov nemškega letalstva boji topniškega ognja, ker prično granate treskati kar iznenada brez kakršnega koli prejšnjega svarila, kakor se daje pred letalskimi napadi.
Akcije nemškega letalstva
Berlin, 30. jul. d. O delovanju nemškega letalstva nad vzhodnim bojiščem javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da so tudi v torek nemški bombniki ter bojna in lovska letala uspešno podpirala ofenzivne akcije nemške pehote jugovzhodno od Batajska in v neprestanih bombni-ških napadih porušila prometne zveze v sovražnikovem zaledju ter napadala sovražnikova zbirališča čet in prevoznega materiala. Ponovno so bili doseženi uničujoči zadetki na železniške proge, kjer so bila uničena prevozna sredstva.
Tudi v borbah severno od Voroneža so nemški bombniki strmoglavci učinkovito posegali v borbe na terenu in so z bombardiranjem sovražnikovih postojank in zbirališč sovražnikovega vojaštva prizadeli sovražniku velike izgube.
V srednjem odseku vzhodnega bojišča je nemško letalstvo nadaljevalo operacije proti sovjetskemu železniškemu prometu. Bombniki-strmoglavci so napadali točke, ki jih je bil sovražnik izpremenil v dobro utrjene postojanke. Mnogoštevilne hiše in municijska skladišča okrog teh postojank so bila zažgana od direktnih bombnih zadetkov.
Na petrograjski fronti so bili nemški bombniki zapleteni v ofenzivne izvidniške akcije in so z bombami obsipali razna sovjetska oporišča.
Na podlagi doslej zbranih podatkov je bilo na vsem vzhodnem bojišču sestreljenih 28 sovjetskih letal.
Slovaški min. predsednik na obisku v Ukrajini
Bratislava, 30. julija s. Predsednik slovaške vlade dr. Tuka je prispel v neko ukrajinsko mesto, da bi obiskal edinice slovaške divizije. Predsednik vlade dr. Tuka je izrekel vojakom svojo zahvalo za hrabro zadržanje in je obiskal tudi ranjene slovaške vojake v bolnišnici tega mesta.
Deset milijonov frankov za francoske prostovoljce
Pariz, 30. jul. d. Francoski uradni list objavlja odlok francoske vlade, po katerem je za potrebe francoske prostovoljske legije, tako zvane »Legije trikolore«, določene za borbe na vzhodnem bojišču, na razpolago kredit 10 milijonov frankov.
Sestanek indskih voditeljev v Bomba ju
Bangkok, 30. julija d. Po informacijah iz poučenih indskih krogov pričakujejo, da bodo indski voditelji Mahatma Gandhi, Pandit Nebni in Mauiana Azad prispeli 31. julija v Bombaj. kjer bodo prisostvoval i konferenci delovnega odbora indskega kongresa, ki bo pričel v Bombaju zasedati 4. avgusta. Po zaključni seji delovnega odbora se bo 7. avgusta sestal k prvemu zasedanju glavni odbor vseindskega kongresa,
Stockholm, 30. julija, d. Britanska informacijska služba javlja o novem angleškem poskusu ureditve indijskega vprašanja, ki postaja čim dalje bolj nevaren za obstoj britanskega imperija. Po poročilu iz New Delhija se je včeraj sestal tamkaj kronski svet, ki je po zatrjevanju britanske informacijske službe razpravljal o možnosti »zavezniškega jamstva za indijsko neodvisnost po končani vojni*. Nadalje pravi britanska informacijska služba, da je kronski svet razpravljal tudi o možnosti sklicanja konference, ki naj bi skušala najti kako začasno rešitev indijskega vprašanja, veljavno do konca vojne.
Napadi na Port Moresby , in Port Darwin
Šanghaj, 30. jul. d. Japonsko letalstvo je v četrtek zopet napadlo luko Port Mores-by na Novi Gvineji in bombardiralo Port Darwin v Avstraliji. Poročilo glavnega stana zavezniških sil na jugozapadnem Pacifiku javlja, da so Port Moresby japonska letala napadla v treh zaporednih valovih in so bili v vsaki skupini po trije japonski bombniki. Napad so japonska letala izvršila ponoči. Poročilo iz Melbourna pravi, da japonski napad nj povzročil škode in da tudi ni bilo človeških žrtev. Nato sta v zgodnjih jutranjih urah 2 manjša japonska letalska oddelka zaporedoma napadla Port Darwin. Tudi o tem napadu trdi avstralsko poročilo, da ni zahteval človeških žrtev, pač pa je bilo povzročene neka] gnjotne škode.
Nova civilna uprava v Birmi
Rangun. 30. julija s. Dne 1. avgusta bo pričela poslovati osrednja civilna uprava Birme, ki jii bo imenovan šef uprave z vsemi direktorji posameznih resurov.
Letalski boji na zapadu
Letalski napadi na Anglijo se zopet množe
Berlin, 30. jul. d. Kakor javljajo s pristojnega nemškega uradnega mesta, je preteklo noč nemško letalstvo z močnimi skupinami bojnih letal učinkovito napadlo vojaško važne industrijske naprave v osrednji Angliji.
Stockholm, 30- jul. d. Davi je bil v Londonu in okolici znova letalski alarm. Kakor javlja davi v Lonlonu objavljeno poročilo, so razen tega področja nemška letala pre-• teklo noč napadla tudi dva distrikta v vzhodni Angliji in so se pojavila nad nekim distr.ktom zapadne Anglije. Podrobnih podatkov o povzročeni škodi britansko jutranje poročilo še ne navaja in omenja samo, da se je v Londonu slišalo med letalskim alarmom močno grmenje protiletalskega topništva.
Berlin, 30. jul. d. Britansko letalstvo je v noči na četrtek napadlo nekatera mesta v zapadm; Nemčiji, med drugim tudi Saar-briicken. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta v Berlinu, v četrtek zjutraj še ni bilo na razpolago podatkov o povzročeni škodi.
Berlin, 30. jul. d. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je treba veliki uspeh, ki ga je nemška protiletalska obramba dosegla med zadnjim napadom angleškega letalstva na Hamburg, pripisovati predvsem vzornemu sodelovanju posameznih panog protiletalske obrambe. Dasi je imel v mesečni noči sovražnik ugodne pogoje za napad, je tuli nemška protiletalska obramba lahko nastopila v ugodnih okoliščinah in temu je treba pripisati, da so nemška lovska letala skupaj s protiletalskim topništvom in mornar škim topništvom uničila 36 napadajočih sovražnikovih letal. Kakor javlja nemški vojni poročevalec Werner Kark, je samo en nemški lovski letalec in sicer najmlajši v neki letalski skupini, po odvrnitvi sovražnikovega napada, navedel, da mu je uspelo zanesljivo sestrelili 2 britanska bombnika,
2 nadaljnja je nevarno obstrelil in sta verjetno treščila na tla, dočim je petemu britanskemu letalu, ki ga je ta letalec samo napadel nad Hamburgom, uspelo umakniti se iz borbe in se skriti v neki oblak.
Berlin, 30. jul. s. Glede izgub, ki jih je utrpelo britansko letalstvo o priliki poslednjih dveh nočnih napa lov na Hamburg, izjavljajo na pristojnem mestu, da so Britanci pri prvem napadu izgubili približno 30%, pri zadnjem napadu pa približno polovico vseh napadajoč.h letal. Tako je Britance bombardiranje civilnih hiš in javnih poslopij, med njimi tudi neke bolnišnice, veljalo zelo drago. Res je sicer, da mislijo Angleži, da bodo s takšnimi operacijami vsaj deloma zadostili obveznosti, da nekaj store za boljševiške zaveznike, to i a pri tem je čudno, da se neki angleški tolmač vprašuje, ali morejo biti angleški letalski napadi na nemška mesta dovolj učinkoviti, da bi ustavili, čeprav le za trenutek, napredovanje nemških in zavezniških čet na vzhodnem bojišču. Morda pa je Angležem potrebno tudi kako slepilo za notranje uporabo, ker njihova propaganda ne najde več argumentov, ki bi pomirjevalno vplivali na angleško javnost, ki zasleduje z vedno večjo potrtostjo razvoj bitke ob Donu. V zvezi s tem izjavljajo v ruskih krogh, da je vredno opozoriti na nesrečo, ki se je pripetila agenciji »Exchange Telegraph«. Ko je namreč sporočila, da so sovjetske čete zapustile Rostov, je še snoči tr:lila, da so nemške prednje straže začele vstopati v mesto v ponedeljek zjutraj. Menda so se prav nalašč že v ponedeljek zjutraj mudili v Rostovu inozemski in nemški novnarji.
Berlin, SO. jul. d. V poročilu o britanskem bombniškem napadu na Hamburg v noči na sredo navaja nemški radio, da je bila med drugimi javnimi poslopji od britanskih bomb popolnoma uničena tudi bolnišnica v Ebbendorfu.
Dr. Gobbels o drugi fronti
Berlin, 30. jul. s. V zvezi s tem, da se Je včeraj na pristojnem vojaškem mestu izvedelo o čudoviti nemški obrambi na zapadu, kjer je na delu nad 200.000 specializiranih delavcev v gradnji najmodernejših obrambnih naprav, zasluži pozornost najnovejši članek propagandnega ministra dr. tOobbelsa, ki bo objavljen v najnovejši številki tednika »Das Reich«. Glavne misli tega članka so naslednje:
že ob drugih prilikah smo povedali, zakaj se nam ni treba vznemirjati spričo poskusov ustanovitve novega bojišča. Dejali smo tudi, da bi si nastanek tega bojišča do neke mere celo želeli. Vendar želimo k temu vprašanju še nekaj pripomniti.
Na primer to, da se smejo podvzeti tveganja, ki predstavljajo smrtne nevarnosti, le tedaj, kadar k temu sili položaj, v katerem ni drugega izhoda. V takšnem položaju sta se sedaj znašla Churchill in Roosevelt. Ona dva sta prisiljena tvegati vse za vse, kakor so to pred nekaj dnevi poudarili tudi nekateri angleški listi, po mnenju katerih je treba izvršiti invazijo za vsako ceno, če tudi bi se že v naprej z gotovostjo vedelo, da bi se vse končalo z novim Dunkerqueom.
Nemška kakor tudi svetovna javnost se morata privaditi misli, da bi mogli biti nekega lepega dne zbujeni od fanfar anglosaške propagande. Vemo pa tudi, da ne bodo Angleži prišli s slabimi četami, ako bodo prišli. Svet bo zato nekaj časa oglušen zaradi pokanja orožja in melodij propagandne pesmi. Nato pa bo naš počasen toda siguren vojni stroj stcpil v pokret in tedaj bomo videli, kako bodo gospodje An-gk-zi korakali v Berlin, toda ne kot osvajalci, temveč kot ujetniki, razen seveda onih, ki se bodo po zgledu svojih hrabrih tovarišev pri Dunkerqueu rešili preko Ro-kavakega preliva.
Stockholm, 30. jul. d. švedski listi poročajo, da je v navdušeni britanski propagandi za ustanovitev druge fronte nenadoma nastal preokret in da so listi, ki so prvotno z vso vnemo zahtevali ustvaritev druge fronte, pričeli sedaj pobijati navdušenje britanske javnosti, število angleških listov, ki pričenja nastopati proti drugi fronti, zmerom bolj narašča. Dopisnik lista »Svenska Dagbladet« javlja, da je bila ta sprememba bržkone inspirirana od same angleške vlade. Večina angleških listov pričenja nenadoma zatrjevati, da bi bila invazija v zapadno Evropo »gigantski podvig« in da bi zaradi tega tudi njen neuspeh imel katastrofalne posledice. Kot polslužbeno glasilo se je »Daily Telegraph« postavil na čelo borbe proti navdušenju za drugo fronto in svari angleško prebivalstvo, naj ne postaja nepotrpežljivo. »Daily Telegraph« pravi, da je odlaganje invazije v zapadno Evropo pač utemeljeno z bojaznijo, da bi se lahko ponesrečila. List piše nadalje, da morajo zavezniki »imeti jamstvo za njen uspeh«. Ponesrečena invazija bi Sovjetski zvezi mnogo več škodovala kakor pa odložena invazija in list zatrjuje nadalje, da se mora to vprašanje urediti po političnih in ne samo po vojaških vidikih, češ da bi bil pač najtežji zločin pošiljati za prazen nič vojake v smrt. Nadalje pravi »Daily Telegraph«, da bi ponesrečena invazija povzročila neprecenljivo škodo britanski vojaški sili, ki je bila s tolikšnim trudom vzpostavljena v zadnjih treh letih.
Slične nazore razlagajo tudi drugi angleški listi in prav popolna sličnost argumentov, ki jih navajajo proti ustanovitvi druge fronte, upravičuje dopisnike švedskih listov za trditev, da stoji za to kampanjo proti drugi fronti angleška vlada sama. Celo taki listi, ki so doslej najglasneje kričali po drugi fronti, so iznenada izpreme-nili svoje pisanje. Med njimi je treba na prvem mestu omeniti glasilo lorda Beaver-brooka »Evening Standard«, ker je njega druščina med ostalim časopisjem, ki pričenja dušiti navdušenje za drugo fronto, še prav posebno značilna in odpira prav zanimive poglede na notranji politični razvoj v Angliji. Vojaški dopisnik Beaver-brookovega glasila sir Douglas Brown objavlja dolg članek, v katerem dokazuje, da govori večina razlogov, ako ne prav vsi, proti ustanovitvi druge fronte v sedanjem trenutku. Sir Douglas Brown nato previdno nadaljuje, češ da niti trenutek ne dvomi, da bi se Churchill in njegovi svetovalci ne obotavljali ustvariti druge fronte, ako bi imeli na razpolago potrebna sredstva in možnost za njeno organizacijo, toda teh sredstev in možnosti pač ni in krivi so te-
ga dogodki v preteklosti. Nato pravi vojaški poročevalec Beaverbrookovega glasila, da »tako kritičnih operacij, kakršne predstavlja postavitev druge fronte, ni mogoče izvršiti s kuhinjskimi noži«, in nagla-ša, da je bilo v zadnji svetovni vojni potrebnih za borbo proti Nemčiji 200 divizij, ki jih zavezniki danes nimajo na razpolago, dasi številke same niso odločilni činitelj. Razumljivo je, ako želi Sovjetska zveza vzpostavitev druge fronte, toda prav tako nedvomno tudi drži, da bi neuspeh take fronte Sovjetski zvezi ne pomagal, ne glede na dejstva, da bi se morale v primeru druge fronte znatno zmanjšati dobave vojnih potrebščin preko Murmanska in Perzijskega zaliva.
Bern, 30. jul. d. švicarska brzojavna agencija navaja članek ameriškega lista »New York World Telegram«, v katerem se njegov vojaški izvedenec bavi z debato o zavezniški drugi fronti v zapadni Evropi. Ameriški vojaški strokovnjak trdi, da potrebuje Stalin od Velike Britanije in Zedinjenih držav prav za prav bolj orožje kakor pa tako zvano drugo fronto. Pisec trdi tudi, da je bilo vprašanje ojačenih dobav vojnih potrebščin Sovjetski zvezi glavni predmet razgovorov, ki jih je imel zadnje dni sovjetski poslanik v Washingtonu Litvinov s predsednikom Rooseveltom. Ameriški vojaški ekspert še pripominja, da bi za Sovjetsko zvezo postavitev druge fronte ne imela samo ugodnih posledic, kakor dopovedujejo vojaški laiki, marveč tudi mnoge kvarne posledice. Med temi je treba v prvi vrsti upoštevati neizogibno dejstvo, da bi druga fronta pretežno množino orožja, ki ga izdeluje zavezniška vojna industrija, potrebovala sama zase, zaradi česar bi morali izostati prevozi vojnih potrebščin v Sovjetsko zvezo, katere industrija že dolgo ne more več kriti vseh potreb sovjetske vojske.
Velika vojaška parada v Parizu
Pariz, 30. jul. d. Včeraj dopoldne je bila na pariški aveniji »Champs Elysees« velika parada močnih oboroženih oddelkov SS, ki so prispeli z vzhodnega bojišča in so namenjeni na zapadno fronto. Nemške čete so opremljene popolnoma na novo in oborožene z novimi vrstami orožja. Med mimohodom pred poveljujočim nemškim generalom so nad Parizom krožila številna nemška letala.
„Tespijska kola" v Tirani
Tirana, 30. jul. s. V Tirani se nadaljujejo ob vedno večjem odobravanju občinstva predstave ambulantnega opernega gledališča »Carro di Tespi«. Reprizi »Travia-te« je prisostvoval tudi kraljevi namestnik s člani vlade in z visokimi civilnimi in vojaškimi funkcijonaVji vlade.
Novi predsednik konfederacije trgovcev
Rim, 30. jul. s. Nacionalni svetnik Gior-gio Milfino preneha biti predsednik nacionalne fašistične konfederacije trgovcev in je Duce na predlog Tajnika stranke in ministra za korporacije imenoval za predsednika te konferencije fašista nacionalnega svetnika Givannia Dall'Ota.
Zatiranje nepoštene trgovine
Rim, 30. jul. s. Glede na preiskavo, ki jo je uvedla stranka o delovanju voditeljev federacij industrijcev in lesnih trgovcev, so bili aretirani vsi v preiskavi se nahajajoči, ki so klicani na odgovornost in glede katerih so bili odrejeni naslednji ukrepi:
Bivši nacionalni svetnik Giacomelli, bivši predsednik federacije lesnih trgovcev, je bil ovajen sodni oblasti zaradi tehle zločinov: goljufije v trgovini, prevare in višanja cen; Agostino Scarpa, bivši podpredsednik nacionalne federacije lesnih trgovcev, ovajen sodni oblasti zaradi goljufije v trgovini in višanja ""cen; bivši nacionalni svetnik Gino Franciosi, bivši predsednik naciolnalne federacije lesnih industrijcev, general Cristofolo della Rovere, bivši direktor nacionalne federacije lesnih trgovcev, dr. Dino Cordarelli, bivši podpredsednik federacije lesnih industrijcev, in advokat Corrado Capuano, bivši direktor federacije lesnih trgovcev, pa so bili ovajeni pokrajinski komisiji zaradi prekršitve policijskih ukrepov.
Hirota o obisku v Sianm
Tokio, 30. jul. s. Bivši predsednik vlade Hirota, ki se je kot šef posebnega japonskega odposlanstva mudil v Taju, se je vrnil v Tokio. Novinarjem je ob svojem prihodu izrazil navdušenje nad dobro voljo tajskega naroda, ki hoče tesno sodelovati z Japonsko pri obnovi lastne države in pri organizaciji novega reda v vzhodni Aziji.
Odhod angleških diplomatov
z Japonske
Tokio, 30. jul. d. Na včerajšnji tiskovni konferenci je službeni zastopnik japonskega ministrstva Tokomazu Hori izjavil, da bodo v najkrajšem času odpremljeni iz Japonske transporti britanskih diplomatskih predstavnikov in njihovega osebja. Britanski diplomati bodo z japonskimi po vsej verjetnosti izmenjani na doslej ooi-čajnih mestih.
Boljševizacija Anglije
Rim, 30. julija s. Proces postopne bolj-ševizacije Velike Britanije se razvija nadalje pod vplivom čimdial.ie hujšega pritiska ljudskih množic. Tako se je včeraj pojavilo veliko odposlanstvo kakih 1500 mož in žen sik. menda doslej največje, v glavni dvorani spodnje zbornice, da bi zahtevalo od članov parlamenta, naj bi se ukinila odredba. ki prepoveduje izhajanje znanega komunističnega lista »Dailv Workcr«. Demonstranti so vrgli v dvorano cole kupe letakov, v katerih zahtevajo od noslancev. naj zapuste zbornico in se spustijo v razgovore z odposlanstvom. Vsak poslanec je j dobi! nadalje v roke izvod lista »Dailv Blank«, ki ga izdaja Wi;!iiam Rust. izdajatelj prejšnjega lista »Dailv Worker«, in sicer z namero, da hi prikazal, kako bi izgledal list »Dai!y Wcrker«, ako bi Shajal. OdpoVansitvo so tvorili zastopniki iz vseh vodilnih okrožjih Anglije, Škotske in Wa-lesa, ki so se jim pridružili nekateri mestni svetniki in tudi zastopniki liberalcev. Opoldne je dolga vrsta demonstrantov čakala ob izhodu parlamenta na poslance Čim so se poslanci pojavili, so se demonstranti ob mili nanje s kopico vprašanj. Nastoniti je morala policija, da je poslancem omogočila prost odhod. Nekateri poslanci so se z raznimi odposlanci podali v čajne prostore parlamenta, da bi z njimi razpravljali. Končno so demonstranti imenovali posebno odposlanstvo z nalogo, da odide k notranjemu ministru Herbcrtu Morrisonu. Zastopstvo je vodil levičarski poslanec Pritt.
Nevarnost issSfaclje v Ameriki s n Angliji
Buenos Aires, 30. jul. s. Iz Washingtona se doznava, da se Roosevelt stalno posvetuje s svojimi svetovalci glede na nevarnost inflacije, ki zavzema vedno bolj vznemirjive oblike pričo ogromnih in nepričakovanih vojnih stroškov, kakor jih kažejo podatki finančnega ministra Morgenthaua. V političnih in finančnih krogih v Washingtonu ugotavljajo, da te številke daleč prekašajo vse vojne stroške Zedinjenih držav doslej.
Bern, 30. jul. s. Po vesteh iz Londona je finančni minister Wood objavil v spodnji zbornici, da se bo povečal obtok vrednostnih papirjev z novo emisijo 50 milijonov funtov.
Novi davki v Argentini
Buenos A^re*. 30. julija s. Predsednik republike Peru Prato je o priliki otvoritve nove poslovne dobe parlamenta izjavil, da je vlada prisiljena uvesti nove davke zaradi izgube tržišč in s tem povezane gospodarske krize, ki jc izčrpala razpoložljivi kapital.
BrazUif® sili v vojno
Buenos Aires, 30. julija s. Po vesti iz Mcntevidea so v Urugvaju vedno bolj vznemirjeni zaradi vojaških priprav Brazilije oh popolni podpori Zedinjenih držav. To vznemirjenost izraža v posebnem članku dnevnik »El Plata« v Mcntevideu, ki piše med drugim, da postaja Brazilija v zadnjem č su najbolj oboirožena država Južne Amerike, kar predstavlja nevarnost za vic ostale države na tej ameriški celini.
Obvezna delovna služba na švedskem
Stockholm, 30. jul. švedske oblasti proučujejo trenutno možnosti uvedbe obvezne delovne službe za nekatere kategorije delavcev in sicer zaradi pomanjkanja delovnih sil, ki ga je treba deloma pripisati večjim vpoklicem pod orožje, deloma pa večji industrijski proizvodnji. Pomanjkanje delovnih sil se čuti zlasti v poljedelstvu in v turistični industriji. Iz uradnega vira se doznava. da je trenutno zaposlenih v ladjedelnicah pri obdelavi lesa približno 33.000 delavcev, za izvedbo načrta novih gradb do jeseni pa bi bilo potrebno najmanj 65 tisoč takšnih delavcev. V odgovornih krogih so mnenja, da bi se to pomanjkanje moglo nadomestiti samo z uvedbo obvezne delovne službe. (»Corriere della Sera«)
Nova port&galska ojačenja na Azorih
Lizbona, 30. jul. d. iz luke Ponte del Gado javljajo, da je tjakaj s portugalskim parnikol »Quanza« dospel nov kontingent portugalskih čet, določenih za ojačenje ekspedicijskcga zbora, ki ima svoja oporišča na Azorskem otočju.
Omejitve / Urugvaju
Buenos Aires, 3« jul. s. Zaradi vedno bolj redkih doba\ petroleja in goriva sploh, kar je posleoica vedno večjih potopitev petrolejskih tn drugih ladij, je uru-gvajska vlada predpisala nadaljnje o-mejitve v potrošnji bencina, pozivajoč obenem proizvodne kroge, naj proizvajajo čim več vozil na živalsko vprego. Razen tega se na posebni konferenci proučuje tudi vprašanje nadaljnje omejitve potrošnje petroleja in premoga.
Racioniranje oblek v Avstraliji
Avstralija, klasična dežela vojne, je morala racionirati obleko, število točk je sicer nekoliko večje kakor v Angliji, vendar je pa vprašanje, ali bo imela Avstralija toliko uvoza, da bo lahko vzdržala preskrbo prebivalstva v sedanjem obsegu. Avstralija namreč uvaža večino za svojo tekstilno industrijo potrebnega bombaža iz Amerike. S 1. julijem je Avstralija tudi občutno omejila svoj železniški promet.
CosDOtfarstvd
Sprememba naredbe
o cenah vin
Smatrajoč za umestno, da se spremeni čl. 7. naredbe o cenah vin z dne 6. maja 1.1. je Visoki komisar izdal naredbo, ki spreminja ta člen. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« z dne 29. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo.
Kakor doslej so izvzeta od ureditve z naredbo o cenah vin peneča se vina, pelin-kovci in aperitivna vina, likerska vina, vina iz suhega grozdja, muškati, vina iz sorte aleatico, maršala, vino santo in vina mi-stele. Določba, da so najmanj triletna stara vina izvzeta, je izpopolnjena z naslednjim besedilom: Poleg tega so izvzeta najmanj tri leta stara vina, to je pridelek iz vinskih letin 1938. in prejšnjih, uvožena iz drugih pokrajin Kraljevine v izvirnih, po proizvajalcu polnjenih in zamašenih buteljkah. Izvor, kakovost in starost uvoženega vina se morajo dokazati s potrdilom, ki ga izda prehranjevalni odsek izvorne pokrajine.
Cenik za zelenjavo in sadje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal nov cenvk za zelenjavo in sadje štev. 18, ki je veljaven od 31. julija naprej Cene so naslednje (vse za kg; prva številka označuje ceno v trgovini r.a debelo, drugo pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih dosedanje cene):
Česen 5.60 lire na debelo — 6.60 lire na drobno (5.80 — 6.80); rdoča pesa 2.85 — 3.45 (3.25 — 3.85); rdeči korenček očiščen 3.70 — 4.50 (3.85 — 4.45); zelje (glave) 3.15 —' 3.75; kumare 2.45 — 3.25 (4.10 — 4.90); čebula 1.80 — 2.30 (1.90 — 2.40); stročji fižol 4.20 — 5; glavnata solata 3.30
—	3.70 (2.85 — 3.65); zelena paprika 5.80
—	7; paradižnik 2 — 2.70 (2.70 — 3.30); špitiča 3.30 — 4.30; bučke 2.85 — 3.65 (3.90 — 4.70); marelice 5.35 — 6.15; pomaranče 7.50 — 9: sveže f»ge 5.60 — 6.60; limone I. vrste (15 cm obsega) 3.25 — 4.05, za komad 0.40; limone II. vrste 3 — 3.45; za komad 0.35; jabolka (zlata par-mena) 5.40 — 6.20; hruške I. vrste 4.85 — 5.70; hruške n. vrste 4 — 4.60; breskve I. vrste 5 — 6. breskve II. vrste 4.60 — 5.30; slive in češplje I. vrste 4.30 — 5 lir.
Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani veljiajo v trgovini na drobno najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika; gornji cenik pa velja le za uvoženo blago, peveda brez tare. Okrajna načelstva lahko določijo nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora predhodno odobriti Visoki konrsar. Prodajalci morajo imeti na blagu listek z označbo cene Ln kakovosti blaga, cenik pa mora biti izobešen v vseh prodajnih prostorih in se kršitelji kaznujejo po zakonitih predpisih.
Minimalne mezde
za kmetijske delavce
Dne 3. julija 1942 je bil med Pokrajinsko zvezo delodajalcev — Združenjem kmetovalcev Ljubljanske pokrajine in Pokrajinsko delavsko zvezo — Oddelek poljedelskih delojemalcev, sklenjen mezdni sporazum, s katerim so se določile za vse poljedelske delavce v Ljubljanski pokrajini sledeče plače:
Z veljavnostjo od 1. maja 1942 pripadajo vsem hlapcem in deklam, starim nad 16 let, k dosedanjim njihovim plačam sledeče vojne draginjske doklade: na mesečne plače	doklade Lir
do Lir 100.— od 101—200 od 201—300 nad 300.—
70. 55. 40,-25.-
Mesečna plača z vojno draginjsko do-klado v višjem mezdnem razredu ne sme biti nižja od najvišje mesečne plače z vojno draginjsko doklado v predhodnem nižjem razredu.
Minimalna plača nad 16 let starega hlapca ali dekle ne sme v nobenem primeru znašati manj kot L 150.—. V kolikor bi dosedanja mesečna plača z zgoraj določeno vojno draginjsko doklado bila nižja od L 150.—, pripada dotičnemu od 1. maja 1942 dalje minimalno L 150.— mesečno.
Z dnem podpisa tega sporazuma se uve-lajvlja za dninarje sledeče minimalne dnine:
za moške dninarje L 20.— dnevno, za ženske dninarice L 15.— dnevno. Dninarji in dninarice imajo poleg te plače pravico še na celodnevno hrano. V kolikor ne dobe hrane v naturi, se le-ta preračunava tako-le:
kosilo	L 5.—,
večerja	L 3.—,
zajtrk	L 3.—,
vsaka mala	južina L 2.—.
Minimalna plača za viničarje se določi 15.— L dnevno od dneva podpisa te pogodbe.
Dosedanje naturalne dajatve kmečkih poslov in viničarjev ostanejo neokrnjene.
Te mezde ne veljajo za osebe pod 16. letom starosti in za občinske reveže, ki jih eventuelno gospodarji zaposlujejo pri svojem obratu. Delovni odnosi teh oseb se uredijo sporazumno med prizadetima strankama.
Ta mezdni sporazum velja za nedoločen čas z obojestransko enomesečno odpovedjo. Dokler se ne sklene nov sporazum, veljajo določbe tega sporazuma.
Vse delodajalce se s tem obvešča, da določila tega sporazuma izpolnjujejo in se po njih ravnajo, ker so brez izjeme za vse veljavna.
V kolikor posamezni delodajalci oz gospodarji tega ne bi upoštevali, naj prizadeti delavci takoj sporočijo Pokrajinski delavski zvezi — oddelek poljedelskih delojemalcev v Ljubljani, kateri bo potem ukrenil vse potrebno v zaščito delavskih interesov.
Gospodarske vesti
— Italijansko-slovaški dodatni trgovinski sporazum. Iz Bratislave poročajo, da je bil med italijansko in slovaško delegacijo po večdnevnih pogajanjih sklenjen dodatni trgovinski sporazum o medsebojni blagovni Izmenjavi v drugem polletju 1942. Sporazum na novo doloBa kontingente in se nanaša tudi na izvozne cene, ter predvideva razširjenje blagovne izmenjave. Ita-
lija bo dobavljala Slovaški predvsem celulozno volno, kemikalije in zdravila, Slovaška Italiji pa špirit, les in celulozo.
= Iz trgovinskega registra. Visoki ko-misarijat za Ljubljansko pokrajino je odobril delniški družbi ?Stora«, tovarni zaves v Ljubljani, spremembo družbenih pravil ter obrazcev delnic in talonov v smislu sklepov občnega zbora z dne 15. aprila 1.1. Tvrdka se odslej glasi: Tovarna zaves »Štora« d. d. v Ljubljani. Hkrati je dovolil zvišanje delniške glavnice od 380.000 na 3,800.000 lir, ki je razdeljena na 8000 delnic po 475 lir. Delnice pa se glasijo na ime. — Pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani so bili izbrisani člani upravnega sveta: Andrej šarabon, dr. Karel baron Born, Josip Bahovec in dr. Jurij Skoberne, vpisani pa so bili člani upravnega sveta Avgust Volk, trgovec v Ljubljani, dr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubljani in dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. — Pri tvrdki »Jugoles«. lesni industriji, družbi z o. z. se zaradi prenosa sedeža iz Črnomlja v Ljubljano razveljavlja sklep o razdružitvi in likvidaciji.
= Zastopstvo madžarskega železarskega podjetja v Italiji. Kraljeva madžarska državna tvornica železa, jekla in strojev je zaradi vnovčenja svojih izdelkov v Italiji skupaj z milansko tvrdko Paravicini & Pirovano ustanovila s sedežem v Milanu družbo Magyaria. Nova družba bo skrbela, da se izdelki velikega madžarskega podjetja uveljavijo na italijanskem trgu/
= Dodatni obroki živil za poroke v Nemčiji. Po odredbi nemškega državnega ministra za prehrano, ki velja enotno za vso Nemčijo, se priznavajo za poroke, za srebrne, zlate, diamantne in železne poroke posebni obroki živil za največ 12 oseb, in sicer na osebo po 150 gr mesa, 50 gr masia ali margarine, 40 gr olja, 200 gr kruha ali 150 gr moke, 100 gr sladkorja, 25 gr kavinega nadomestka in eno jajce. Za Žide, Poljake in cigane ta ugodnost ne velja. Prehranjevalni uradi v bodoče ne smejo izdajati dovoljenj za posebne obroke ob priliki drugih družinskih slavnosti kakor so krst, novomašniška slavnost, birma itd.
= Ležišča f°sforita v Ukrajini Za povečanje kmetijske proizvodnje Ukrajine je navzlic rodovitnosti zemlje važno, da se uporabljajo	umetna gnojila. Zato si
okupacijska oblastva prizadevajo čim prej vzpostaviti obratovanje v tvornicah umetnih gnojil. Vrsta takih tvomic že obratuje. Oblastva pa so tudi poskrbela za zopetno obnovo proizvodaje v rudnikih fesforita. Tako so obnovili proizvodnjo v največjem ležišču fosforita v bližini mestn šumi ob Dn^pru in manjše ležišče pri kraju Ka-menec—Podolsk. Pred kratk:m so nemške čete zavzele področje med Voronežom in Kurskom, kjer je največje ležišče fosforita in kjer so pridobivali fosforit skoro do zasedbe teh krajev. Obratovanje bodo v kratkem zopet obnovili, prav teiko kakor delo v rudniku pri Izjumu.
= Devalvacija hongkonškegn dolarja.
Po zasedbi Hongkonga je bila relacija med japonskim vojašikim jenom in hongkon-škim dolarjem določena tako, da je bilo določeno razmerje 1 vojaški jen = 2 hong-konška dolarja. Sedaj pa je japonski vojaški guverner v Hongkongu to relacijo spremenil in velja sedaj 1 vojaški jen 4 dolarje.
Upravne reforme na Japonskem
Tokio, 30. jul. s. Listi obširno pišejo o uradniški reformi, ki predvideva med drugim znatno skrčenje števila državnih funkcionarjev. V podrobnostih navajajo med drugim, da bo urad za Vzhodno Azijo in za južna morja vključen v zunanje ministrstvo, medtem ko bodo ukinjeni nekateri uradi za preiskave, ki so priključeni posameznim ministrstvom. Velike reforme bodo izvedene v ministrstvu za narodno vzgojo ter v ministrstvu za trgovino in industrijo. Večina listov odobrava to reformo, ki jo je treba pripisati pobudi predsednika vlade, ki je tako tudi na tem področju ostal zvest svojim obljubam.
Elektrifikacija Japonske
Tokio, 28. jul. d. Japonska nadaljuje s vso energijo izvedbo načrta o izkoriščanju vodnih sil, ki bodo postopno v japonski industriji nadomestile premog in nafto. Japonska vlada je pripravila nadaljnje načrte za zgradbo več novih velikih hidro-električnih central. Večje število elektrarn bo v kratkem dograjenih. Samo v mesecu septembru bo pričelo na japonskem otočju oddajati električni tok 15 novih električnih central manjšega obsega.
Kako USA izkoriščajo južnoameriške države
Lizbona, 30. jul. s. Bivši konzul Peruja v Hamburgu, Cesar Paz, ki se po svojem odpoklicu ni h-ctel vrniti v domovino, je podal novinarjem nekaj izjav, v katerih je ostro ožigosal Rooseveltov imperializem, ki heče zadušiti neodvisnost držav Južne Amerike in ki na drugi strani podpira komunistično propagando, da bi tako bolje dosegel svoje namene. Pripomnil je, da je izvoz Peruja po prekinitvi diplomatskih odnošajev z državama osi znatno padel in dta se je tudi splošni življenjski standard naroda zelo poslabšal. Oboje pa spretno izkorišča severnoameriška finan-ca.
črnci — ameriški oficirji
Lizbona, 30. jul. s. Severno ameriško državno tajništvo za vojno poroča, da j« bilo v oficirske šole sprejetih 769 Črncev,
Zbiranje železnih odpadkov v Ameriki
Lizbona, 30. jul. s. Glede na naraščajoč« pomanjkanje železa in jekla, ki ga vedn» bolj čuti severnoameriška vojna industrt* j a, je državno tajništvo za vojno proi»« vodnjo razglfsflo zbirko železnih odpadkov. Po mnenju d.ržavnega tajnika za vojno industrflo })l bilo treba na ta načhi pridobiti najmanj 17 milijonov ton žel« nih ostankov ki odpadkov.
*	Odlični kirurgi odhajajo na rusko fronto. Sef generalnega štaba, maršal Italije Cavallero je v torek dopoldne sprejel sanitetnega polkovnika prof. dr Federica Bocchettija, podpolkovnika prof. dr. Uff-retuzzija, majorja prof dr. Fazianija ln majorja prof. dr Dogliottija, ki so v civilu šefi kirurških klinik v Torinu. Milanu in Catanii in ki odhajajo na rusko fronto, da v spremstvu svojih asistentov urede posebne kirurške oddelke, ki naj bi italijanskim vojakom na fronti posredovali vse. kar more nuditi ta važna medicinska panoga v moderni dobi. Maršal Italije Cavallero se je del j časa razgovarjal z odličnimi predstavniki italijanske kirurgije in jim izrekel toplo zahvalo za njihovo pobudo in pomoč.
*	Popcln sončni mrk bo 26. avgusta. Drugič v letošnjem letu br lo zvezdogledi v avgustu in v naslednjih mesecih opazovali vrsto mrkov, ki bodo delno vidni tudi pri nas. Prvi mrk bo 12. avgusta, ko bo čelno zakrito sonce; le majhen del sončne oble bo zakrit od mimo hitečega meseca. Ta mrk bo viden le v majhnem področju v območju južnega Severnega morja. Opazovalci povsod drugod na zerni.ii bodo videli samo to. da bo še! mesec južno mimo sonca, ne da bi ga zakril. Zato pa bo v jutrnjih urah 26. avgusta dobro viden popoln mesečev mrk. Ob 4. zjutraj fpo poletnem času) bo stopil mesec v senco zemlje in uro pozneje se prične popoln mrk, ki se bo končal ob 6.30. Ob tem času je mesec vsekakor za znaten del Evrope že zašel, vsekakor pa bomo lahko dobro opazovali prvi del mrka, če bo ozračje jasno.
*	Rim je daroval 100.000 paketov vojakom na fronti. Zbiranje prostovoljnih darov za vojake na fronti, ki ga je organizirala Fašistična zveza v Rimu na svojem področju, je doseglo tako lep uspeh, da bo mogoče iz zbranih prispevkov napraviti 100.000 paketov. Uspeh kaže, da je vsakih 14 prebivalcev Rima prispevalo en paket
*	Spet se je 124 Italijanov vrnilo iz Amerike. V ponedeljek je v švedsko luko Goteborg prispela švedska motorna ladja »Drottningholm« s 124 Italijani, povratniki iz Amerike, na krovu. K sprejemu je pr1-hitel tudi italijanski poslanik Renzetti v spremstvu goteborškega konzula, da rojakom izreče dobrodošlico v Evropi. Ameriški Italijani se vračajo iz raznih koncentracijskih taborišč in ječ. Američani so jih, kakor poroča »Cirriere della Sera«, oropali vsega. Mnogim so odvzeli celo fotografije njihovih najdražjih. Iz razlogov karantene so I:alijani ostali na ladji do oihoda vlaka, ki jih preko Danske ponese v domovino.
*	Oče in sin obsojena na Smrt. Gostilničar in posestnik Anton Lanner iz Št. Lovrenca na Gornjem Avstrijskem je od pričetka vojne do lanske pomladi skrivaj zaklal 63 volov, 61 telet in 33 svinj. Njegov 24Ietni sin Anton mu je pomagal in je meso pridno razpečaval. Vedno je tudi nagovarjal očeta k novim kupčijam. Naposled sta se morala oče in sin zagovarjati pred posebnim sodiščem v Linzu. Soobto-žena sta bila še gostilničar Oton Kain iz Is! a in hišna posestnica Terezija Kirchber-gerjeva, ki sta kupila največ mesa. Oče in sin sta bila obsojena na smrt in je bila sodba že izvršena. Kain se bo pokoril 3 in pol leta, Kirchbergerjeva pa dva in pol leta v ječi.
*	Vlom v atclje uglednega in premožnega kiparja. V eni zadnjih noči so se tatovi vtihotapili v delavnico kiparja Ase-na Pejkova, Bolgara po rodu. v Rimu in mu odnesli precej bogat plen. Pobrali so mu več dragocenosti, med katerimi je bil tudi platinast prstan z briljanti in igla z biserom v skupni vrednosti nad 70.000 lir. Kipar je svoje dragocenosti hranil v predalu svoje delovne mize. Iz omare v spalnici so mu odnesli za 60.000 lir bančnih nakazil, z vrta pa so mu odpeljali lepe denarje vredno kolo. Policija upa, da bo vlomilca kmalu izsledila.
*	Arttacija nepoštenega poštnega uslužbenca. V Piacenzi je policija aretirala 19-letnega poštnega uslužbenca Albina B?r-sellia, ker je že delj časa kradel vrednosti iz raznih pošiljk.
*	Padla je po stopnicah in zadela 21.000 lir. V Veroni je neka gospodična padla po stopnicah in dobila nekaj nerodnih poškodb po levi nogi. Dekle pa je vneta igralka v loteriji in je iz svoje nezgode brž kombinirala troje številk — 14, 56, 71 — ter stavila nanje v beneško loterijo. Nezgoda se ji je spremenila v srečo — zadela je temo z dobitkom 21.500* lir.
*	Namesto obiska prt zaprtem možu si je še zase izprosila zapor. Pred dnevi je z nekega vagona, ki so ga raztovarjali na želeioaiški postaji v Comu, izginila vreča pšenice. Tatvine sta bila osumljena dva železniška uslužbenca, 401etni kurjač Gio-vanni Pioppi in njegov tovariš, na katerih stanovanju so ukradeno pšenico tudi našli. Malo pozneje je 30 letna kurjačeva žena Annunziata prišla na policijski komisa-rijat in zaprosila, da ji dovolijo obiskati moža. Prošnji komisar ni mogel ustreči, ker je bila preiskava še v teku, med razgovorom pa se je mlada, samozavestna in odločna žena spozabila do nekaterih neumestnih kritičnih pripomb. Njen mož, je. rekla med drugim, je s tem, da je ukradel vrečo pšenice, zagrešil samo nekaj takega, kar so storili že mnogi drugi pred njim. To sploh ni bila tatvina, je rekla, samo majhen prekršek, pa ste ga zaprli. To samo kaže, da zakon ni enak za vse. — Kako morete govoriti kaj takega, jo je zavrnil komisar, da \'aš mož ničesar ni zagrešil, ko smo vendar ukradeno pšenico našli pri vas? — Majhna pomota, nič drugega. je odvrnila. In za teh nekaj piška-vih kilogramov pšenice greste zapirat poštenega človeka. — Pa beseda je dala besedo in ženska se je razburjala zmerom bolj. Ko ji je komisar nazadnje odločno odklonil razgovor z možem, mu je zažu-gala s prstom: — Boste videli, še letos se vam bo pripetilo nekaj, da vam bo žal! — Od komisarja se je napotila k vodji straže v zaporu in začela prigovarjati, prositi njega, naj možu izroči kratko pisemce Mož ji je takšno prošnjo kajpak kratko odbil, nakar ga je skušala pregovoriti na ta način, da je potegnila iz ročne torbice stotak. Tedaj je vodia straže povabil žensko nar korakov vstran — proti ženskemu oddelku, jo vtaknil v celico in napisal ovadbo "rrsdi poizkusa podkupovanja.
*	Milijon lir je poneveril. Na zahtevo
državnega pravdnika je policija v Milanu aretirala 541etnega cav. uff. Giuseppa Bar-botta iz Palerma, blagajnika milanske tvornice »Breda«. Barbotto je v teku dven let ponarejal potrdila za razna izplačila in denar kasiral sam, tako da se je polagoma nabrala, kakor sodijo, vsotica okrog milijona lir. Razkošno življenje in razsipanje z denarjem, ki ga je uganjal blagajnik, je podjetje pripravilo do tega, da je že delj časa neopaženo kontroliralo njegovo poslovanje. Ko je bila njegova krivda Izkazana, je Barbotta ovadilo policiji.
*	Lažni agentje finančne straže so ji zaplenili za 115.0C0 lir draguljev in gotovine. Na stanovanju premožne zasebnice Mane Niccolini-Baldianijeve v Milanu sta se nedavno oglasila dva neznanca, eden v uniformi podoficirja finančne straže, drugi pa v civilu, in sta od gospe zahtevala nekaj pojasnil o briljantu, ki da ga je bila malo prej kupila. Ko je Baldianijeva zanikala nakup, sta moža izjavila, da morata izvršiti hišno preiskavo. V šatulji sta našla draguljev v vrednosti 80.000 lir in za 35.000 lir gotovine. Neznanca sta proglasila dragulje in denar za zaplenjen in sta pustila gospe nekakšno potrdilo. Med preiskavo je Baldianijeva skušala telefonirati svojemu soprogu, ona dva pa sta ji zabranila in ji naročila samo, naj se čez nekaj časa oglasi na komisarijatu, kjer bo dobila potrebna pojasnila. Dragotine in denar sta spravila v aktovko in se poslovila. Čez čas pa se je gospe zazdelo, da sta utegnila biti sleparja. Pohitela je na Kvesturo in prijavila vso reč. Tam so ji v resnici potrdili bojazen, da je bila okradena.
*	Kragulja je hotel ustreliti, pa je ženo zadel. Kmet Filippo Bisio iz okolice mesta Novi Ligure je opazil, da se je na domače dvorišče spustil kragulj in napadel kokoš, da jo odnese. Kmet je brž skočil v hišo po svojo lovsko puško, a ko jo je pograbil in stopal čez prag, se mu je, nervoznemu, kakor je bil, sprožila in zadel je svojo 27 letno ženo v desno roko. Ranjeno so jo pripeljali v bolnišnico
*	Spalnih tablet se je nazobala. To je bila pač sreča v nesreči, ko je mala Maria Repettijeva v Piacenzi stikala po mamin "h predalih pa je našlo tubo spalnih tablet. Bila je prepričana, da so to posebne vrste bomboni, pa jih je začela zobati drugega za drugim. Ko je tubo izpraznila, so se ji očke zaprle in je zaspala v globokem, ne-vzdramnem snu. Prav tedaj je prišla mati, in ko je opazila, kaj se je zgodilo, je hčerkico brž odnesla v bolnišnico. Spala je brez prestanka dva dni, nato pa se je zbudila, vesela in zdrava. Tablete so bile na srečo slabotnega učinka, kar jo je obvarovalo najhujšega,
*	Opičja družinska žaloigra? V Milanu imajo velik živalski vrt, k; je ponos Milan-cev. Nedavno je opičji družini, ki jo tvorijo samec, samica in čisto majhen, še mlečen mlalič, zaradi- nepazljivosti čuvarjev uspelo pobegniti iz velike skupne kletke. Vsi trije so se zatekli v veje visoke, stare breze, kjer so si uredili začasno bivališče. Osebje živalskega, vrta si je prizadevalo na vse mogoče načine, da priljubljene prebivalce spravi nazaj, a bilo je vse zaman. Nazadnje so na velik pladenj naložili izbranih, dišečih jedil, samih poslastic, ki opičjemu okusu najbolj prijajo. Vsi trije begunci 90 z drevesa žalostno motrili vabljivo, a brez dvoma zapeljivo po jed no. S tem, da so se utrgali iz kletke, so se p3č dokopali do svobode, obenem pa so se odrekli tuli dobrotam, ki jih nudi hišni red živalskega vrta v obliki rednih zajtrkov, kosil in večerij. Dolgo je stari premišljal, kaj bi, potem pa je z dvema poskokoma sporočil svoji družici in mlademu, da se je odločil za tveganje. Splezal je z breze in se lotil prigrizka, a medtem so bili čuvaji že do kraja zadrgnili zasedo, ga zajeli in odvedli v kletko. Bli so prepričani, da bo samica z mladičem sledila njegovim stopinjam, a so se pošteno ušteli. Ostala je v krošnji drevesa in žalostno pogledala okrog, kakor da čaka moževega povratka. — Sitnost je bila toliko večja, ker je ravnatelj živalskega vrta pravkar službeno odsoten iz Milana in mora vse te razburljive zadeve urejevati njegova gospa.
*	Učite se strojepisja. — Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v torek 4. avgusta. Pouk po desetprstni metodi. Uspeh zagotovljen, ker so na razpolago stroji raznih sistemov. Največja moderna strojepis-nica! 60 pisalnih strojev. Učnina zmerna. Vpiše se lahko vsakdo. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko uči-lišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
IZ LJUBLJANE
u— Dva nova grobova. V lepi starosti 74 let se je za zmerom poslovila od nas ga. Terezija Lovšinova Pogreb blage po-kojnice bo danes, v petek, ob 5. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče v Štepanjo vas. — Dotrpel je in se v večno življenje preselil g. Feliks Franzl, poštni kontrolor. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 4. popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
u— Po meglenih jutrih sončni dnevi. Ozračje se je po zadnjem deževju prijetno osvežilo. Zjutraj zakriva mesto in okolico gosta megla, nakar se izvije lep sončen, ne prevroč dan. Tako je bilo v sredo in tudi včeraj. V sredo zjutraj je beležilo živo srebro komaj 11.6 stopinj C in je čez dan zraslo na znosnih 23.4 stopinj C, V četrtek zjutraj je termometer beležil zjutraj komaj 11.5 stopinj C. Megla je bila zelo gosta, toda že proti 9. uri je začelo prodirati sonce. Nebo je bilo jasno, temperatura Čez dan prav prijetna. Barometer se drži na 774.
u— Predlog hišnega posestnika. Prejeli smo: Zdaj, ko se vedno piše o snaženju trotoarjev, se mi zdi umestno, opozoriti mestno občino ljubljansko, da bi bilo najbolje, ako bi ona hotela prevzeti snaženje trotoarjev poleti in pozimi od hišnih posestnikov, ki bi to hoteli. Vsak hišni posestnik nima hišnika, ki bi mu lahko sna-žil trotoar, in tudi če ga ima, hišnik nI vedno voljan snažiti trotoar. Skoraj po vseh mestih po svetu opravlja ta posel mestna občina. Kakor drugod, bi se dalo to tudi v Ljubljani napraviti. Mestna občina naj bi vprašala hišne posestnike, če prijavijo željo, da jim ona snaži trotoarje. Kdor bi se prijavil in seveda plačal gotovo
t Cokmie marine
II giorno SI luglio, alle ore 8, tutti 1 par-tecipanti alle colonie marine, dovranno t rova rsi presso 11 Comando Federale della
G. L L. L. — Via Vittorio Emanuele 111/28. *
Počitniške koinslje na morju
Dne 31. julija ob 8. se morajo vsi udeleženci počitniških kolonij na morju zglasiti pri Zveznem poveljstvu Gilla v ulici Viktorja Emirnuela III/28.
letno pristojbino, bi dobil na hišo pritrjeno tablico z napisom, da trotoar snaži mestna občina. Prepričan sem, da bi se večina hišnih posestnikov temu odzvala; kdor pa ne bi hotel, bi pač lahko še nadalje snažil svoj trotoar. Imel sem priliko že po več mestih videti navedene tablice po h šah. Mestna občina bi imela na ta način lahko skozi vse leto nekaj več zaposlenih delavcev, ob velikem snegu bi jih pa seveda nekaj več najela, kakor tudi zdaj to dela za snaženje cest. Brezposelnost bi se na ta način še bolj nekol ko omejila, hišnim gospodarjem bi pa mestna občina odvzela mnogo skrbi in jeze. Ce mestna občina od hišnih posestnikov zahteva, da smejo samo pri njej naročiti nove trotoarje, kar mnogim hišnim posestnikom ni všeč, naj pa enkrat napravi tudi malo uslugo hišnim posestnikom.
u— Odrezke julijskih živilskih nakaznic bo mestni preskrbovalni urad v odseku za razdeljevanje moke, riža in testenin sprejemal v soboto 1. avgusta od trgovcev z aičetnicami A do F in tudi z začetnicami š do £, v ponedeljek 3. avgusta od trgovcev z začetn'cami G do L in v torek 4. avgusta od trgovcev z začetnicami M do S. Spet opozarjamo vse, naj se natanko ravnajo po tem razporedu, ker kasneje predloženih odrezkov urad ne bo več sprejemal. Nakazila na odrezke za mesec avgust bo ta urad pričel deliti v sredo 5. avgusta po že znanem razporedu. Vsi morajo ob predložitvi julijskih odrezkov prinesti s seboj zeleno in rumeno knjigo o prejemu blaga.
u— Pejota. Prejeli smo: članek, objavljen pod tem naslovom v »Jutru« 28. t. m., me je spomnil, kako sem par let po prejšnji svetovni vojni čital v polmesečniku »Mercure de France« daljše poročilo o razpravi nekega francoskega zdravnika, ki je v Mehiki proučeval učinke čudovite kakteje. Zanimiva dognanja sem celo v nekem višjem razredu srednje šole ponovil, da so dijaki o tem pisali svobodno šolsko nalogo. Kmalu nato je naneslo, da se je o »peyol-tu« (tako je francoski raziskovalec ali vsaj poročevalec imenoval rastlino, namesto pe-jotl) vnel pomenek vpričo pokojnega zdravnika dr. Alfreda šerka. Tedaj smo zVedeii, da se je ta naš učenjak že 1910 bavil v Monakovem kot visokošolec pod prof. Krae-pelinom z mehiško rastlino in sam na sebi preizkušal učinek njenih lastnosti, medtem ko se noben drugi Kraepelinov slušatelj ali vrstnik ni upal tvegati življenje, oziroma zdravje. Izsledke je rajni gadar objavil naslednje leto v knjižici z naslovom: Me-skalin-Vergiftungen ... Toliko na čast domačemu zastopniku znanosti. D-k
u— Deržajeva razstava. V Obersnelovi galeriji bo odprl v nedeljo ob 10. svojo razstavo slikar Edo Deržaj. Njegov prijatelj nam piše e njem: »Razstavljal boš,« sem ga pozdravil, ko sem vstopil. Sedel je sredi slik in pisal tablice z naslovi del. Zasmejal se je: »Tako je! še tole nap'šem. Saj veš, katalogi so zame predraga reč.« NalaJjeval je z delom, jaz sem pa segel po slikah in ostrmel. Skala najčistejš h in najfinejših tonov mi je že s prve slike zasijala nasproti. Poglobil sem se v drugo, tretjo. Druga se mi je zdela lepša od druge. čeprav po motivu različne, so bile v barvah tako svojsko žive, a vendar tako ubrane, da sem se komaj ločil od že ogle-danega dela. »Iznenadil si me,« sem mu dejal, ko je prenehal z delom. »Prav! Kaj meniš, da bodo tudi drugi iznenaleni?« je skoraj zaskrbljeno vprašal. Z veseljem in čisto vestjo sem mu dejal, da bodo. In še pošteno. SIcer nas pa Deržaj navadno iznenadi. Z vsako svojo razstavo nam odkrije novo plat svojega ustvarjanj a. In prav je tako. Umetnikova pot mora držati nevzdržno naprej. Njegova drži.
u— Sončnice se ozirajo s svojimi velikimi, prijaznimi obrazi po vrtovih in poljih. Veliki, srčasti, kosmati lističi oklepajo steblo, ki se je tu in tam povzpelo kar čez tri metre visoko. Na vrhu stebla pa se razkazuje čudovito naličie majhnega sonca, ki tu in tam doseže izredno velik premer. Zgodi se. da vzgojijo posamezni vrtnarji sončnice, ki imajo kakega pol metra premera, kar je vsekakor zelo lep uspeh. Zdaj odpirajo sončnice dan za dnem svoj zagoreli obraz in privabljajo nešteto čebelic in čmrljev Vsem tem gostom lahko izdatno postrežejo. Sončnica raste po naših vrtovih kot okrasna in koristna rastlina. Letos jo vidimo nrav na gosto, saj je znamenita oljnica. Na vlaž-nejših tleh pa sončnica, ki potrebuje mnogo vode za rast stebla, lističev in svoiega velikega cveta, izsuši tla in tako naprav-lja plodno, prhko zemljo. Zlasti pametno so se letos domislili oni negovalei vrtov, ki so v pomanjkanju kolov prisadili sončnice k fižolu, da ima ta zanesljivo oooro. Tako imajo domiselni vrtnarji kar dvojno korist.
u— Sadje zori po ljubljanskih vrtovih.
Sprehajalec z veseljem opazuje povsod bogato obložene veje. Jabolka in vsakovrstne hruške, breskve in še marsikak drug sadež se bohote ne samo z mikavno barvo, marveč tudi v izrednem obilju. Vsak količ. vsake stare grablje. vsak okle-šček je dobrodošel, da so lastniki sadnih dreves podprli težko obložene veje. Nekatere so se žal odčesnile. Posebno je bilo letos treba pomagati prosto stoječim pritlikavcem. ki jih je prevelika teža sadežev kar naenila. Seveda ni n!č čudnega in je bilo vedno tako. da je mladina segala po prezgodaj odpadlem sadju. V tem pogledu naj starši zlasti letos odločno poučijo in svarijo svojo mladež. Venomer je tr$ba naglašati, da je škodljivo že samo uživanje nezrelega sadja ali nezrelega ja-godičja, še hujše pa je, če «e otroci nato napijč vode. Iz Hallea v Vestfaliji poročajo, da se je neko 121etno dekletce najedlo nezrelega sadja, nakar se je napilo vode. Ponoči so nastopili strahoviti krči in proti jutru je ubogo dekletce izdihnilo.
u— Podarite Igrače! Ko otroci odrasto, veliko družin hrani njih igrače sprva za spomin, pozneje pa iz navade. Pogosto so taki predmeti gospodinjam celo v nadlego. V Ljubljani je pa mnogo otroških zavodov,
vrtcev in zavetišč, ki zaradi pičlih denarnih sredstev ne morejo nabavljati igrač, slik, slikanic ter podobnih otroških zabavnih in poučnih sredstev. Zato mestno županstvo prosi občane za igrače, slike, slikanice ter podobne predmete, ki so jih njih otroci že odložili. Darila zbira mestni šolski odsek v pritličju Turjaške palače v Gosposki ulici št. 10. Kdor more, naj pošlje darila tja, ali pa naj sporoči svoj naslov, da bo urad poslal koga po stvari na dom. Veselje otrok bodi najlepša zahvala za podarjeno!
u— Tečaj ti popravne izpite v Trgovskem domu. Začetek v soboto 1. avgusta. Poučujejo strokovnjaki temeljito in uspešno iz vseh predmetov. Honorar zmeren. Prijavljanje dnevno (tudi še v nedeljo 2. avgusta) od 9. do 12: Trgovski dom, pritličje. Gregorčičeva 27.
u— Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vpis v tečaje, ki pričnejo 1. avgusta, kjer poučujejo profesorji po novih predpisih, traja samo še nekaj dni. Izjemoma bo vp;sovanje še 1., 2. in 3. avgu-ta (tudi nedeljo) pri vodstvu tečajev, Zrinjskega 7/II.
u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana sporoča članom, da je nabavila več razpršilnikov tobačnega prahu za zatiranje uši na fižolu in drugi povrtnini« Razpršilnike dobijo člani na posodo proti majhni obrabnini pri odborniku g. T. Dre-nigu, Cesta v Rožno dolino 36. Tam se dobi tudi tobačni prah.
u— Rdeči križ poroča... V Poizvedovalnem uradu za vojne ujetnike I. R. K. v Puharjevi ul. 2. naj se zglase svojci sledečih vojnih internirancev: Anžur Franc, Bajt Marko, Benko Vladimir, Borštnik Pavel, Cotič Drago, Dolenc Andrej, Doli-nar Tone (Andrej), Dolinar Tone (Janez), Fon Danilo, Gorišek Metod, Gaspari Miro, Hočevar Miroslav. Hrovat Jože (Henrik), Kocjan Alojz, Kalan Adolf, Kamnar Ivan. Klopčič Franc, Kambič Marijan in Vinko, Kenda Mirko (Milko?), Kramar Janko, Klemene Ivo, Kamenšek Sava, Prah Franc, Pregelj Jože (Srečko), Pirih Miroslav, Per-lič Srečko, Pristernik Egon Arnolt, Rus Ciril. Rus Jože. Suhadolc inž. Tone, Sazo-nov Vladimir, Sadar Vendelin, Simčič Franc, Straus Rudolf, Sinigoj Alfonz, Tome Jože. Tomažič Stanko, Vodnik Franc. Vivod Justin, Wirk Benči, 2itnik Ludvik.
V	tajništvu Poizvedovalnega urada naj se zglase: Vekoslav Krže, narednik ali Marija Krže roj Spok, Dobrila Jeličič, Jug Ivan, komandir orcjžniške postaje, Jožef Lubetz, roj. 4. III. 1908., Miletič Dragica, Rapuž Leopold. Svojci Poharja Ivana iz Valjeva, dr. Senekovič Ivo. okrajni glavar v pokoju, Rudež. znanec Bronislave Goj-kovič iz Cačka, Franc Saksida. Kdor je poizvedoval za Posegom Francem, za Pe-gamom Antonon iz Mešač (Podnart), za Sotlerjevo Uršulo iz Malega Trna pri Krškem in Iliašom Janezom, naj se prav tako zglasi.
u— Jezikovni pouk italijanščine dobe spretnejši v obliki konverzacije, v večer-n h urah od 6—7 ali od 7—8. Prijavite se lahko dnevno od 9—12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
Z Gorenjskega
Nemški dijaki in dijakinje bodo s 1. avgustom razdeljeni po raznih gorenjskih in spodnještajerskih krajih. Dotlej se šolajo v taboriščih v Rogaški Slatini in na Bledu. Vseh skupaj je 550. Dijaki in dijakinje bodo po spodnještajerskih ln gorenjskih krajih spoznavali narodno politične naloge, delo, šege in navade. Dijakinje bodo zlasti dodeljene otroškim vrtcem.
Smrtna nesreča pri delu. Pri napeljava-nju elektrike blizu št. Andraža v Lavan-tinskl dolini se je smrtno ponesrečil 48-letni delavec Tomaž šimanc. Drogovi so padli nanj in ga tako stisnili, da se mu je zlomila hrbtenica. Bil je na mestu mrtev.
Nenavaden primer tatvine je te dni obravnaval mali kazenski senat v Celovcu. 47-letna lastnica hotela Ivana Assane od Sv. Krvi je bila obtožena, da si je od novembra 1940 do letošnje pomladi prisvojila iz hotela, ki ga je bila vzela v najem, perilo, zavese, preproge, odeje, madrace in jedilni pribor, vsega skupaj v vrednosti 5000 mark. Letošnjo pomlad je Ivana Assane hotela odkupiti hotel za 100.000 mark brez inventarja. Ko je pri tej priliki dal prodajalec popisati inventar, je razkril tatvino. Ukradene stvari so našli v hotelu, ki ga Ima Ivana Assane na Solnograškem. Obsojena je bila na 2 leti težke ječe.
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovi. V mariborski bolnišnici je umrla 581etna posestnica Ivana Mlinariče-va, v Mariboru pa 221etni železn ški sprevodnik Ani rej Kovačec in šofer Leopold Javoršek. V Trbovljah sta umrla Franc Fabschitz, okrožni vodja delovno političnega urada, in njegov sodelavec Anton Kolenc. Pokopali so ju v sredo popoldne.
Urad za poklicno vzgojo in obratno vodstvo je priredil dvodnevno šolanje v Trnov-lj3h. Višji rudniški ravnatelj Loffler je imel dve predavanji o trboveljskih rulni-kih. Rekel je, da so bile do sedaj odpravljene že različne težave, treba bo pa še marsikaj storiti za mehanizacijo in elek-trif kacijo trboveljskih obratov. Zaključil je s trditvijo, da nemški rudarji na južni nemški meji zastavljajo kakor vojaki Adol-fa Hitlerja vse svoje moči ln svoje znanje za zmago. Inž. Schdnbauer je govoril o organizaciji narodno-sociaiistične poklicne vzgoje. Podobno sta predavala inž. Kohl in inž. Klenner. Drugi dan šolanja je pre-laval rudniški ravnatelj inž. Koller o tem, kako je treba voditi delavstvo v nemškem rudarstvu.
V Laškem sta se poročila Matevž Deželak in Ana Lapornikova, oba iz Hrastnika.
V	št. Lenartu pri Laškem je umrla 11 letna Marija Pavšnikova, po rodu Deželakova.
Pri ptujskem okrožnem vodstvu je b.lo sklicano zborovanje sodelavcev Heimat-bunda. Daljši govor je imel okrožni vodja Bauer, ki je razpravljal o mnogih vprašanjih okrožja, posameznih krajevnih skupin in občin. Na novo sta se predstavila vodja ptujske stanlarte Schreithoffer in vodja ptujskega delovno političnega urada Burg-staller.
d
Vrsta nesreč. 48 letna Marija Cegn ar jeva iz Jelenč pri Mariboru je bdi a udarjena od lokomotive prihajajočega vlaka in je obležala s počeno lobanjo ter s hudimi notranjimi poškodbami. — Tolmač Vilibald Reinlsch, star 17 let, je pri kopanju v Mariboru stopil na stekleno čreplnjo in se je globoko vre zal v desno nogo. 27 letni Lud-
vik Koeer, zaposlen v mariborski želeailškl delavnici, je padel z lokomotive ln al zlomil levo nogo. 31 letni uradnik Jože Kordč pa si je pri padcu zlomil levo nogo v členku. Poškodovanci leže v mariborski bolnišnici. Rozika Malnerjeva iz št. Jurja ob južni železnici je paila ter si zlomila nogo in roko. Jože Drozg s Pristove pri Šmarju je padel z drevesa in si zlomil hrbtenico. V Radečah si je Janez Furst pri napravljanju drv zdrobil desno nogo in prst na levici. Terezija Krumpakova iz Rogaške Slatine si je pri padcu zlomila levico. Janez Kolar iz Golobje vasi pa si je zlomil desno nogo. Prav tako si je zlomil nogo Alojz Kumer iz I.aškega.
Zborovanje Heimatbunda v Celju. Celjski okrožni vodja Dorfme.ster je v soboto zvečer govoril v Nemškem domu sodelavcem iz Heimatbunda. Mariborski dnevnik pravi, da se je zbralo okroglo 1800 sodelavcev, zvočnik pa je prenašal govor na B'smarckov trg, kjer je bila zbrana večja množica. V okviru prireditve je igrala mladinska godba. Nato se je bavil s skrbmi današnje gospodinje in je rekel, da bo celjski trg popolnoma preurejen. V nedlejo je Dorf-meister govor i šev petih krajih celjskega okrožja, med drugim v št. Pavlu pri Preboldu ter v št. Jurju ob Taboru. — O letalskem majorju Golobu, ki je po rodu iz Gradca, po pokolenju pa s Sp. štajerskega, poročajo, da je na južnem o Iseku vzhodne fronte dosegel 108 letalsko zmago. Nedavno je bil izmed najsposobnejših lovskih letalcev odlikovan z meči k hrastovemu listu viteškega križca, nato je bil povišan v majorja in vodi lasten letalski oddelek. Kakor razni njegovi tovariši je izšel iz šole jadralnega letalstva. Ko je študiral na tehniki v Gradcu, je bil učitelj jadralnega letanja in tudi pozneje je kot častnik vojaške akademije venomer nagibal k letalstvu.
Novo dekliško vzgojevališče. Graščina Freudenau v Apaški kotlini bo preurejena za šolanje dekliških voditeljic iz Spodnjega Štajerskega- Prvi 10 dnevni tečaj se je pričel te dni in so prišla dekleta iz raznih spodnještajerskih okrajev. Graščina bo preurejena v nekaj tednih.
Iz Hrvatske
Stare poštne hranilne knjižice bodo vzete iz prometa. Po 1. novembru 1942 hrvatske poštne hranilnice starih hranilnih knjižic ne bodo več priznavale. Dosedanje knjižice morajo lastniki zamenjati za nove.
Priznanje zaslug za sodelovanje z Nemčijo. Pri sprejemu na nemškem poslaništvu v Zagrebu je nemški poslanik Kasche razdelil odlikovanja velikemu številu oseb, ko jim je Hitler podelil red nemškega orla, Slovesni izročitvi odlikovanj so prisostvovali najodličnejši predstavniki hrvatske javnost, med njimi zunanji minister dr. Lorkovič, general Begič, organizacijski vodja ustaškega pokreta dr. Scholz ter zastopniki nemških oblastev, vojske in orga-niaacij. Med drugimi so bili odlikovani finančni minister dr. Vladimir Kcšak, vrhovni poveljnik hrvatskega letalstva general Vladimir Hren, državna podtajnika dr. Je-rec in Kralj, direktor hrvatskih generalnih železnic v Sarajevu Vokič, letalski polkovnik Ivian Mrak pa še mnogi oddelni vodje, nadporočniki, trgovci in zasebniki.
Obisk bolgarskega prosvetnega ministra v Zagrebu. V sredo je bolgarski prosvetni minister Jocov v spremstvu načelnika oddelka za kulturne zadeve v bolgarskem zunanjem ministrstvu prispel v Zagreb, kjer ostane štiri dnu Predstavnika bolgarske vlade sta prišla, da se s hrvatsko vlado porazgovorita o nekaterih vprašanjih na področju kulturnega sodelovanja med obema državama.
Vsi 60-letniki pojdejo v pokoj. Najnovejši vladni odlok odreja, da morajo vsi državni uradniki, ki so prekoračili 60. leto, v 3 dneh vložiti prošnjo za upokojitev. Ta odredba velja tudi za pripadnike vojaškega stanu, izvzeti so samo člani vlade.
Osijek čistijo Židov. Kakor poroča nemški list »Grenzwacht«, se je začelo končno čiščenje Židov v Osijeku.
Rekordni pridelek sliv v Bosni. Kakor poročajo iz Sarajeva, obetajo slive v Srednji Bosni rekordno letino. Pridelek velikih županij Usora in Soli se ceni na najmanj C0.000 ton. Kakor javljajo, bo cena slivam v prodaji na debelo znašala 6 krni za kg, tako da pridelek predstavlja vrednost nad 350 milijonov kun. Ministrstvo za poljedelstvo v Zagrebu je izdalo odlok, da se morajo slive pretežno porabiti za sušitev In za izdelovanje marmelade, za kuhanje slivovke pa sc smejo potrošiti samo odpadki.
Izpopolnitev hrvatskega radia. Kakor znano, Je radio oddajna postaja v Zagrebu organ državnega poročevalskega in propagandnega urada pri predsedstvu hrvatske vlade. Odkar je bil na začetku leta 1942, osnovan ta urad, se razvoju radia na Hrvatskem posveča največja pozornost Prva njegova naloga je bila, da Hrvatsko strne in ustvari tehnične pogoje, da bo po možnosti vsak prebivalec dežele tudi v resnici lahko poslušal radio. Spričo hribovitega značaja dežele, zlasti Besne in Hercegovine, ta naloga nikakor ni bila lahka, ker je zagrebška oddajna postaja še preslabotna ,da bi njen val prodrl v sleherno vas. Uprava zagrebškega radia se je zato lotila načrta, da v nekfcterib mestih zgradi relejne postaje. Takšni postaji sta doslej nastali v Sarajevu in Dubrovniku. Sarajevska postaja je že svoj čas začela v redu funkcionirati, njej je nedavno sledil Dubrovnik. Nedavno je radijski vestnik v Zagrebu prvikrat objavil programe vseh treh postaj, zagrebške, dubrovniške in sarajevske. Oddajni postaji v Sarajevu in Dubrovniku sta dal! takoj na začetku nekaj dobrih programskih pobud. Tako je bil v dubrovniški oddaji nedavno na sporedu klavirski koncert sodobnih italijanskih skladateljev. — Kakor poročajo, je bila nedavno otverjena tudi relejna postaja v Banji Luki.
Iz Srbije
Zabavni večer nemških vojakov v Ze> munu. Te dni je bil v Zemunu pester zabavni večer za nemške vojake, katerega program so izvajali vojaki-umetniki sami. Prireditev je bila v Vojaškem domu, ki je razen preprostega moštva pozdravil v svoji sredi ta večer tudi številne odličnejše goste. Izvajanje programa je trajalo dve url.
INSERIRAJTE V »JUTRU44!
S P O R T
Mimogrede
Kratke in tudi zailimive zgodbe — v zvezi s športom
" Ali so gasilci hitrejši kakor tramvaj?
Cisto gotovo je treba samo želeti, da bi gasilci prej prišli na cilj kakor cestna železnica, kar je spričo prometnih olajšav, Ki jih uživajo reševalci pri vožnji z avtomobili, bolj ali manj samo po sebi umijivo. Dvoboj med tramvajem in gasilci pa nudi čisto drugačno sliko, če pride do njega z enakimi pogoji, kakor se je to zgodilo pri tradicionalnem stafetnem teku »Počez po Stockholmu«. Čeprav so morali gasilci, med katerimi je nastopilo več dobrih športnikov sprejeti to borbo brez dveh svojih najboljših ljudi — ta dva nista bila druga kakor slavna švedska tekača — Kalarne in Gun. Haegg — so vendar s svojim poslednjim tekačem Brorom Hellstromom zmagali v tej štafeti na 20 km, za katero so potrebovali prav dober čas 49 minut in 45.2 sekunde. V ostalem pa so se tudi tramvajski ljudje dobro držali v tem teku, saj so
prispeli na cilj samo 6 sekund pozneje. * * *
Kdor preveč govori mu rado škoduje. . .
švedski športniki z nogdmetnega polja se bodo morali do nadaljnjega odreči razkošju, da bi potek njihovih prireditev prenašali po radiu, in sicer zato. ker so se razbila vsa pogajanja o tem med švedsko nogometno zvezo in radijsko družbo. Res je sicer, da zdaj obe stranki obžalujeta, da ni prišlo do sporazuma, toda zaenkrat bo že moralo ostati pn tem.
Ali švedski radio res ni mogel ponuditi ugodnejših pogojev pri tem poslu, se z naše redakcije ne da oceniti, znano pa je toliko, da je tudi švedska nogometna zveza stavila glede teh oddaj mnogo previsoke zahteve. Radio je prej za štiri nogometne prenose letno prejemal 12.000 kron, letos pa za dve tekmi ni niti zahteval enakega zneska, temveč skoraj trikratno vsoto 30 tisoč kron. Pravijo, da človeku dobro tekne včasi šele pri jedi, toda nikoli ni dobro, če kdo zahteva preveč, ker potem lahko izgubi vse.
* * »
Nasmehljani boksar Joe Smiling se je močno spremenil. . .
Ta predstavnik ameriškega bok9a, ki se je v najtežjih urah svojega boksarskega življenja zmerom samo smejal, je močno spremenil svoje lice, od kar so ga pri nekem pretepu z nožem zabodli v srce. Smi-linga so jadrno prepeljali v bolnišnico in operirali. Na srcu so našli skoraj centimeter dolgo rano, ki jo je kirurg zašil z dvema šivoma. Nekaj ur pozneje se je Smiling v majhni in prijetni sobici zbudil iz narkoze. Sedaj šele se je zavedel, da je v bolnišnici in je bil precej ozlovoljen, ko se je spomnil tudi pretepa in neogibnih posledic ter neizbežnega opravka tudi s policijo. Ker ni vedel, kaj se mu je prav za prav zgodilo, se je dvignil s postelje in zlezel skozi okno. Po žici za strelovod se je izmuznil na vrt in od tam srečno tudi na cesto, čeprav je bil bos in v bolniških oblačilih. Dobra duša mu je posodila par čevljev in sočutni avtomobilist ga je vzel s seboj daleč v drugo mesto.
Med tem so Smilinga pogrešili v bolnišnici. Daleč ne bo, si je mislil zdravnik, kajti pri najmanjšem naporu mu bo tako počil šiv na srcu in bo takoj nato izkrvavel. Zato je zdravnik odredil, naj strežniki pregledajo okolico bolnišnice, če bi kje ne našli trupla ubogega boksarja. To so delali nekaj dni, potem pa so dobil od Smilinga samega pismo, da je čil in zdrav. Ko so mu povedali, s kakšnim srcem mu je uspel ta beg iz bolnišnice, je bil zelo začuden in je menil, da je čisto zdrav kakor prej. še bolj začuden pa je bil zdravnik, ki še nikoli ni imel pred seboj takega bolnika.
Drobiž po svetu
ITALIJANSKA ZMAGA V DAMSKEM TENISU V ponedeljek se je v Vicenzi končal meddržavni teniški dvoboj med ženskima reprezentancama Nemčije in Italije za srednjeevropski pokal. Na sporedu sta bila še oba singla, katerih izid je bil važen tudi za končni izid turnirja. V prvem singlu je ta dan najprej nemška prvakinja Kappel porazila Italijanko Quintavalle v treh setih 6:0. 4:6, 6:4 in tako izravnala stanje točk po prvih dveh dnevih na 2:2. V drugem singlu je nato nastopila domačinka Bossi — v ostalem tudi Nemka, ki je omožena z znanim italijanskim teniškem igralcem — proti Nemki št. 2 Thiemen in gladko zmagala v dveh setih 6:0, 6:2 ter priborila Ita-tiji odločilno točko za zmago. Turnir se je torej končal s 3:2 za Italijo, ki se je s tem Kvalificirala za finalni nastop proti Madžarski v Budimpešti.
Za finalne igre v hrvatskem nogomet-	skoraj polnih — 92 let. Stari gospod je
nem prvenstvu »o zdaj že določeni vsi štirje	| korajžno preplaval 200 m dolgo piogo ln
finalisti, in sicer lanski prvak Gradjanski	je pristavil celo, ko je zlezel iz vode, da
ter Concordia iz Zagreba, razen teh dveh	j ta napor ni bil posebno hud, temveč je
pa še Hajduk iz Osijeka in Sašk iz Sarajeva.
Zagrebška Concordia je pred kratkim gostovala še v Sofiji in tamkaj nastopila proti enajstorici Levskega. Tekma je ostala brez gola neodločena. (Isto zagrebško moštvo je svojo prvo tekmo na tej turneji dobilo s 3:1, in sicer proti Makedoniji v Skoplju ali prejšnjemu Skopskemu SK, ne pa proti klubu enakega imena iz Sofije, kakor smo nekje zapisali mi sami.)
Novi turški ministrski predsednik Sara-dzoglu je velik prijatelj nogometnega športa. Prvi minister Turčije je tudi častni predsednik vodilnega ankarskega športnega kluba Fener Bahre in ne zamudi nobene priložnosti, da si ogleda vsako dobro nogometno tekmo.
Iz švedske poročajo o izrednem lekordu starega športnika. Na vztrajnostni plavalni prireditvi je nastopil med množico mladine in starejših plavalcev tudi upokojeni podpolkovnik Bo Bcrgman, ki je zdaj s* ar
narj vplival celo osvežujoče.
Na Holandskem so pri obnovitvenih delih v Rotterdamu zgradili posebno stanovanjsko četrt okrog velikega stadiona, v kateri je dal župan imenovati skoraj vse ceste z imeni športnega izvora. V tem mestnem okraju bi si vsak športnik lahko izbral najbolj primerno ulico, med njimi n. pr. nogometno cesto, ali hokejsko cesto, ali atletsko ulico ali telovadni trg, ali stafetno ulico ali florentno ulico in podobno. Najlepša cesta v tem predelu pa se imenuje »cesta prvakov«.	,
»Gazzetta dello Šport« poroča iz Torina: V ponedeljek zvečer je Ljubljančanka Dra-guša Fine, ki je bila pred kratkim včlanjena v Dopolavoro Venchi Unica, pod pravilno sodniško kontrolo v bazenu Mussolini porušila italijanski rekord na 50 m prosto v času 31.2. Prejšnji rekord je branila Lo-kar Bianca iz Triestine Nuoto iz Triesta, in sicer od 26. maja 1938 s časom 31.8.
Ika ln Norvežani
V6s čas sedanje svetovne vojne so se zbirali temni oblaki nad severno Evropo in že prva finsko-sovjetska vojna je grozila razširiti fronto na vso Skandinavijo Po končani finsko-sovjetski vojni in prenosu vojne na afriška tla je nastopilo nad Skandinavijo ozračje olajšanja, ki pa je predstavljalo samo neizbežen mir pred viharjem, ki se je tudi kmalu nato z vojno med Norveško in Nemčijo razbesnel. Vendar je tudi ta velika skušnjava prešla in Norveška je pričela spet posvečati vse svoje moči nemotenemu kulturnemu in gospodarskemu razvoju. — Norveško obdajajo severni del Atlantskega oceana, Severno morje in Ska-gerak, kar daje deželi velik strategičen pomen, saj s svojimi nikdar zaledenelimi lukami ob Atlantskem oceanu predstavlja za vso Skandinavijo edino okno v svet, na drugi strani pa ima s svojo južno obalo prevladujoč položaj v Skageraku. Skupno s svojim otočjem meri Norveška okoli 400.000 km2 in ima 2,900.000 prebivalcev.
Norvežani so se naselili v današnji Norveški že v davnih časih in izkopanine iz bronaste dobe nam nudijo dokaze, da so imeli že takrat urejeno socialno organizacijo. Dokončna konsolidacija norveškega naroda pa je bila dovršena šele leta 872, ko je norveški kralj Harald Harfagre ustanovil norveško kraljestvo. Novo kraljestvo je prineslo veliko blagostanje v deželo, obenem pa pridobilo Norveški nove pokrajine Faroerska, šetlandska, Orknejska in He-bridska otočja ter Islandijo in Grenlandijo. S smrtjo kralja Haakona V. je leta 1319. norveška dinastija izumrla in Norveška se je prostovoljno združila z Dansko v enotno kraljevino, ki se ji je proti koncu 14. stoletja pridružila še švedska, švedska pa je že leta 1449. spet izstopila iz skandinavske unije. V napoleonskih vojnah se je Danska pridružila Franciji, kar je dovedlo do razpada personalne unije med Dansko in Norveško. Kielski mir je dodelil Norveško švedski, česar pa Norvežani niso priznali, temveč so 17. maja 1814 izdali svojo ustavo, ki je še danes v veljavi, in izvolili danskega princa Kristijana Friderika za svojega kralja. Zaradi tega je Švedska 27. julija 1814 Norveški napovedala vojno, ki se je končala že 14. avgusta istega leta, nakar se je norveški kralj odpovedal prestolu, Norveška pa se je kot avtonomna edinica pridružila Švedski. Norveška kljub najširši avtonomiji ni bila zadovoljna s to zvezo in vsa njena prizadevanja so se usmerjala na ustanovitev lastne državne edinice. Leta 1905. je bila ta zveza mirno likvidirana in norveški prestol je zasedel danski princ pod imenom Haakon VII.
Po svoji gospodarski strukturi je Norveška razmeroma siromašna dežela. Največ prebivalstva (840.000) se preživlja s poljedelstvom in gozdarstvom, 770.000 z industrijo, 450.000 s trgovino, 200.000 z ribištvom in 120.000 z mornarstvom. Od celotne površine je samo 3% orne zemlje. Zato mora Norveška uvažati predvsem življenjske potrebščine, zlasti žito, ki ga letno uvaža okoli 500.000 ton. Tem bolj pa se norveški kmet posveča živinoreji in gozdarstvu, ki tvorita njegov glavni dohodek. Poleg kmetijstva prehranjuje industrija največ prebivalstva. Glavne industrijske panoge predstavljajo ogromne elektrarne s skupno energijo 12.5 milijona konjskih sil. Električna industrija zaposluje de-settisoče delavcev in zavzema vidno mesto tudi v norveški zunanji trgovini. Njej sledijo lesna in papirna, rudarska in kožna industrija ter industrija konserviranja rib in mesa. V lesni in papirni industriji tvori posebno poglavje industrija celuloze, ki jo
je Norveška v velikih količinah izvažala v Anglijo. Veliki rudniki srebra, železa, bakra, pirita in niklja so močno vplivali na razvoj rudarske industrije, katere velik presežek tvori važno postavko v norveški zunanji trgovini. Največ rud, posebno pirit, železo, nikelj in baker, je Norveška izvažala v Nemčijo. Glavni narodni dohodek pa predstavlja za Norveško ribištvo in samo ribe zavzemajo preko 26% vsega norveškega izvoza. Poleg navedenih gospodarskih panog predstavlja mornarstvo temelj norveškega gospodarskega sistema. 2e v dobi Vikingov so bili Norvežani znani kot naj-odličnejši mornarji in pred vojno je bila norveška mornarica s skupno tonažo 4.7 milijona registrskih ton za Anglijo, Ameriko in Japonsko četrta na svetu.
V gospodarski strukturi Norveške pa se zrcali tudi njen notranjepolitični razvoj, v katerem so glavno vlogo vedno igrale štiri stranke: najstarejši in najtradicionalnejši konservativna in liberalna na eni ter delavska in kmečka na drugi strani. Do leta 1935 sta bili izmenoma na vladi konservativna in liberalna stranka ob sekundira-nju kmečke stranke. Velika gospodarska kriza in čedalje bolj rastoča brezposelnost pa sta že pri volitvah leta 1933. dali delavski Ftianki v roke dobra agitacijska sredstva in posebno z geslom »Delo za vse!« ji ;e uspelo dvigniti v stortingu (parlamentu) število njenih poslancev od 47 na 69. Vendar je šele proračunska debata leta 1935., po kateri so kmetijci skupno z delavsko stranko glasovali proti proračunu, pripomogla delavski stranki do vlade, ki so jo s pomočjo kmetijcev obdržali do okupacije Norveške po nemških četah. Ideološke razprtije so zadnja leta izginile iz političnega življenja norveškega naroda in vse stranke z vlado na čelu so se posvetile gospodarski in kulturni izgraditvi države. Zunanjepolitične smernice pa je dajalo Norveški spoznanje o neločljivih skupnih interesih skandinavskih držav. Norveška je vodila politiko ozke povezanosti in sodelovanja med skandinavskimi državami in sodelovanja v Društvu narodov, vendar politiko čim večje oddaljenosti od razprtij in obračunavanj med evropskimi velesilami. Zunanja politika delavske stranke je bila zadnja leta često predmet ostre kritike opozicijskih strank. Zlasti prizadevanja delavske stranke za popolno ukinitev vojske so naletela na oster odpor norveških množic in na njihov pritisk je vlada morala pristati celo na izdatne izredne kredite za vojsko in mornarico. Toda kljub temu je bila vojska Norveške kaj slabotna in je štela pred okupacijo komaj 150.000 mož, ki so služili v suhozemski vojski 3 mesece, v mornarici pa 6. Vojska je bila razdeljena na 6 divizij, ki so bile iz 16 polkov in 2 bataljonov pehote, 3 polkov konjenice, 3 polkov poljske, 3 bataljonov gorske artilje-rije, 1 polka protiletalske artiljerije, 1 polka in bataljonov inženjerije in 1 letalskega polka. Mornarica pa je obstajala iz 4 kri-žark, 11 križark-minonoscev, 7 torpedovk, 6 malih križark, 9 podmornic in 7 obalnih zaščitnih brodov ter obalne artiljerije v Oskarsborgu, Oslofjordu, Kristijansundu, Bergenu, Agdenesu in Vardoyhusu.
Iz teh podatkov jasno vidimo, da pri okupaciji Norveške Nemčija ni zasledovala gospodarskega izkoriščanja, temveč jo je vodil le ugodni strateški položaj dežele, kajti edino s popolno vojaško zasedbo Norveške je Nemčija lahko prebila zavezniško blokado. Najvažnejšo vlogo pa so igrali vsekakor severnovzhodna norveška obala s svojimi številnimi fjordi in lukami, ki za-
radi toplega zalivskega toka nikoli ne zamrznejo. V tem pogledu je bila za Nemčijo posebne važnosti luka Narvik, ki ima ugodno železniško zvezo s celotno Norveško in s švedsko ter predstavlja edino mogočo in varno pot za prevoz Nemčiji tako potrebne švedske železne rude v Nemčijo. Obenem pa predstavlja vsa severozahodna norveška obala za Nemčijo okno v svet in za njene podmornice v globokih fjor-dih ugodne in varne baze. — Na drugi strani pa je Nemčija z zasedbo Norveške lahko hermetično zaprla Skagerak in tako izolirala tudi švedsko ter Sovjete v Baltskem morju.	Bogdan Pušenjak
Nase
DRAMA
Drama ostane zaradi snaženja od 27. julija do 10. avgusta zaprta.
OPERA'
Petek, 31. julija: ob 17.: Trubadur. Ked Sreda
Sobota, 1. avgusta- ob 17.: Baletni ve*-;r.
Lanskoletni abonma četrtek Nedelja, 2. avgusta: ob 16.: Truoodur. Izven. Cene od 24 lir navzdol
Ponedeljek, 3. avgusta: zaprto •
Abonente reda Sreda opozarjamo, da bodo imeli zaradi bližnjega sklepa operne sezone izjemoma danes, v petek, ob 17. url predstavo Verdijeve opere: »Trubadur« v sledeči zasedbi: grof Luna — Janko, Leo-nora — Heybalova, Azucena — Golobova, Manrico — Franci, Ferrando — Tone Pe-trovčič k. g., Ines — Polajnarjeva, Ruiz — Kristančič, ciganka — M. Gregorin. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
Lanske abonente reda Četrtek obvešča gledališka uprava, da jim bo nadoknadena lani izpadla predstava »Ero z onega sveta« z »Baletnim večerom, ki bo v soboto ob 17. uri. V ta namen naj dvignejo zanesljivo vstopnice v petek pri dnevni operni blagajni. Kdor se ta dan ne oglasi, kasneje ne bo upoštevan.
Operna sezona bo trajala do v&tevši 9. avgusta, nato bo opera zaradi snaženja prostorov ostala anprta do 2. septembra.
Zimo za modroce
vseh kvalitet, kupite najugodneje pri »2lma«, Ja-ger MIlan, Prvi ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42, predilnica Fužine, telef. 20-45.	J-102-6
rteseda l —-JO. taksa —.60. •m daianie naslova tli u
Iifro L I.—.
Kupim
vsakovrstno slamo. Plačam dobro. Ponudbe na Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska c. 85.
10026-7
Čistilnik (filter)
za žganje kupi Roje, Triglavska 9. 10009-7
Prehrana
Besedi L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za _šifro L 3-—._
Prehrano
opoldne in zvečer išče Opremljeno sobico pri boljši obitelji gospod. r Ponudbe na ogl. odd.
Oddam takoj
lepo, čisto ln opremljeno sobo v bližini Kr. Vis. komisariata. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10027-23
Majhno sobo
s pečico oddam gospodični. Gasilska c. 10.
10010-23
Opremljeno sobo
sončno, oddam dvema osebama. Mesečno 120 lir. Zeljarska ul. 11-11., vrata 2, Trnovo. 10030-23
Opremljeno sobo
za dve osebi, s souporabo kopalnice in event. kuhinje, oddam v moderni vili pri Stan in domu. Interesenti naj pusti svoj naslov v ogl. odd. Jutra pod »Avguste.
10031-23
Prazno veliko sobo
v centru iščem za 1. september. Ivan šiška. Marijin trg 2. 10025-23a
Jutra pod »Domača«.
10005-14
S
tanovanje
Lepo dvosobno
stanovanje s kopalnico oddam mirni, čisti, odrasli stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Remiza 285 lir«.
10013-21
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Mali
Službo dobi
tteseda L —.60. taksa —.60 ca daianie aasiova tli t» iifro L S.—.
oglasi
Vajenci (-ke)
beseda L —.50. taksa —.60. ta daianie naslova tli za iifro L 2.—.
Kuharico
samostojno, pošteno, ki opravlja tudi vsa hišna dela. sprejmem k odrasli tričlanski družini. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10028-1
Briv. pomočnika
takoj sprejme Fon Josip, brivec, Gosposvetska cesta 12.	10023-1
Postrežnico
za vsa hišna dela sprejmem. Slomškova ulica 15-1., desno. 10018-1
Službo dobi
uradnica, praktikantka, za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10007-1
Sprejmem
mizarskega pomočnika takoj. Zalaznik. Napoleonov trg 7.	10032-1 Ljubljana
Učenca
s primerno šolsko pred-izobrazbo. za trgovino s špecerijo ln coloniale, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.	10021-44
rteseda t —.60. taksa —.60. 'a daianie naslova ali ca iifro l J.—s
Prodam
žimnlco z volnp (15 kg). Ogleda se lahko od 13.30 do 14.30 v Erjavčevi ulici št. 49, pritličje, levo.
10017-6
Sedaj se jemo:
Kdečo deteljo, repno seme, zimsko redkev, beli lukec. motovileč, endlvl-jo. mačehe, levkoje. cl-nerarije. clklame. primu-le, marjetice ln nagelj-čke. — Sever & Komp..
9800-6
mednim,i/.
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova tli v iifro L J.—.
Mlajši zakonski par
brez otrok išče po možnosti tak<fl manjše stanovanje v Koleziji ali na Mirju. Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Točen plačnik«.	10006-21a
riJjJTMLLLlL
Opremljeno sobo
oddam. Cegnarjeva ulica 4-1., desno, pri Gluho-nemnici.	10019-23
Opremljeno sobo
sončno, s posebnim vhodom, v centru, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10024-23
Citajte »JLTRO«!
skromno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čistoča«. 10012-23a
Opremljeno sobo
v centru," s posebnim, vhodom, išče soliden oficir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«.
10035-20a
Dopisi
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za Šifro L 5.—.
Dvignite dospele
ponudbe
v oglasnem oddelku
1. avgust, 15. avgust, Center, Damsko koio, Dogovor, Dobra hiša, Dobro plačam. Imam prijeten dom, Komplekn-Stavbe, Kupim, Kav«, Kapital, Lep značaj. 35-letna. Mirna in točva plačnica, Nova hiša, Pia-čam, Perje, Poštena 10, Perfekten, Steklenici. Spretna. Strojnik. Takoj 676. Trgovec. Takoj nastop, Takoj 500, Uradnik, Vesten !n agilen, V centru, Volt, Veselje rio otrok, V strogem centru.
V Gradišču
nasproti Drame je ušla zelena papiga. Naproša se, naj se jo vrne proti visoki nagradi na naslov, ki ga pove ogl. odd. Jutra.	10033-27
+
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša ljuba žena in mama, gospa
Terezija Lovšin
v 74. letu starosti.
Pogreb drage pokojnice bo v petek 31. t. m. ob 5. uri popoldne iz Splošne bolnice na pokopališče v štepanjo
vas.
Ljubljana, dne 30. julija 1942.
Žalujoči: SOPROG, HČERKA ln SIN
■v." -	J' -V'
t
Dotrpel je in odšel v lepše življenje naš blagi, iskreno ljubljeni soprog, očka in sin, gospod
Feliks Prani!
poštni kontrolor
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 31. julija 1942 ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. julija 1942.
GIZELA, soproga; MARKO, METKA in JANKO, otroci; MARIJA ČRNAGOJ-FRANZL, mati — in ostalo sorodstvo
VA IN MIKI
38
XIX.
Zadnje dni decembra so deset tisoč štirjaških milj na okrog vse sledi vodile proti postaji v Fort
0'Godu.
Bilo je tik pred »uski-pipunom« (novim letom), ki je prebivalcem divjine nadomestilo za pravi Karneval: ženske in otroci ga takisto željno čakaio kakor moški. Lovčeva žena nima sosed, proga, kjer ttiož nastavlja svoje pasti, je majhno, nedotakljivo sraliestvo, in mnogo milj navznoter ne živi nobeno človeško bitje. Zato je »uski-pipun« ženskam ■doba zabave, medtem ko pomeni otrokom veliki cirkus, moškim pa odškodnino za napore, s katerimi so nabrali svoje kože, ter priliko za prodajo in kratek čas. Teh nekaj dni srečavajo stare znance in sklepajo nova znanja. Tu zvedo, kdo je umrl, kdo se je oženil in komu se je rodil otrok, novice iz brezpotne pustinje in poročila o dogodkih, ki jim njih tragična strahotnost izvablja solze, in o drugih, ki jih pripravljajo v smeh in dobro voljo. Prvič in zadnjič v sedmih mesecih, kolikor traja zima, se gozdno ljudstvo iz svojih kolib in bližnjih in daljnih koč nagrne v mesto. Indijanci, me-šanci in belci se brez razločka polti in vere udeležujejo slavja. Letos ie bilo rečeno, da bo v Fort 0'Godu velika gostija: pekli bodo kar cele severne jelens. Ko se je Henri Durant približal postaji na
dvanajst milj, je videl vse na okoli mnogo trdo uteptanih sledi ljudi in psov, ki so prihajale od vseh glavnih strani. Kakih sto sani je bilo napovedanih iz gozdov, in z njimi okrog tri sto moških, žensk in otrok ter tisoč psov.
Čeprav je prišel Durant en dan kasneje, nego ie računal, vendar ni bil zaman Izgubljal časa, kajti Miki, še vedno z nagobčnikom na glavi, je zdaj na vrvi tekel za sanmi. Tretji dan po svojem nepoštenem slovesu od Nanetine koče je bil Durant zapustil utrto sled in se oglasil v koči nekega Andreja Ribona, ki je dobavljal faktorju in vsem ljudem na postaji sveže meso. Andreja ie prijateljeva zamuda že skrbela. Tu ie bil Durantov Indijanec spravil njegovega bojnega psa, in semkaj je Durant zaprl tudi Mikija. Potem sta jo moža mahnila na postajo, ki je bila še kvečjemu miljo naprej. Tisti večer se nista vrnila, koča je ostala prazna. Ko se je stemnilo, je Miki začul iz dalje trušč, ki je venomer rasel in rasel. Bil je hrup karnevalske noči, fantastična mešanica človeških glasov in pasjega tuljenja. Nikoli še ni bil slišal nič podobnega in dolgo časa je negibno vlekel na uho. Potem se je kakor človek vzpel na okno in položil prednje šape na polico.
Koča je bila zgrajena vrhu griča, ki se ie dvigal nad za$nrzlim iezerom, in v daljavi, nad reso nizkih dreves, ki so obrobljala, je Miki videl na nebu odsev dvajsetorice velikih tabornih ognjev. Zacvilil je in se spustil nazaj na vse štiri. Njegova ječa je bila mnogo udobnejša od Le Beaujeve kletke, toda vso noč sta se Mikiju v saniah prikazovali
Naneta in njena deklica. Skoraj poldne je že bilo, ko sta se Durant in Ribon vendar že vrnila. Prinesla sta svežega mesa, in Miki je z velikim tekom pogoltnil svoj delež. Brez godrnjanja ie prenesel njune prijaznosti; nato je spet ostal čez noč sam v koči. Ko sta o prvem j utrni em svitu Durant in Ribon spet prišla, sta privlekla s seboj šestnajst štirjaških čevljev veliko kletko, zbito iz kolov in brezovih vej. Z odprtimi vrati sta jo postavila tik pred izhod iz koče ter z velikim kosom svežega mesa zvabila Mikija vanjo; preden ie utegnil kaj zasumiti, se ie loputnica zaprla in Miki je bil uiet. Solnce je komaj vzšlo na nebu, ko se ie že peljal v Fort 0'God.
Danes je bil vrhunec karnevala — dan, ko so pekli severne ielene in dan velikega boja psov. Zdavnaj preden se je Fort 0'God pokazal očem, je Miki začul neznanski hrušč in trušč. Ves tog in napet je stal v svoji kletki, ne da bi se količkaj zmenil za moža, ki sta ga vlekla. Gledal je strmo naprej, in Durant se ie od veselia režal, ko je slišal njegovo renčanje in škripanje z zobmi.
»Ali se bo dajal!« je vzklikal. »Ali se bo klal!«
Po bregu jezera so šli, ko se je za rtičem mahoma razgrnil pred njimi Fort 0'God. Renčanje v Mikijevem grlu je utihnilo in čeljusti so se mu zaprle. Za hipec je bilo, kakor da mu obstaja srce. Do tiste minute je poznal njegov svet komaj pol tucata človeških bitij, zdaj pa jih ie mahoma videl sto, dve sto. tri sto pred seboj. Ko so zagledali Duranta in njegovo kletko, se je usul na breg cel roi ljudi. In povsod je bilo polno volkov, toliko,
da je Miki kakor v sanjah srepel nanje. Ko so ga v kletki vlekli po bregu, ga je obsula kričeča, z rokami mahajoča truma mož in dečkov, ki so se jim že pridruževale tudi ženske z otroki v naročju. Njegovo potovanje je bilo končano. Postavili so ga vštric druge kletke, v kateri je videl sebi podobno žival. Zraven njega je stal visok mešanec brončene polti, ki je s svojo kuštravo glavo nali-koval morskemu razbojniku. Bil je Grouse Piet, Durantov tekmec. Zaničljiv zmrdljaj mu je krivil debele ustnice, ko je zrl na Mikija. Obrnil se je h gruči Indijancev in mešancev, ki je stala okrog njega, in zinil nekaj, kar je zbudilo grgrajoč smeh. Durant je zardel kakor rak.
»Le smejte se, drhal poganska,« je izzivalno kriknil, »samo ne pozabite, da je Henri Durant tu in čaka vaših stav!«
Tako govoreč je vzdignil dve koži križanih lisic in deset rdečih lisičjih kož ter jih pomolil Grouse Pietu pod nos.
»Pokrij jih, če se upaš, Grouse Piet!« je zavpil. »Na postaji, od koder prihajajo, jim imam še desetkrat toliko.«
Miki je vohljal v zrak, ki se mu je zdel poln čudnih drhtljaiev, težak od duha po ljudeh in psih in vonja po petorici velikih severnih jelenov, ki so jih bili pravkar začeli peči nad velikimi ogni L Deset ur so jih nenehoma vrtili na ražnjih, debelih kakor moška stegna. Boj je bil napovedan še pred pojedino.
INSERIRAJTE V »JUTRU«
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnama: Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Vol««. — Vsi v Ljubljani.