CELJSKI TEDNIK Celje, 3. novembra 1961 Leto XI. štev. 42 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO VELIKI OKTOBER 7. oktobra pred štiriinštiridese- timi leti je v Rusiji zmagala so- cialistična revolucija. Od tega tre- nutka naprej se je začelo novo ob- dobje človeške zgodovine — ob- dobje, ko je marksizem prenehal biti samo teorija, samo znanstve- ni nazor. Velika oktobrska revolucija je mejnik na začetku razvoja no- vih odnosov med ljudmi, je zače- tek neustavljivega procesa rasti tocializma v svetu. Oktobrska revolucija pa ni iz- ila sama iz sebe. Je nadaljevanje boja pariških komunardov, je po- sledica organiziranih bojev delav- skega razreda širom po svetu in tudi ob njeni zmagi sami ima ves svetovni proletariat svojo udelež- be in zasluge. Zavest množic pro- letariata po vsem svetu je bila tista, ki je z revolucionarno situ- acijo preprečila združitev reakci- onarnih sil za uničenje prve pro- letarske države. Plod oktobrske revolucije — prva socialistična država na sve- tu je prehodila težavno, toda zma- govito pot. Njen obstoj je bila skrb preletarskega internaciona- lizma. Zmaga oktobrske revoluci- je je bila potrditev misli genial- nih revolucionarjev Marxa in En- gelsa. Bila je hkrati vera delav- skih množic po vsem svetu, da lahko in morajo nekoč zmagati. Danes, štirintrideset let po ve- likih oktobrskih dogodkih, je po- litična podoba sveta močno spre- menjena. Okoli 1 milijarda in 30 milijonov ljudi živi v socialistič- nih deželah. Socializem pa se ne rojeva samo v petnajstih državah s socialističnim družbenim redom. Socializem postaja cilj mnogih ne- •svobojenih dežel, ki so do včeraj bile najbolj brezobzirno izkori- ščane od kapitalizma. Socializem postaja vedno bližji cilj tudi v mejah kapitalističnega sveta, ki mu zgodovinski razvoj vedno bolj krajša življenjsko dobo. Poraja se nov svet v svetlobi VELIKEGA OKTOBRA. ORGANIZACIJE ZVEZE REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV MESTA IN OKRAJA CELJE Spet najboljši v SLOVENIJI Z nedeljskim tekmovanjem v orientacijskem-patrolnem pohodu v Ljubljani je bilo zaključno le- tošnje tekmovanje med organiza- cijami ZROP okrajev in občin. Kot lani so na vseh področjih tekmovanja bili daleč najboljši Celjani in to v občinskem in okrajnem merilu. Da se bolje ra- zumemo: V Sloveniji so najbolje ocenili delo organizacij ZROP v celjskem okraju, hkrati pa ZROP v celjski občini kot najboljšo ob- činsko organizacijo. Taka razvr- stitev je bila dosežena že pri tek- movanju v lanskem letu, tako da je Celje zdaj že drugič zapovrstjo slovenski »favorit«. Da so dosegli tako zavidljive uspehe, so v Celju mnogokaj sto- rili. Tako so imeli v preteklem letu 123 predavanj, ki jih je po- slušalo skupaj 6.779 članov. Na- dalje so vsi rezervni oficirji in podoficirji v občini člani združe- nja ZROP. V streljanju z malo- kalibrsko puško se je redno urilo 1266 članov. Na orientacijskih pa- trolnih pohodih je sodelovalo 1148 članov. Nadalje je bilo vsaj 1500 takih, ki so bili v vrstah prosto- voljnih darovalcev krvi. Množično so se udeleževali raznih priredi- tev v okviru proslav 20. obletnice ljudske vstaje. Za obrambno izobraževanje ljudstva so v okviru organizacij priredili preko 260 predavanj, ki jih je prišlo poslušat okoli 15.000 ljudi. Delovnim ljudem so prika- zali blizu 300 raznih filmov, pri- redili 19 strelskih vaj itd. Kot vidimo, delo organizacij ZROP v Celju ni bilo majhno in prvenstva v Sloveniji ni bilo lah- ko osvojiti. Pri tekmovanju z o- stalimi kraji v Sloveniji so Ce- ljani dosegli 2.705 točk, medtem ko so drugoplasirani Vrhničani zbrali le 1.740 točk. Od ostalih občin našega okraja so se Zalčani povspeli na 5, Šmarje pri Jelšah na 6, Šoštanj na 11, itd. Tako so tri občine med prvimi desetimi v Sloveniji ter na ta način zagoto- vile celjskemu okraju tudi vod- stvo med slovenskimi okraji, saj je celjski okraj v povprečju zbral 1.200 točk, ljubljanski pa le 818 točk. Tak zavidljiv uspeh je vsekakor plod dobrega dela odborov ZROP in vsega članstva, hkrati pa tudi okrajnih forumov, ki so nudili organizaciji vsestransko pomoč. Novo skladišče v Celju v soboto dopoldne je podpred- sednik ceijsKe oocine Beno Kvi- vec ob majnni slovesnosti odprl novo veliKo skladisee trgovsko proizvodnega podjetja »Veleži- tar«. Otvoritve sr) se udeležili ugledni gostje iz Celja in Ljub- ljane, med njimi tuai seKretar za blagovni promet pri izvršnem jBveiu LRS Marjan Dermastja, se- kretar Oicrajnega komiteja ZKS za celjski okraj Franc Simor^č, predsednik celjskega okraja Mi- ran Cvenk in drugi. Novo veliko skladišče lahko sprejme okoli petsto vagonov žit- nih pridelkov in je popolnoma mehanizirano, tako da je vskla- diščenje in odvažanje potrebnih količin žitaric ali moke za delav- ce v tem obratu podjetja »Vele- žitar« mnogo olajšano. Sodijo, da bodo zaloge žitaric in moke za- doščale preko dva meseca, in si- cer upoštevajoč potrebe posredo- valnega okoliša, na katerem de- luje podjetje. To pa je tudi os- novni pogoj za pravilno delovanje podjetja in za pravilno in ustrez- no oskrbo prebivalcev. Ob otvoritveni svečanosti sta govorila predsednika aelavskega sveta poajetja »Veiežitar« tov. Prasnikar m direktor zitmh silo- sov Slovenije tov. Sumrada. Oba sta posebej pohvalila ta mali ko- leKtiv oorata, ki je vložil veliKo truda, da je objelct zgrajen ob pravem času in da bo že letos lahko služil svojemu namenu. Istočasno z gradnjo novega ve- likega žitnega skladišča na Hu- dinji so položili tudi za okoli tri sto metrov industrijskega tira do novega skladišča. Skladišče je zgrajeno v nepo- sredni bližini novega skladišča za živila podjetja »Merx«, tako da pomeni ta gradnja nadaljevanje osnovne zamisli gradnje kom- pleksa prepotrebnih skladišč za oskrbo Celja in okolice. Ce oce- njujemo zgraditev novega skla- dišča »Veležitarja« in razumeva- nje delovnega kolektiva tega pod- jetja, ki je za gradnjo uporabil znaten del lastnih sredstev, je so- botna svečanost še pomembnejša. Kot Žrtve stepsdli... Dan mrtvih. Sijalo je toplo sonce in človek bi mislil, da se je v deželo vrni- la pomlad. Toda v srcih ljudi ni bilo pomladi; v njih so oživljale misli na svojce, ki ležijo pod zem- ljo in na tiste tisočere in stotiso- čere junake, ki so padli za to, da lahko mi danes v miru ustvar- jamo novo življenje. Kot žrtve ste padli v borbi za nas ... Spet so pohitele misli v Stari pisker, na Frankolovo, se ustav- ljale pri vseh tistih junakih, ki so padli kot talci ali izgubljali življenja v gozdovih in taboriščih. V^em tem na čast in v spomin so odbori Zveze borcev in druge po- litične organizacije pripravile ne- šteto žalnih svečanosti. Skoraj pri vseh spomenikih in spomin- skih ploščah, pri grobovih padlih borcev so se zbirali ljudje, da bi počastili njihov .spomin. V Celju je bila osrednja žalna svečanost na Golovcu, razen nje pa so bile manjše še drugod, kot v kolektivih, družbenih organiza- cijah itd. Enake svečanosti so bi- le tudi v vseh večjih in manjših krajih širom po celjskem okraju. Visoki obisk v nedeljo je avstrijski pod- kancler dr. Bruno Pitterman obi- skal v družbi podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Fran- ca Leskoška ter avstrijskega ge- neralnega konzula v Ljubljani g. Karla Newola Velenje, kjer se je zanimal ne samo za rast tamoš- njega rudnika lignita, temveč tu- di za nastanek in razvoj novega mesta ob Paki ter šoštanjske ter- moelektrarne. VELIKA ŽALNA SVEČANOST NA POKOPALIŠČU ŽRTEV FAŠIZMA V GRADCU Veličasten spomenik - most miru med narodi Gradec, 1. novembra 1961. IJad centralnim poKopaiiščem v Gradcu se počasi dviga megla, ki v svojo kopreno zavija tisoče grobov v miru in druzinsKem krogu umrlib meščanov, plazi se čez strehe Rrematorija... Na po- kopališče se zgrinja reka resnih obrazov ... Invalidi se opirajo ua palice, od let in togob sključene matere na svoje sinove, hčero, prijatelje. Ne, to ni vsakoletni prvonovembrski prizok' na kraju tišine, 'io je pohod množice ua množično grobišče žrtev fašistič- nega nasilja, to je sprevod po- novno odprtih srčnih ran, je po- tujoč potoK solza in nepotešenih bolečin. Slovesnosti ob odkritju spome- nika so se z jugosiovausKe strani med drugimi uaeiežili podpred- sednik Zvezne ljuasKe sKupscine Franc LesKošek-LuKa, član ZiS Josip Hrnčevič, podpredsednik Iz- vršnega sveta LR Slovenije dr. Joža Vilfan, predsednik Glavne- ga odbora Zveze borcev Sloveni- je Ivan Maček, član Izvršnega sveta LRS Mitja Ribičič ter pred- sedniki okrajnih ljudskih odborov iz hiaribora, Ceija, JLjuDljane in Kranja. Tam na sredi izravnanega pro- stora, na katerem ne bi bilo do- volj zemlje za vse grobove žrtev, se vzpenja siv, gladKO brušen gra- nitni ioK, tezaK ne zaraui lastne, temveč zaradi teže imen, ki so vklesana v njegov obok. Za njim velik kamnit sarkofag in dvajset metrov visok obelisk, ki pri vrhu nosi letnici 1938—1945, letnici, ki sta mejnika obdobja nepopisnega gorja, brezpravja, smrti in uni- čenja. Steber nosi v enajstih je- zikih napis, ki pove in terja vse: Čuvajte svobodo in mir, kajti zanju smo umrli! Zastave enajstih narodnosti vi- sijo v brezvetrju, na tisoče sveč gori na granitnem robu ogrom- nega grobišča, ki ga pokriva na stotine vencev. Tu na robu grobišča, kjer po- čiva nad 2500 žrtev, med temi okoli 1300 Slovencev, se je reka ljudi ustavila. Ni se pa zaustavila bolest. Okoli dva tisoč svojcev, borbenih tovarišev, delegatov in najvidnejših funkcionarjev je to jutro šlo čez mejo v Gradec. Na rob grobišča je prižgala svečke od bolesti sključena mati, ker ni vedela kje pravzaprav res ležijo posmrtni ostanki njenih sinov. Tu je nemo strmel na skupni grob prvi komandant narodno osvobo- dilne vojske Slovenije heroj Franc Leskošek-Luka in v mi- slih ima junaške borce legendar- nega Pohorskega bataljona, ki so tudi tukaj pokopani. Tu so zbra- ne rane neutolažljivih mater, se- ster, bratov, mož in otrok. Pod obokom se vrstijo govor- niki: podpredsednik štajerske de- želne vlade Matzner, bivši parti- zan na naših tleh, je med drugim dejal (in odgovarjal vsem, ki so še ta dan bljuvali žalitve v živi in pisani besedi), da mrtve žrtve živijo dalje v srcih preživelih ... In če bi bilo treba, bi v boju proti fašizmu storili isto, kar so storili mrtvi tovariši... Polovica oboka na granitnem loku je izpisana s slovenskimi imeni... Podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, narodni heroj Franc Leskošek-Luka je govoril iz srca vsega slovenskega ljud- stva: ... Naš mali slovenski narod, ki nikoli ni nikogar ogrožal, je pla- čal ceno svobode s strahotnimi žrtvami... ... Spomenik, ki s svojim lo- kom simbolizira most miru in so- delovanja med narodi, ima pre- dragocene temelje ... ... Spomenik je hkrati svarilno znamenje vsem ljudem, da čuvajo svobodo in mir. Mir, ki ga spet ogrožajo blokovska nasprotja. Za mir niso odgovorni samo veliki, tudi mali narodi in vsak posa- meznik ... ... Mir je na prvem mestu v oporoki padlih žrtev... Žrtvam, ki jim ni bila sojen;! svobodna domača prst za posled- nje domovanje, so na grobu peli partizani — invalidi, poklonili so se jim predstavniki avstrijskega ljudstva, verskih skupnosti. Ko je naposled podpredsednik avstrijske vlade Pittermann s prižigom ognja v žari odkril spo- menik, je v imenu avstrijskega ljudstva prevzel odgovornost ne samo nad spomenikom, temveč nad vsem, kar je svetega na tem kraju, od spoštovanja spomina mrtvih do spoštovanja idej, za katere so umrli. J. Krašovec Z ZASEDANJA PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE Prob!emi varnosti Pred dnevi se je v Celju prvič sestal plenum Okrajnega sindi- kalnega sveta, ki ga je vodil predsednik Okrajnega sindikalne- ga sveta tov. Jože Jošt. Na tem zasedanju so za novega tajnika Okrajnega sindikalnega sveta iz- volili tov. Jožeta Jančigaja. V nadaljevanju je tov. Gojmir Melik predlagal tekst sklepov s okrajne konterence, ki jo je po materialih konference pripravila komisija za sklepe. Tov. Melik je zlasti poudaril štiri najpomemb- nejše naloge, ki jih bodo sindikal- ne organizacije v naslednjem ob- dobju morale uresničiti in zasle- dovati. In sicer razvoj poglablja- nja samoupravljanja, krepitev notranjih odnosov v gospodarskih organizacijah, krepitev gospodar- ske moči gospodarskih organiza- cij in nenehno prizadevanje za urejanje tistih zunanjih okoliščin, ki vplivajo na delovno sposobnost in razpoloženje delavca. Pri tem je zlasti opozoril na pomembno vlogo kadrovskih oddelkov v go- spodarskih organizacijah, ki ni- kjer ne smejo ostati le gola for- malnost — temveč operativni or- gan za reševanje tudi najmanjših perečih problemov proizvajalcev. V nadaljevanju seje je plenum Okrajnega sindikalnega sveta po- drobno razpravljal o dejavnosti sindikalnih podružnic in občin- skih sindikalnih svtov v tednu varnosti. Udeleženci so bili mne- nja, da je v tem tednu varnosti potrebno ostro opožoriti na še ne- rešene probleme in zlasti na one, ki bi jih v podjetjih že prej mo- rali odpraviti. Istočasno pa so menili, da samo pri tem ne sme ostati. Kajti vprašanje varnosti delavca pri delu je tako po- membna in resna zadeva, da bi bila kakršna koli oblika kampa- nje neumestna. Teden varnosti naj bo samo začetek obdobja v katerem bodo podjetja odpravila vse one pomanjkljivosti, ki lahko pripeljejo ali povzročijo poškod- bo delavca. Pri tem so tudi opo- zorili, da mnogi še vedno radi tudi obratne nesreče, ki so na- stale zaradi neurejenih delovnih prostorov in podobno, pripisuje- jo, nepazljivosti delavca. Razen tega pa je tudi gotovo, da je vča- sih nepazljivost delavca, zaradi katere se poškoduje, tudi pogoje- na z neurejenimi razmerami. za čas od 4. do 13. novembra Približno od 6. do 11. deževje z ohladitvijo. Pozneje bo v višjih legah zapadel sneg. Naslednje pa- davine je pričakovati okoli 13. no- vembra. V ostalem bo prilično su- ho oziroma lepo vreme. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 3. novembra 1861 POGLED PO SVETU Roswell Gilpatric in Rodion Ma- linovski sta si v imenu svojih ve- likih dežela pred kratkim poka- zala muskulaturo. Gotovo ne sa- mo zaradi samozavesti Pentago- na in sovjetskega generalnega štaba, njuni izjavi sta bili v in- teresu politike, tak je bil njun namerni optimizem. Malinovski se je v izjavi deloma pokril celo z Ruskom, torej vojni minister z zunanjim. Oba priznavata, da hi bili obe državi, ZDA in SZ, moč- no zadeti, če bi z atomskim orož- jem vzajemno druga drugi načeli življenjske interese. Vsi trije ra- čunajo z atomsko vojno. Zakaj bi tudi ne? Ni razlogov za to, da bi jo izključevali. Francija sploh ni spoštovala atomskega moratorija, prišla je, zelo verjetno z nemško pomočjo, do svoje atomske bom- be, SZ se je za to odločila, da bo obnovila svoje atomske poskuse in jih je že izvršila celo serijo in prav te dni svet trepeče, ker je prišlo do poskusa s 50 megaton- sko bombo. Radiaktivnost pa je, to je jav- na tajnost, že skoraj povsod tak- šne mere, da svet res lahko tre- peta. Tudi Angleži, narod Russela, imajo svoj atomski koncept. Ros- toell Gilpatric ni zadovoljen z njihovim konvenciondlnim orož- jem, ker ga zanemarjajo v skrbi za atomskim. H bomba je sim- bol velesile, njen prvi atribut, njena vojaška in politična sub- stanca. Prav je dejal Jaja Vahuku, ni- gerijski zunanji minister, da da- nes velesile drse z nivoja veličine na nivo blaznosti. Zelo nevarno za mir je, če si stoje nasproti sile, od katerih vsa- ka ali pa vsaj ena pričakuje, da bo v primeri spopada prišla do zmage z manjšimi žrtvami, z manj občutno škodo. Malinovski je v imenu sovjetskega štaba na vsa usta povedal to upanje. Kdo je močnejši, to je vpraša- nje, ki razganja obe strani. Kdo je pametnejši, to bi bilo vpraša- nje, ki bi utegnilo zaokreniti kr- mo nesrečne svetovne ladje, ki drvi v uničujoči huragan! SZ je z nemškim vprašanjem pritisnila že 1. 1958, ko je dosegla premoč v daljnometnem orožju. Na zahodu pravijo, da je tedaj odstavila to vprašanje na manjši ogenj zato, ker se je še vedno ba- la ameriškega zračnega brodovja. V zadnjih treh letih pa da je tako izpopolnila daljnometne rakete, uredila podzemske startne baze, mrežo čez vso deželo, zavarovala svoje industrijske in mestne cent- re in mestne centre z obrambni- mi raketami, modernizirala ob- rambno in napadalno letalstvo in razvila nove nuklearne eksplozi- ve, vsega skuvaj 200-300 interkon- tinentalnih raket, medtem ko ima jo ZDA tega orošia komaj nekaj čez sto. Ze 1. 1962 pa da bodo ZDA dohitele SZ, seve če j'h bo ta počakala. L. 1963 pa bodo ZDA imele že 560 interkontinen^alnih raket, te tekme pa SZ ne bo vzdr- žala, tako upajo Amerikanci in z njimi Nemci, ki na zunanjo poli- tiko že ne znajo več gledati dru- gače kot skozi smrtne daljnomet- ne cevi. Pa to še ni podoba vsega ozad- ja, pred katerim se zadnje čase odigrava diplomatska igra med Vzhodom in Zahodom, ne glede na SOS klice z vseh strani. ZDA bi rade prehitele SZ z ob- rambnim sredstvom proti veso- ljskemu vehiklu s super bombo, tako pravijo. Antiraketa, pravi Malinovski, je že rešen problem. Superbomb še ni dovolj, tudi a- tomskih podmornic, boljših od šestih, ki jih že imajo ZDA, še ni dovolj. Ko bo vsega tega dovolj, hi utegnilo priti do sovjetske pre- moči na »-višji-« vesoljski ravni, do orožja, s katerim bi SZ uteg- nila permanentno ogrožati sveti svobodni kapitalistični svet! Sem je tedaj treba usmeriti a- meriške napore pri oborožitvi. Ali so bakrene iglice v orbiti, ki so jih raztresle ameriške vesolj- ske pošiljke, že prva manifesta- cija teh naporov? Ali je oh tem in takem pisanju še lahko pisati o »-drobnih-« vpra- šanjih, ki ob njih žari ogenj ne- zaupanja in sovraštva med obe- ma blokoma? Dan OZN smo res praznovali v skrajno vznemirljivem vzdušju. Po vsej pravici je maršal Tito go- voril za ta dan o nevarnem po- slabšanju mednarodnega položaja, ki pa seveda ni brezupen. T. O. Decentralizacija v gospodarstvu IN POSEBNOST V TRGATVI Prispevek k razpravi o razvoju trgovire Desetletnico delaTskega samoupraT- Ijanja smo praznovali t znamenju splo- šnih priprav za oblikovanje novih orpa- niamov v gospodarstvu, ki naj bi s svojo razširjeno koncepcijo samoupravljanja omogočili neposrednemu proizvajalcu oziroma delovnemu človeku odločanje o goispodarjenju s sredstvi podjetja na širši osnovi. To načelo naj bi se uresni- čevalo z ustanavljanjem obratnih delav- skih svetov oziroma obratnh ekonomsko samostojnih enot. Formal.n-o-pravna lafra za realizacijo tega načela je sledila t zakonu o delovnih razmerjih. Razprava o oblikovanju notranje or- ganizacijskih oblik, ki naj bi omogočiLe sodelovanje čim širšega kroga delavcev v unravljaniu in odlo^^anju, so pokazale, da bo potrebna določena prnksa, ki bo teoretične predpostavke potrdila in ko- rigirala. Raznrave so se nanašale pred- vsem na oblikovanje pocrlobljene?a sa- moupravliania v industriji, medtem ko nai bi ostale panofre gospodarstva apli- cirale izkiišnie indvistrije na svoie po- dročje. Trgovina je bila med prvim, ki se je ob podpori sindikalnih organizacij in zbornic znašla pred naloTo, reševati dokai zahtevna vprašania decentraliza- cije. Ta vprašanja so toliko bolj zaplete- na, ker imamo v trgovini opravka z ve- likimi in zelo majhnimi podjetji, s pod- jetji, ki trgujejo na veliiko in t-istimi, ki trsrtiiejo na malo, s podjetji, ki imajo širok krop rvoslovalnc, z veleblacovni- cami, s podietji, ki imajo širšo ali ož- jo 'e^istraciro in podobno. Vsaka od teh oblik ima svojo specifično organizacijo, ki pogojuje svojevrstno formiranje no- tranje-organizacijskih enot decentralizi- ranega upravljania. Ce izhajamo iz teoretične ugotovitve, da pomeni iipra- vlianje ti.«to d<»1ovajnje organov, s kate- rim' se najboljši rezultati dela dosegajo na najbolj ekonomičen način, tedaj moramo najprej anal'zirnti, kaj vse ie razumeti pod poimom decentralizaciji* in iz nje izhajajočih ekonomskih, poslov" nih ter obračunskih enot. Pravkar ome- njene kategorije so skozii doipeTež- nje, da je nujno treba najprej vse do potankosti izračunati in d/oločiti vsa fi- nančna sredstva ter druga merila in šole naito določiti ali se sporazumeti o pravicah zaposlenih, so nedvomno ško- dljive, kajti najvažnejše pri uvajanju ekonomskih enot so ravno samoupravne pravice zaposlenih, ki se z ustanovitvijo ekonomske enote prenesejo od ustre/.- nih organov upravljanja, v podjetjih na najširše število zaposlenih delavcev . . .. Zelo pomembne so tudi dosedanje raz- prave glede samostojnosti nabave in po- litike cen po ekonomskih enotah. Veči- na podjetij se je doslej odlomila, naj vsaka ekonomska enota samostojno na- bavlja blago tedaj, če doseže ugodnejše pogoje nakupa, kot jh nudi nabaivna služba podjetja.€ >Nekje se je oblikovalo mišlenje, da mora samostojna poslovna enota imeti najmanj določeno število zaposlenih oziroma določeno rišino prometa ali vrednost storitev. Temu mišljenju od- ločno nasprotuje načelo, da naj bi deli- tev osebnih dohodkov kar najbolj ob- jektivizirali OZ'roma kar najbolje pora- zdelili na posameznika ...» »V trgovini, predvsem v trgovini na drobno, namreč že sama organizacijska struktura podjetij nekako navaja na misel, da naj bi se organizirale ekonom- ske enote za skoraj vsako pslovalnico, kar pomeni, da bi včasih ekonomsko enoto sestavljalo minimalno število za- poslenih, ponekje pa celo en sam člo- vek.« >Kaj je ekonomska enota? Podjetja, ki imajo že uveden ta način delitve do- hodka, menijo, da je ekonomska enota organizacijski del podjetja, ki ima t njem posebno nalogo, ki vpliva na iz- vršiiterv nalog podjetja in katere delo je možno spremljati in kontrolirati. Ker to nalogo izpolnjuje vsaka posloval- nica, ne gl.Nova trgovina« Bgd ). >Plenum občinskega odbora SZDL je odločno poudaril potrebo, da se trgovi- na reorganizira v smislu priporočil OLO in sklepov občinskega ljudskega odbora, po katerh je treba združiti manjša pod- jetja in osnovati specializirane proda- jalne ... V okviru teh pa naj posluje- jo poslovalnice kot samostojne ekonom- ske enote s pravico proste nabave bla- ga, kar bo ustvarilo potrebno konku- renco med poslovalnicami.« . . >Dajanje vseh teh pravic manjšim skupinam zaposlenih ali pa celo posa- meznikom, bi nedvomno pripeljalo do kjer bi verjetno največkrat prevla-dale težnje za zagotovitvijo osebnih koristi nad prizadevanji, da bi se v okviru splošnega napredka poslovanja zagoto- vile osebne koritsti v skladu s koristmi podjetja in družbe . . . .« (TD 1/8) >V razvoju velikih trgovinskih organi- zacij pri nas ne more biti monopolizma, kajti mi moramo v tem sistemu najti dru gc elemente, ki bodo razbili monopoli- zem. Ti drugi elementi so v razvijanju maksimalnega interesa trgovinskih de- lavcev na delovnem mestu, v razvijanju in izgrajevanju ekonomskh enot v ok- viru trgovinskih podjetij odnosno v ok- viru veleblagovnice ali supermarketa.« (R. Bajalski, preds. Zveze trg. zbornic FLRJ-intervju-informaitor-št. 786) Navedena stališča omenjajo nekatere pojme, za katere smo prej rokli, da jih je vredno analizirati, oziroma postavititi na pravo mesto. Ce izhajamo iz pravic, ki naj bi jih imele osnovne organiza- cijske enote oziroma enote, ki imajo v gospodarskh organizacijah zaokrožen proces proizvodnje ali de]«'va,nja, tedaj bi rekli, da so takšne enote lahko nosil- ci pravic razpolaganja s sredstvi, lahko so nosiilci pravic iz področja d-elovnih nazmerij in nosilci poslovnih pravic. Vse navedene kategorije pravic so la-' hko širše ali ožje, odvisno od organi- zacije podjetja, hotenja subjektivnih sil, predvsem pa tudi od števila zaposlenih t enotah. Pod poslovnimi pravicami je razumeti pravico nabave in prodaje ter oblikovanja cen. Ce je enota nosilec prej navedenih pravic vseh treh katego- rij, tedaj govorimo o ekonomski enoti, sicer pa o obračunski enoti. Ekonom- ska enota je torej lahko nosilec pravic, ki pripadajo organom delavskega samo- upravljanja in ima zato lahko svoj laste organ upravljanja, medtem, ko obra- čunska enota lahko razpolaga le v ze- lo omejenem obsegu s sredstvi, ki jih ustvarja, (običajno le s sredstvi za o- sebne dohodke). Ne more pa odločati o delovnih razmerjih. Nima organa u- pravljanja, v poslovnem pogledu pa ima le omejena pooblastila ali pa je ve- zana na predhodne odločitve centraljiih organov. Pogoji, kdaj je neka enota ekonomska ali pa samo obračunska (udomačen izraz tudi poslovna) zavisi prvenstveno od števila oseb, ki sodelu- jejo v delovnem procesu, nato od mi- nimuma sredstev ter končno tudi od vrste dela. Obračunska enota je lahko en sam delavec, ekonomska enota pa mora imeti poleg zaokroženega delovne- ga obeležja še določeno število oseb, ki lahko razvijejo vse funkcije upravlja- nja. Menim, da je takšna razmejitev va- žna, da ne bi, kot doslej, pripisovali eni ali drugi obbki pomen, ki ji ne gre ali pa zaradi nejasnih terminov napačno presojati stopnjo decentralizacije in ob- ratno, uvajali nesmotrno decentraliza- cijo zaradi napačnega pojmovanja pra- vic in oblik. Kot praksa kaže, bodo v trgovini, ra- zen v večjih, prvenstveno gro«ističnih podjetjih, prevladovale obračunske eno- te. Ne glede na stopnjo decentralizacije pa se že sedaj kaže, da bo potrebno pri- držati pravico formiranja povprečne niarže (zaslužka), pravice iz delovnih razmerij in pravico razpolaganja s skladi, namenjenimi za obratne in inve- sticijske naložbe, delav.skemu svetu po- djetja, medtem ko bo potrebno poslov- no samostojnost prilagajati organizacij- ski strukturi podjetja. Enote bodo vse- kakor morale sodelovati pri odločanju glede nabave blaga, izbire in količine, medtem ko bo zaradi pridobivanja tr- žnih bonitet in v izogib nepotrebnih potovalnih stroškov nujno sredotočiti komercialno-tehnično izvedbo nabave. Decentralizacija v trgovini bo pred- vsem pomembna za osebne dohodke in za hiter razvoj sodobnih oblik trgova- valo na razmerja med zaposlenimi ter zaposlenimi in potrošniki. Kardeljeva ugotovitev, da sta centralizacija pod- jetij in decentralizacija upravljanja niedseboj povezana praocesa, ki naj bi dala najboljše ekonomske rezultate, pa je predvsem pomembna za trgovino, kajti obstoječa razdrobljenost trgovin- skega omrežja ne daje dovolj jamstva za hter razvoj sodobnih oblik trgova- nja in učinkovitega upravljanja. R. Gajšek Steklenička darovane krvi rešuje življenje otroku USPEŠNO ZBOROVANJE GOSTINCEV Pred dnevi je bil v Rogaški Slatini republiški zbor gostinskih delavcev. Deveti redni zbor gostincev je tudi letos imel dve obeležji. Prvi dem so na posebnem posve- tovanju, ki so se ga udeležili vsi gostinci, obravnavali najbolj pe- reče probleme gostinstva. Med njimi kot osnovno razvoj gostin- stva v Sloveniji, posamezne hibe, ki hromijo še hitrejši napredek gostinstva ter hkrati zlasti pe- reče probleme poglabljanja ne- posredne upravljalne vloge vsa- kega gostinskega delavca. Ra- zumljivo je namreč, da je zlasti pri slednjem še veliko težav za- radi razdrobljenosti go^inskega omrežja, ki pa je pogojeno s po- sebnimi nalogami gostinstva, ki mu jih nalaga razvoj javnega živ- ljenja pri nas. Naslednji dan so gostinci po- svetili družabnemu življenju. To je tradicionalna značilnost go- stinskih zborov. Kljub nekaterim ugovorom pa je tak način razde- litve umesten in pravilen. Go- stinski delavci so namreč vse le- to zlasti pa ob sobotah, nedeljah in raznih praznikih najbolj zase- deni. A tudi značaj njihovega de- la jim nalaga zadržanost. Toliko bolj pomembna za njih in tudi za poživitev volje do tega poklica, ki ni lahek, je spoznavanje z ostali- mi gostinci izmenjavanje izku- šenj in sproščena družabnost. En- krat na leto, tokrat v Rogaški Slatini, so bili gostinci res gostje. Odmsvi lofskega roga In redkih strelov iz ruških host v nedeljo zjutraj se je šestnajst lovcev lovske družine »Hum« po- dalo na lov v ruške hoste pod za- loško graščino. Niso bili ravno najboljše volje, ker je namesto lepe oktobrske nedelje bil turo- ben in skisan dan. Saj vendar ni- so mačje solze, če se lovec do ko- len zmoči v hostni podrasti s sla- bim upanjem na plen, kd mu tudi ni do pohajkovanja po razmoče- nem gozdu. Nedeljski lov v ruških hostah je bil. bolj trening za prihodnje lovske pohode, saj nameravajo v decembru prirediti dva velika lo- va v Črnem lesu, kjer se divjadi ne obeta nič dobrega. Tokrat pa je v ruških hostah odmeval lovski rog, toda streli so bili bolj po- redki... ... ,Pa vendar je moralo' pet zajčkov dol past', in štirje fazani ter ena jerebica ... T,ov, čeravno »mršav«, le ni bil zaman. Ko so se vračali z lova, smo ulovili v aparat tale nenavaden prizorček. Da bi se njegova marljiva lov- ska psička »Divna« ne utrudila preveč teka je za gospodarjem na kolesu, si je lovec Stanko Jane omislil na kolesu lesen sedež na katerem se prav po gosposko pre- važa njegova štirinožna prijate- ljica. Začetek PRVI PRISPEVEK K POTREBNI RAZPRAVI V zadnjem obdobju so mnoga podjetja nabavila več- je število mopedov za svoje delavce. Morda je beseda »nabaviti« tu tudi zelo ne- umestna. Kajti podjetja so dejansko le omogočila, da so si delavci lahko ob »ugod- nejših pogojih nabavili« mo- torna vozila — mopede. To prizadevanje gospodarskih organizacij, da omogočijo ugodnejše pogoje delavcem za nakup predmetov, ki po- menijo zvišanje življenjske ravni je pozitivno. Vendar je to pozitivno samo dotlej, do- kler podjetja zasledujejo na- men — povečanje življenjske ravni delavcev. Dokler težijo za tem, da tudi delavec lahko ima in si lahko kupi moped, namesto da bi uporabljal ko- lo ali pa hodil peš. Prav to pa je bistveno ob masovnih nakupih mopedov. Kajti iz raznih razgovorov in izjav je dokaj lahko povzeti, da podjetja niso zasledovala samo smotra višanja živ- ljenjske ravni proizvajalcev, temveč, da so z računico skušala dognati, kaj se jim bolj splača — voziti delavce z avtobusi do tovarne ali pa jim omogočiti nabavo mope- dov s čemer bi odpadli stro- ški, ki so vezani za vzdrže- vanje in obratovanje avto- busa. — Torej pri tem je prevladalo mnenje, naj se delavci raje zaradi ugodnejše računice vozijo na delo z mo- pedi. Ta računica nam sicer ne- kaj pove. Vendar le delček resnice. Računica namreč ne upošteva dežja, slabega in hladnega vremena. Računica ne upošteva posledic vožnje na delo ob slabih vremenskih pogojih niti ne mnenja zdravstvenih delavcev, ki že sedaj ob normalnem porastu motornih vozil (motorji, mo- pedi) opozarja na hitro po- večanje reumatičnih obolenj, vnetij in podobno. Kolik po- rast teh obolenj bo po veliki akciji, ko bi se večina de- lavcev vozila na delo z (svo- jimi) mopedi, računica tudi ne postavlja v ospredje tem- več v ozadje. Najbolje organiziran pre- voz delavcev na delo ima Ve- lenjski rudnik. Sodobni av- tobusi iz središča Velenja in iz okoliških krajev vedno prevažajo delavce do novega jaška, ki je precej oddaljen od stanovanjskih naselij. Ob tej priložnosti smo anketirali nekaj velenjskih rudarjev. Kaj so povedali?: »Ce bi spremenili sistem prevažanja delavcev do no- vega vhoda v jamo, bi kolek- tiv predvsem škodoval go- spodarskim interesom pod- jetja. Sedaj stopamo iz za- gretega stanovanja v avto- bus in nato v slačilnico ter v jamo. Že menjavanje tem- perature ob hladnem vre- menu bi pomenilo prehlade in večji izpad delovne sile. To pa je za naše podjetje ne- sprejemljivo.« »Tudi, če bi kdo predlagal, da si kupim moped za vožnjo na delovno mesto, bi tega ne storil. Neprimerno ugodneje, varneje in zdravju primer- neje je, če se delavci vozimo na delo z avtobusom!« »Prizadevanje podjetij, da delavci dobijo po ugodnejši ceni mopede je vredno po- zdraviti. To pa ne pomeni, da je treba ta problem povezati s problemom prevoza delav- cev na delovno mesto. Ce bi problem zastavili taiko, ško- dujemo samo sebi, ker o tem mora resno zlasti pred ted- nom varnosti razpravljati delavski svet. Zal pa so v nekaterih podjetjih ubrali napačno pot. Menim pa, da zgolj zaradi tega, ker so lju- dem pojasnili samo dobre lastnosti »mopedizma«. To so bile samo nekatere misli ob zelo resnem proble- mu »ugodnega nakupa mo- pedov«. Menim pa, da bi ka- zalo v interesu proizvajalcev ,z javno razpravo, kjer bi so- delovali vsi, ki so kakorkoli prizadeti (predstavniki pod- jetij, proizvajalci, občinski in okrajni svet za delo, zdrav- stveni delavci in podobno) nadaljevati tudi v naslednjih številkah našega lista. M. Iršič Popotnik pripoveduje... Preteklo nedeljo me je pot za- nesla v Šentjur pri Celju. Mimo- grede sem tudi zvedel, da je v kraju zdravstvena ekipa, ki od- vzema prostovoljnim krvodajal- • cem kri. Zanimal me je uspeh te akcije in pripravljenost domači- nov za to veliko in humano žr- tev. V Šentjurju sem to nedeljo bil prijetno presenečen. Bilo je toliko ljudi, ki so se vpisovali v seznam, da se nisem mogel pre- riniti v ospredje. Zato sem prosil starega možakarja naj me sezna- ni z organizatorjem te akcije. Po- vedal mi je, da to delo že več let z veliko prizadevnostjo in uspe- hom pripravlja tovarišica Olga Smole. Spoznal me je z njo. Povedala mi je, da je prosto- voljno krvodajalstvo v njihovi komuni že dobilo trdne korenine. Sedaj res ni potrebno več ljudem pripovedovati, kolikega pomena je ta akcija in kako lahko koristi ena sama steklenička darovane krvi. Letos so se najbolj izkazali Planinčani, saj sta med njimi kar dva dobila zlati znački. Tudi da- nes so trije prišli v Šentjur, da bi dali kri za bolnišnice. Zal je bilo najinega razgovora kmalu konec, čeravno bi tovari- šica Smoletova lahko povedala še mnogo zanimivega. Klicali so jo in že je zdrvela z avtobusom po nove krvodajalce. Petek, 27. oktobra V BEOGRADU je bila seja Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDL Jugosla- vije, na kateri so obravnavali vpraša- nja mednarodne aktivnosti SZDL in ak- tualne probleme naših družbenih orga- nizacij. Sobota, 28. oktobra NA SEJI Sveta za turizem pri Izvr- šnem svetu LRS so menili, da bi morali z ustrezno propagando zainteresirati de- lovne ljudi za koriščenje letnega odddi- ha tudi izven glavne sezone, ki je pri iitts omejena na poletne mesece. Nedelja. 29. oktobra V NOVEM MESTU so počastili 20-let- nico vstaje. Na zborovanju je govoril član Izvršnega sveta Niko Šilih. V ok- viru proslavljanja pa so izročili namena tudi novo poštno poslpje. Podobne sve- čanosti so bile tudi v Semiču, kjer m odkrili spomenik 170 borcem ter na Do- bravi, kjer so odkrili spomenik narod- nemu heroju Stanetu Žagarju in dra- gim padlim borcem in žrtvam iz Dobrar ve. Ponedeljek, 39. oktobra v NIŠU se je začela 12. sknpsčia« Stalne konference mest. Zasedanja ic j* ndeležil tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Torek, 31. oktobra V TITOGRADU je končala x deU« konferenca žensk Črne gore. Sreda, 1. novembra DAN MRTVIH. Po Tsek krajili Srn pri v seli spomeaikik in spominskih ploičak padlih borccT za svobodo bile sj«- Binske žalne svečanoati. KULTURA IN PROSVETA VELIKI OBETI Med največje politične in ne- mara tudi kulturne dogodke zad- njega časa v celju sodi prav go- tovo ustanovitev aktiva komuni^ stov — kultui-nih delavcev celj- skega okraja. Ta je bil ustanov- ljen, kakor smo že poročali, pre- tekli teden na pobudo ideološke komisije in okrajnega komiteja ZKS. Ub tej priložnosti se je v narodnem domu zbralo okrog 30 komunistov — kulturnih delav- cev, ki so se jim pridružili naj- vidnejši politični delavci. ir^o uvoanih besedah predsedni- ka laeoiosKe komisije LojzKe Go- stciiCiiiKove o pomenu novega aK- Uva, o njegovi viogi pri reševanju h.uxi-uiiiaii vprasuiij m o smotru, ki liaj uo pieuvsein v snajaiiju iz notiuiijui puueo in v piounem piiz.auevanju, v katerem naj bi v^ai^ao nasei moramo oporo za svuje delo, je sieoiia, lanico bi reKii, dinamična razprava o ne- ka terin aKtualnih kulturnih pro- bleiTLih. j:ver\ so bili ti problemi doslej zapostavljeni aii v sKrajnem pri- niciU prepuščeni boij ali manj saiiu seui, a zadeva njih teža pravzaprav celotno družoeno pro- blema uko, kar pomeni, da je njen sestavni del, saj si navsezatuije soaoone družbe sploh ne moremo zamisliti brez urejenih kulturnih razmer, je sprejel aktiv za zače- tek svojega dela program, ki za- jema v prvi vrsti vsa tista kul- turna poaročja, katerih pomemb- nost je največja in katerih reše- vanje najbolj neodložljivo. Gre vseKaKor za področja, ki jih je poneicod že dodobra pre- rasel plevel, ker smo jih namreč slabo pleli. Z drugimi besedami bi se temu reklo — pritrditi misli, izraženi na prvem zboru aktiva, da smo za zdravo rast kulture storili bolj malo. Posledice in vrzeli, ki se danes kažejo v navidez taKO neznatnem vprašanju, kakršno je na primer zapopadeno v mentaliteti film- skega občinstva, so malone neod- pravljive in malone tudi nepre- mostljive. Danes lahko mentali- teto, ki odklanja vse, kar je res- nično dobro in sprejema vse, kar je povprečno in slabo, spremeni- mo samo še s tem, da ji onemo- gočimo tako odklanjati kakor sprejemati. Toda mar bi bila v tem rešitev? Prav gotovo ne. Kaj- ti gre dejansko za vprašanje, kdo je kaj storil, da bi bila mentali- teta drugačna! Preveč je namreč bilo in še vedno je in bo filmske brezidejnosti. Podobno recimo v likovnih sfe- rah. Likovniki so, razstav praktič- no ni, kar pomeni, da tudi ni ob- činstva. In če ni vsaj zadnjih dveh elementov, ni likovnega živ- ljenja in ni likovne vzgoje. Toda je pa — na žalost nekaj drugega, namreč dovolj neestetskih pro- duktov in kiča, kar je posledica docela preproste logike: tam, kjer ne uspeva žlahtno cvetje, se bo- hoti vsaj osat. Ali pa vprašanja amaterizma, recimo vprašanja »nešporazuma« med njegovo dejavnostjo in pub- liko, ki ji je ta dejavnost name- njena. In tako dalje. To je samo bežna skica treh kulturnih problemov, ki jih je načel prvi zbor aktiva in ki bodo v njegovem okviru med prvimi našli tudi širših in globljih ana- liz. Sodeč po zanimanju, ki ga je že ta pokazal za sočasne kulturne probleme, gre vsekakor za zrel organizem, ki bo v celoti kos svo- ji nalogi pri razčiščevanju in ob- likovanju idejnih kulturnih gle- dišč. dhr Chopinov večer 8. novembra bo gostoval v Ce- lju za I. abonma sloviti Chopinov rojak, pianist Adam Harasievicz, dobitnik I. Chopinove nagrade v Varšavi leta 1955 in dobitnik me- dalje Harriet Cohen v Londonu Mož, ki pozna zadnje finese Cho- pinove muzike, bo posvetil svoj koncert v Celju predvsem delom romantičnega klavirskega moj- stra. Izvajal bo Chopinove ma- zurke, poloneze, valčke, nokturne in znamenito Balado v g-molu. Razen tega bo dodal še Variacije Szymanovskega in Brahmsove Variacije na Paganinijevo temo. Iz moderne glasbene tvorbe bo- mo slišali stavek iz 3. sonate Ser- geja Prokofjeva. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJ2NICE Wilak A.: Osnovni problemi grupnog ra- da. Beograd 1960. S. 21147/1. Zakonik o kazenskem postopku. Ljub- ljana 19iO. S. 21138. 2abkar J.: Pouk matematike v obvezni šoli. I-III. Ljubljana 1959-1961. S. 20251. Irstna predstava na Malem odru v zvezi s predstavo Javorško- ve adaptacije Shakespearovega pesniškega opusa, ki jo bo izvedlo celjsko gledališče na Malem odru, je bila v soboto v gledališču ti- skovna konferenca, na kateri je režiser Branko Gombač pojasnil nekatera vprašanja. Gre za krstno predstavo, za pr- vi poskus, kako bi predstavili vsa pesnikova dela v zaokroženi celo- ti. Izbor pod naslovom «-Iz take smo snovi kot sanje-« združuje 16 Shakespearovih stvaritev, pre- pletenih med seboj z veznim tek- stom. Pri tem stojijo zlasti igralci pred težko nalogo, saj je najihova vloga kar trojna — da so igralci, izvajalci in hkrati razlagalci. Pobude, da se je celjsko gleda- lišče odločilo za to uprizoritev, velja deloma iskati v uspehu, ki ga je lani doživel Rihard II, še bolj pa v spoznanju, da gledališče i^e more biti zgolj tribuna idej, marveč tudi hram lepe besede. Naslednja okoliščina je ta, da se gledališče tudi ne more izživljati le ob repertoarju in da bi ko- mercializacija ustanove utegnila škodovati njenemu umetniškemu poslanstvu. Eden izmed velikih problemov slovenskih gledališč je dandanes prav v zapostavlja- nju pristne slovenske odrske be- sede, zato bo Shakespearov ve- čer v tem pogledu lepo doživetje. Gledališče bo naposled omogo- čilo šolam, v kolikor bodo te po- kazale interes, posneti z magne- tolonskega traku celotno pred- stavo, kar jim bo vsekakor olaj- šalo pouk o Shakespearu, razen tega se podobnih metod poslužu- jejo dandanes v vseh modernih državah. Prav tako namerava go- stovati na vseh višjih šolah, v kolikor bodo seveda šole to želele. In kaj pravijo pred predstavo izvajalci? Režiser B. Gombač: — Naša gledališča so v obddcbju pre- hcda v samoupravljanje — to dejstv« je prisililo nekatere gledališke ustano- ve v divji lov za finančnim efektom in s tem v lahek, popularni program. Mi smo se ognil tej poti in ostali zvesti v organizacijskem in umetniškem pogle- du našemu načrtu — z resaim, umetni- škim in idejnim programom povečati število obiskovalcev v Celju in okolici in s tem tudi zvišati svoj finančni do- hodek. Polne dvorane potrjujejo pra- vilnost naše poti. — Tako bo imel po- leg rednega repertoarja tudi naš Mali oder resen program. Vsako leto ne moremo dovoliti Shake- speara v repertoarju, čeravno bi neka- teri obiskovalci želeli — zato smo vzeli Shakespeara tokrat v res drugačni ob- liki. Več kot tri četrtine njegovih del bomo slišali v odlomkih z vezno ra- zlagalno besedo književnika Jožeta Ja- vorška, v glasbeni spremljavi Marjan* Vodopivca — v enem samem večeru. Ko sem pred leti obiskoval take ve- čere v Londonu, sem se navdušil zanje in ni mi dalo miru, dokler nisem našel Javorška, ki je s tem novim »dramskim delom« napravil veliko uslugo nam iz- vajalcem, občinstvu in predvsem s<'lam. Pri delu, ki je trajalo več mesecev, nas je vodilo mladostno navdušenje, predanost in sjMŠtovanje do velikega pisatelja. Ce nam bo kje morda spod- le^telo — pripišite našemu neuffnanemn zagonu in ljubezni do gledališča; če bo vse v redu. se veselite z nami. Sandi Krošl: — Mladi smo in abiciozni. Spo- padli smo se z obliko in vsebino, k je nismo vajeni. Sam sem nekaj podobnega že dolgo želel, vendar v drugačni obliki, kot pa jo je začrtal J. Javoršek. Toda tudi to je pot, tudi to je vizija. Delali smo skrbno, žal pa za takšno delo tudi leto dni študija ni preveč, prej premalo — vendar pa to sa- mo v primeru, če je naš cilj u- stvarjanje. Za posredovanje vse- ga tega pa bosta dovolj tudi dva meseca dela.' Ali smo kaj ustva- rili ali samo posredovali, povejte vi in drugi gledalci po premieri. Janez Skof: — Zame povedano je Shakespe- are največji ljudski pesnik, ki so ga naši »veliki modrijani-« že pre- nekaterikrat maličili in do kraja zmrcvarili, čeprav je najbolj člo- veški, najbolj preprost in ljudski. Ze od nekdaj je moj najljubši pripovednik človeških značajev in usod. Shakespeare je mik za gledalca, je smisel vsega svetov- nega teatra. To je v bistvu vse, kar bi imel povedati. ZA LJUBITELJE TELEVIZIJSKIH ODDAJ V četrtek, dne 9. 11. 1961, ob 20.20 uri, bo iz dvorane KZ Žalec direkten televizij- ski prenos kulturno zabavne oddaje. V obširnem progra- mu bodo sodelovali tudi ju- goslovanski in inozemski pevci z najbolj popularnimi popevkami, ter orkester RTV Ljubljana. DOBRA VOLJA IN VZTRAJNOST Pretekli teden je bil v Narod- nem domu petnajsti redni letni občni zbor železničarskega pro- svetnega društva »France Preše- ren«. Poleg članov društva, ki so do kraja napolnili pretesno dvo- rano, so zboru prisostvovali tudi nekateri zastopniki družbenih or- ganizacij. Po uvodnem nastopu Bergerje- vega zabavnega orkestra je po- ročal o delu društva v pretekli sezoni njegov predsednik Ciril Jordan, ki je poudaril, da je bila dejavnost vseh sekcij od zadnjega občnega zbora plodna in uspešna in da je društvo izpolnilo svojo nalogo pri vzgoji naših delovnih ljudi. Zelezničarsko prosvetno dru- štvo »France Prešeren« je v pre- tekli sezoni združevalo sedem sekcij, od katerih so se vse polno uveljavile. Tako je godba na pi- hala zabeležila kar 34 nastopov na različnih proslavah in manife- stacijah (med njimi je bilo samo 6 plačanih), pri čemer je odnesla najvišjo lovoriko na okrajni re- viji v Rogaški Slatini. Temu seje pridružilo še povaoilo iz Avstri- je, da bi prihodnje leto nastopila na proslavi stoletnice tamkajš- nje rudarske godbe. Medtem ko je bil aosiej največji proDlem v pomanjKanju ustreznih vadbenih prostorov, je zdaj to vprašanje rešeno — zagotovljena so namreč finančna sredstva za ureditev no- vih prostorov. Podobno priznanje je dosegel tudi tamburaški orkester, ki je poleg številnih nastopov doma nastopil kot najboljši slovenski orkester na festivalu tamburaške glasbe v Osijeku, kjer je v druž- bi profesionalnih ansamblov za- sedel vidno mesto. Zasluga gre predvsem dirigentu Janku Hoče- varju. Največje težave je v pretekli sezoni doživljal mešani pevski zbor, saj so se menjali kar trije dirigenti. Kljub temu se je poleg samostojnih nastopov v Štorah, Solčavi in Gornjem gradu uve- ljavil na okrajni reviji v Rogaški Slatini kot najboljši mešani pev- ski zbor. Meatem ko je lam štel 53 članov, se je letos vpisalo vanj 20 novih pevcev, njegovo vodstvo pa je z resnostjo in požrtvoval- nostjo prevzel Edi Goršič. Poleg tega zbora je v železni- čarskem društvu še mladinski pevski zbor, sestavljen iz pevcev z vseh šol, ki nimajo svojih zbo- rov. V pretekli sezoni je združe- val 99 pevcev in je pod vodstvom dirigenta Jurčeta Vrežeta dosegel prav tako lepe uspehe. Med sekcijami je naposled li- kovna sekcija, ki se nam je lani za 1. maj predstavila skupaj z li- kovniki — amaterji iz koprskega okraja. Šteje 17 članov, strokov- no pa jo vodi prof. Lavrenčič. Društvo »France Prešeren« ima še dve šoli, to je, glasbeno šolo, ki je lani štela preko 80 učencev in je ob koncu izvedla uspelo produkcijo, ter plesno šolo, ki jo je absolviralo 250 tečajnikov. V pretekli sezoni pa se je vsem tem sekcijam pridružil še Berger^ jev orkester, ki ga sestavlja in- strumentalni kvintet in v^okalni trio. Gostoval je na Primorskem, v Mojstmai in na flosarskem ba- lu. Orkester nosi ime po Fran ju Bergerju, avtorju nekaterih zna- nih skladb, kakor. Celjske polke štev. 2, Šoferske polke, pesmi Sa- vinjska dolina in drugih. Ti podatki so rezultat dobre volje, vztrajnosti in požrtvoval- nosti vseh članov društva, so plod ljubezni in nesebičnega prizade- vanja za afirmacijo amaterske kulture. Društvu so gmotno pomagali občinski ljudski odbor Celje, ob- činski svet Svobod, sekcija za vzdrževanje proge, železniško transportno podjetje in skupnost železniških podjetij. In ne zaman. Podpora se je bogato obrestovala v dejavnosti, po kateri smemo ZPD »France Prešeren« s pravico šteti za najboljše prosvetno dru- štvo v okraju. dhr D. Hribar: Iz dnevnika s poti po severni Ualiji Zdaj smo na poti šele (in prav- zaprav tudi že) tretji dan. Naslednja postojanka in hkra- ti zadnji cilj naše ture na severu je Torino. Komaj 127 kilometrov ali slabi dve url vožnje z avto- busom iz Milana po tako imeno- vani sončni avtostradi, ki je na posameznih odsekih še v gradnji, in že smo v enem najstarejših italijanskih mest z nekaj čez niiiijoii prebivalcev. Puieg zgo- dovii^ških palač in cerkva so tu ohranjeni mnogoštevilni sledovi za predniki — Rimljani. Skozi Torujo tečejo naposled tri reke, med katerimi je največja reka Po. Ob prihodu so nas sprejeli predstavniki jugoslovanskega pa- viljona na tamkajšnji razstavi dela, po ogledu nekaterih razstav- nih prostorov v Palači dela pa nam je Komite »Italije 61« prire- dil slavnostno večerjo. Drugi dan je bil na vrsti naj- prej ogled tovarne FIAT, kajti kakor so nam zatrdili (in kakor smo lahko tudi sami ugotovili), namreč VSA POTA VODIJO V FIAT Ker pa kljub temu v FIAT ni tako enostavno priti, je bila kaj- pak odločitev, da nas sprejmejo, brez dvoma vabljiva. Tako smo se v spremstvu vodiča odpeljali s posebnim avtobusom na pol steklene konstrukcije v tovarno, pravzaprav skozi 500 metrov dolg predor v oddelek, kjer oblikujejo karoserije in opravljajo zaključ- ne faze pri izdelavi avtomobilov. Vožnja ob tekočem traku po pro- storu, kjer je zaposlenih 5000 de- lavcev, je trajala uro in pol in v tem času sem si tudi zabeležil tele podatke: Celotna tovarna FIAT obsega milijon 750 tisoč kvadratnih me- trov površine in zaposluje 90 ti- soč delavcev ter 2500 uslužben- cev. Ima 19 ambulant in 800 zdravnikov in zdravstvenih de- lavcev. Ima 20 kilometrov last- nih železnic, poleg tega pa lastno električno centralo z letno pro- izvodnjo 620 milijonov kilovatov. Dolžina transporterjev, ki so pod stropom v nenehnem teku in ki so nadomestili skladišča, ker transportirajo material na mesta, kjer ga obdelujejo dalje, znaša 90 kilometrov. FIAT ima lastno vajensko šolo, katere vzdrževanje stane 2 milijona lir dnevno. Ima (mimogrede in seveda iz drugih virov) tudi lastno policijo. Dnevno proizvedejo v FIATU 2400 avtomobilov tipa 500, 600, 1100 (ki ga bodo prenehali izde- lovati), 1300, 1500, 1800, 2100 in 2-±l»U. Razen tega izueiujejo še avionske in ladijske motorje (la- ni so izdelali motor za čoln, ki je dosegel 30 tisoč konjskih moči) in različne kmetijske stroje. Oddelek, v katerem smo, je naj- modernejši oddelek v Evropi, ka- kor pravijo »zadnji krik mode«. V njem obdelajo 6500 raznih ko- vinskih delov dnevno. Največja stiskalnica doseže 2000 ton priti- ska na kvadratni centimeter in porabi 800 ton pločevine na dan. Kljub temu delo z njo ni niti naj- manj nevarno, ker se po sistemu fotocelice ustavi, brž ko je v bli- žini človek. Razen te je tu še 400 drugih. Sploh je delo v tem oddelku mehanizirano do največ- je možne stopnje. Kar zadeva ma- terial, je ta dvakrat pregledan v posebnih kabinah, izoliranih od zvoka. V FIATU so naposled skonstruirali tudi lastni stroj, ki s šestimi operacijami, kolikor jih opravlja, prekaša najboljši ame- riški stroj z operacijo manj in je hkrati edini primer v avtomobil- ski industriji na svetu. Ta obli- kuje šasije. Vsem tem superla- tivom je treba dodati vsaj še dva siiperlativa — električno monta- žo in elektrostatično barvanje avtomobilov. Tako imamo ob koncu tekočega traku pred seboj proizvode ene največjih in najmodernejših ev- ropskih tovarn, vsekakor pa pro- izvode po vsej priliki najmočnej- šega italijanskega kapitala. Od tod gre pot avtomobilov na pre- izkusno pisto dolžine 2,5 kilome- tra, z dvema zavojema nagiba 2,5 stopinje, navzdol in navzgor in po sredini po terenu, kakršne- ga lahko z avtomobilom srečate kjerkoli v naravi. Ko je oprav- ljen še preizkus pod prhami, av- tomobili dokončno zapustijo to- varno. Za slovo so tudi nas zapeljali po pisti, pri čemer so naši orga- nizmi zlasti na zavojih ob hitro- sti (sicer komaj) 120 kilometrov na uro neprijetno silili k tlom. Po lepem sprejemu, na katerem so predstavniki FIATA poudarili posebej vlogo jugoslovanskega ti- ska pri zbliževanju obeh držav in reševanju pomembnih medseboj- nih vprašanj avtomobilske indu- strije, smo bili deležni še slav- nostnega kosila v najznamenitej- šem torinskem lokalu. Nato smo se znova vkrcali v avtobus in se skupaj s predstav- niki našega paviljona odpeljali v spremstvu dveh motoriziranih policajev v Ivreo, 40 kilometrov iz Torina, kjer je TOVARNA PISALNIH STROJEV OLIVETTI pravzprav tri tovarne izmed 11 istoimenskih tovarn, kolikor jih je v Italiji. Kar je tu posebej zanimivo, je to, da je Olivetti razpredel svoje mreže tako rekoč po vsem svetu, saj najdemo njegove podružnice v Veliki Britaniji, Španiji, Ar- gentini, Južni Afriki, Braziliji, Kolumbiji in Mehiki. Ves trust ima 44, tovarne v I vre pa 11 ti- soč delavcev. Tu izdelujejo 10 ti- pov pisalnih strojev, vključno električne pisalne in električne računske stroje. Tovarna je so- dobno urejena in ima tudi last- no šolo, ki sprejme vsako leto kakšnih 100 učencev. Pouk je razdeljen na teoretični in prak- tični del v razmerju 40 :60 od- stotkov. Plače učencev se v tem času gibljejo od 18 do 40 tisoč lir, medtem ko znašajo najnižje pla- če v Olivettiju 75 tis(^ lir, kar seveda za italijanske razmere ni veliko. Pri tem je treba pripom- niti, da so to najvišje plače ne- kvalificiranih delavcev v severni Italiji. (V ilustracijo — trisobno stanovanje stane okrog 20 tisoč lir, boljša obleka preko 25 tisoč, razen tega tudi hrana ni poceni.) V tovarni imajo tudi lepo ure- jeno menzo s 3 tisoč opoldanskimi obroki po nizki ceni, in kar je pomembno celo za mesto Ivreo, vzorno knjižnico, ki šteje 50 tisoč knjig. (Videli smo celo Zgodovino slovenske književnosti.) Ko sta nas karabinerja pospre- mila nazaj do Torina, je bil že pozen večer in namesto, da b zlezli v postelje, smo okrog de- sete ure zvečer obiskali še REDAKCIJO LA STAMPE menda največjega italijanskega dnevnika, ki sicer ob ločenih re- dakcijah izhaja dvakrat dnevno. List je baje neodvisen, se pravi^ ni nagnjen ne na desno ne na le- vo in se naklada 150 tisoč izvo- dov ob delavnikih povzpne na 300 tisoč ob nedeljah. Ima 120 novinarjev in dopisnikov v vseh metropolah sveta. Ima nadalje (če smo že pri tem, da kdo kaj ima) 60 avtomobilov za razpečavanje.. To pa je navsezadnje tudi vse. Treba je namreč povedati, da nas niti izredno dolga in nizka stav- nica z mizo, za katero dela 20 korektorjev, ni preveč navdušila in da imamo navsezadnje več vi- deti v naši beograjski Borbi. Prihodnjič: Sprehod po Razsta- vi dela. Palača dela in Italija 61. Na koncu tekočega traku Trg Solferino z vodnjakom Angeli ca v Torinu IZ NAŠIH KOMUN Mladina »Veležitarja« se je zbrala Trgovsko in proizvodno pod- jetje »Veležitar« v Celju dosega vse večje proizvodne rezultate. Vključuje več kot dvajset kra- jevno ločenih obratov v trinaj- stih občinah in treh okrajih in ima okrog štiri sto zaposlenih. Re- alizacija bo letos dosegla več kot 2,5 milijarde dinarjev. Medtem ko so v mlinih in skla- diščih zaposleni predvsem starej- ši delavci, pa je v pekovskem sektorju zaposlene tudi precej mladine. Vse do nedavna se mla- dina med seboj ni niti poznala, niti ni imela med seboj nobene- ga stika. Zaradi slabega uveljav- ljanja mladine v političnih orga- nizacijah in samoupravnih orga- nih so ustanovili mladinsko or- ganizacijo. Iniciativni odbor je vodil priprave in konferenca je prav lepo uspela. Prvič so mladi ljudje lahko sproščeno povedali svoje težnje in želje ter predla- gali rešitev nekaterih problemov. Izredno živahna je bila razpra- va o vprašanju odprave škodlji- vega nočnega dela. Nekateri sta- rejši delavci bi namreč izgubili visokokvalificirana delovna me- sta zaradi odprave nočnih izmen. Vzrok je v tem, da nekateri na- ši proizvajalci gledajo in ocenju- jejo svoje delovne pogoje le sko- zi prizmo dinarja, nikoli ali pa redkokdaj pa postavljajo v o- srednje pogoje dela. Dotaknili so se tudi vprašanja decentralizaci- je podjetja. Poudarili so da naj bodo ekonomske enote res tiste celice, v katerih bodo proizvajal- ci z interesom gospodarili in hkrati videli obe potrebi — po- leg svojih, lastnih koristi nepo- sredno tudi koristi podjetja. Opozorili so tudi na ne preveč zadovoljivo politično situacijo v nekaterih obratih in odnose med delavci. Pokazalo se je, da se mladina ogreva za uvedbo večje- ga asortimana v pekovskem sek- torju, kar bi prav gotovo pozdra- vili naši potrošniki, da pa to za- virajo nekateri starejši delavci, ki mislijo, da je edino pravilno delo tako kot pred tridesetimi leti. Tudi vprašanja vzgojnega dela med mladino niso zapostavili. Razprava je opozorila, da bo podjetje dobilo dober organiza- cijski kader le tako, da bo mla- dina obiskovala mladinske poli- tične šole in druge oblike idejno vzgojnega dela. Rček ČLANARINA - povod zo reševanje nejosnosti Občinski odbor SZDL v Slov. Konjicah je v letošnji jeseni že nekajkrat razpravljal o poživitvi političnega delovanja tako občin- skega odbora kot njegovah po- možnih organov in krajevnih or- ganizacij. Analiza na terenu je pokazala, da bo potrebno v po- samezne politične in gospodarske akcije vključiti več članov SZDL iz neposredne proizvodnje, iz kmetijstva in drugih področij javnega življenja. Komisije kot pomožni organ občinskega odbo- ra SZDL so sicer več ali manj aktivno tudi vselej delovale, toda vedno širše področje dela in na- log, hkrati pa zahteve članstva, predvsem pa odbornikov so za- ntevaie, da se ta menanizem u- pravijanja razširi. Vse to je aaio povod, da je ob- činski odDor SZDL na nedavni seji plenuma postavil pri posa- meznih komisijah še podkomisije za tista področja dela, ki so v ob- čini najbolj* aKtualna. Tako bo pri komisiji za družbeno uprav- ljanje delovalo več podkomisij kot n. pr. za kmetijstvo, za tu- rizem in gostinstvo, za delavsko upravljanje itd. Med prvimi bo konkretno analizo o delovanju in bodočih nalogah v kmetijstvu na področju občine pripravila pod- komisija za kmetijstvo. V posa- mezne podkomisije je občinski odbor SZDL izbral predvsem čla- ne, ki posamezno področje dela dobro poznajo. Seveda pa ne bo naloga članov podkomisij le ugo- tavljati stanja ali slabosti in iz- delovati potrebne analize, temveč bodo morali tudi pomagati pri krajevnih odborih SZDL, sodelo- vati pri njihovih sekcijah in po- dobno. Več podkomisij ima tudi komisija za telesno vzgojo, za ideološko vzgojo članstva in osta- le. Ko so člani občinskega odbora analizirali delo krajevnih odbo- rov in organizacij na terenu gle- de članarine, so predvsem ugoto- vili, da to delo dobro napreduje zlasti tam, kjer so za to znali vključiti razen odbornikov še druge med ljudmi dobro znane in ugledne politične delavce. Ti zna- jo na terenu ljudem odgovoriti na marsikatero nejasnost, se z njimi lahko pogovorijo o različnih pro- blemih in nalogah, čemur sledi tudi mnogo večje zaupanje do vodstva in do same organizacije. Na tak način že nekaj let delajo v Vitanju, preizkusili so ga že v Zrečah in nekaterih drugih kra- jih. Uspehi dela pokažejo, da je v večini teh krajev število član- stva SZDL porastlo, medtem ko je v posameznih krajih čutiti manjše upadanje od števila v lan- skem letu. Izvajanje vseh teh nalog, ki so jih odborniki sprejeli na zadnji seji bo vsekakor dokaj široka o- rientacija za konkretne politične naloge v teku letošnje zimske se- zone. Seveda pa bodo pri tem morali aktivno delati vsi organi ter tako pomagati pri sami izved- bi na terenu. L. V. Seminar za borce NOV Na pobudo občinskega odbora ZB NOV in sveta za delo ObLO Mozirje je Lesna industrija Na- zarje pred nedavnim organizirala za borce NOB 3-tedenski semi- nar za pridobitev kvalifikacije kvalificiranega delavca lesne stro- ke. Seminar je obiskovalo 50 biv- ših borcev — delavcev, ki so za- posleni pri podjetju. Preaavatelji na seminarju so bili domači pro- svetni delavci in strokovnjaki podjetja. Izpite je uspesno opra- vilo 49 delavcev in taKO pridobilo kvalifikacijo kvalificiranega de- lavca. jr^oajetje bo v kratlcem or- ganiziralo se drug seminar in to za pridoDitev kvaiifiKacije visoko kvalificiranega delavca. Oba se- minarja bosta omogočila borcem NOB, da bodo prišli do kvalifika- cij, a tudi kvalifikacijski sestav zaposlenih delavcev bo dosti bolj- ši kot je bil doslej. TORZO O JESENI Jesen — stara, iskana tema, do- slej že tolikokrat obdelana na knjižnih straneh in v glasbi. In vendar: vsakdo jo sprejme dru- gače, vsakdo ji da novo varianto: jesen — barvno razkošje jesen — slovo od življenja jesen — ledena in pusta sivina, ki razjeda duha in ubija srce. Zame je jesen — vse kaj več. Melanholija teh dni budi željo po življenju in prav v tem je njena silna moč. Zame jesen govori o ljudeh, ki se jim hoče življenja. Ob robu velikega sveta, tam nekje v samoti, je prav te jesen- ske dni črnec zapisal tole: »Po- stavil sem si kočo na bregu Kon- ga, ker si želim življenja.« V še tako okorelih srcih ljudi iz pariškega podzemlja občutimo v tem poznem oktobru nekje na dnu — človeka. Poznate Seviljo in špansko bar- vitost? Tam ob Guadalquiviru pomlad nikoli ne preneha in cve- to že meseca januarja najlepše vrtnice. In vendar, in vendar nam je stokrat ljubša naša domača jesen. Je kot dragocena tekočina, ki vre, kipi, opaja. M. M. Očka in mamica se grejeta ob zadnjih toplih žarkih Koristne pobude v minulem obdobju je bil pro- gram izobraževanja odraslih po- stavljen tako, da sta bila dolo- čena 2 ciklusa predavanj (poleg nekaterih posameznih tem), od katerih so si organizacije na te- renu ali v podjetjih izbrale ene- ga. Za izvedbo predavanj so bile odgovorne osnovne organizacije ZK. Letos pa so program izobraže- vanja odraslih postavili mnogo bolj na množično osnovo. Zanje bodo skrbele organizacije SZDL. Krajevne organizacije SZDL bo- do ustanovile iz vrst predstavni- kov vseh organizacij in društev na svojem območju posebno ko- misijo, ki bo sestavila lasten pro- gram izobraževanja odraslih in skrbela za njegovo izvajanje. Pred tem je delavska univerza razposlala vsem krajevnim orga- nizacijam SZDL, gospodarskim organizacijam in ustanovam ob- širen in podroben seznam preda- vanj in ciklusov predavanj, ki ga je sestavila skupno s komisijo za ideološko-politična vprašanja pri Občinskem odboru SZDL in ko- misijo za delavsko in družbeno upravljanje pri Občinskem sindi- kalnem svetu. Iz okvirnega programa izobra- ževanja bodo komisije pri krajev- nih organizacijah SZDL izbrale le najustreznejša posamezna pre- davanja ali pa cikluse predavanj. Program je tako pester, da bo la- hko vsak kraj in vsaka organiza- cija izbrala kaj ustreznega zase. Iz poglavja »družbeno izobraže- vanje« predvidevajo 5 ciklusov predavanj, ki nosijo naslove: Marksizem in naša praksa, De- lavsko gibanje v svetu in pri nas, O novi ustavi. Delavsko samo- upravljanje v teoriji in praksi. Gospodarjenje v našem kolekti- vu, O zunanji in notranji politiki itd. Poglavje o poljudnoznanstve- nem izobraževanju predvideva šolo za starše in šolo za življenje, poglavje o kmetijstvu pa dva ci- klusa in več posameznih preda- vanj. O vsem tem in ostalih vpraša- njih v zvezi z izobraževanjem od- raslih so razpravljali predsedniki krajevnih organizacij SZDL na svojem nedavnem sestanku, ki ga je sklical Občinski odbor SZDL v Žalcu. DA ALI NE Računovodski center za šole z novimi predpisi se tudi uč- nim in vzgojnim ustanovam na- laga dolžnost, da vodijo prav ta- ko knjigovodstvo kot vse druge javne ustanove in gospodarske organizacije. Treba bo voditi evi- denco skladov (sklad osebnih do- hodkov, amortizacijski, investi- cijski in drugi), materialno knji- govodstvo itd. Ker učno osebje ni usposob- ljeno za taka opravila in bi ga bilo tudi škoda obremenjevati s knjigovodskimi posli, bo treba namestiti strokovni kader. Ker predvidevajo, da bo v prihodnje delovalo vsaj 11 samostojnih šoi in še nekaj vrtcev, je vprašanje, kje dobiti toliko kadra in ali bi bil povsod polno zaposlen. Zara- di tega v žalski občini vodijo razgovore o predlogu, da bi usta- novili knjigovodski center za uč- ne in vzgojne ustanove. To bi bil neke vrste servis, ki bi ga finan- sirali iz sklada za šolstvo in bi delal po navodilu šolskih vodstev oziroma šolskih odborov. Tam bi vodili tudi evidenco o sredstvih sklada za šolstvo. Računovodski center pa ne bi imel pravice sam odločati o razporejanju finančnih sredstev, ampak bi delal izključ- no po navodilih družbenih orga- nov. V centru bi delali po pred- videvanju 3 strokovni uslužbenci. To bi bilo seveda neprimerno ce- neje, kakor če bi morala imeti V MOZIRJU BODO DOBILI NOVO ZDRAVSTVENO POSTAJO V Mozirju gradijo novo stavbo za potrebe zdravstvene postaje. Sedanji prostori zdravstvene po- staje so skrajno neprimerni. Stav- ba, ki jo finansirajo Občinslci ljudski odbor Mozirje, zavod za socialno zavarovanje v Celju in Zdravstveni dom Nazarje bo ve- ljala blizu 20 milijonov dinarjev. V kolikor ne bo zmanjkalo denar- ja, bodo stavbo izročili svojemu namenu že letos. V stavbi bodo razen zdravstvene postaje še pro- stori za posvetovalnice in proti- tuberkulozni dispanzer. vsaka šola svojega računovodjo. V tem centru bi zbirali vse po- datke o finančnem poslovanju šol in o trošenju sredstev. Taka evi- denca, ki bi bila družbenim or- ganom na šolah in v občini vsak čas na razpolago, bi lahko kori- stila pri načrtovanju finansiranja šolstva. Nekateri se za ustanovi- tev centra ne navdušujejo. Meni- jo, da bi taka ustanova morda ovirala samostojno odločanje, družbenih organov pri posamez- nih šolah. Zato bi bilo prav, da bi o predlogu temeljito razprav- ljali in da bi o njem povedale svoje mnenje šole same. Ce bodo šolski odbori proti ustanovitvi ta- kega servisa, njegove ustanovitve prav gotovo nihče ne bo zahteval. JG Pionirsko strelsko tBkmovanje v Štorah Strelska družina »KOVINAR« Štore je organizirala v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje pio- nirsko strelsko tekmovanje os- novih šol Štore, Teharje in Korn- pole. Tekmovanja se je udeležilo 62 pionirjev, sodelujočih v 11 eki- pah, z navedenih šol in ekipa mladih lovcev — pionirjev iz lov- ske družine »GRMADA«. Pripra- ve za tekmovanje so bile dobro urejene, saj so otroci prišli na strelišče zelo navdušeni, kljub slabemu vremenu, saj je moral marsiicdo od njih drgniti roke ob rob hlač, da si je ogrel roke. Predstavniki strelske družine so pozdravili pionirje in goste ter obrazložili pomen tega tekmova- nja in s tem spomnili pionirje na praznovanje 20. obletnice vstaje. Upravičeno je osvojila prvo mesto ekipa osnovne šole Tehar- je s 576 krogi pred ekijK) osnov- ne šole Štore in Kompole. Posa- mezno je zasedel prvo mesto Ma- rijan Štor iz osnovne šole Štore s 159 krogi, medtem ko sta drugo in tretje mesto zasedla Zdenko Baumgartner in Vrhovšek Jože iz osnovne šole Teharje. Načrtno delo Delavska univerza v Slov. Ko- njicah je pred kratkim izdelala program za letošnjo izobraževal- no sezono na področju občine, z katerim je seznanila vse politič- ne in gospodarske organizacije. Program zajema predvsem druž- beno-politično, strokovno in splo- šno izobraževanje. Glavne oblike dela bodo še vedno večerna po- litična šola, tečaji, seminarji in razgovori ter predavanja iz raz- ličnih področij. Politična šola je tudi letos namenjena predvsem mladim članom ZKS, medtem ko pa je na področju družbeno-eko- nomskega izobraževanja glavna skrb usmerjena na usposabljanje neposrednih proizvajalcev v de- lavskem upravljanju, posebno pa še v ekonomskih enotah. Tu je predvidenih več predavanj, kjer bodo člani delovnih kolektivov predvsem obravnavali konkretne gospodarske in politične naloge v občini in svojem podjetju. V letošnji zimski sezoni bo zno- va pričela delovati šola za starše, ki bo imela več predavanj v vseh večjih krajih občine, po potrebi pa tudi v manjših vaseh. Stro- kovni del programa pa zajema predvsem razne strokovne tečaje v podjetjih, strojepisni tečaj in administrativno šolo, v katerih se bodo predvsem usposabljali ka- dri, ki so že zaposleni, pa nimajo dovoljne strokovne izobrazbe. L. V. Uspešno delo Pred dnevi so zborovali mla- dinci iz Šentvida. Najprej je o dosedanjem delu mladine poročal predsednik mladinske krajevne organizacije, ki je nakazal še pre- cej možnosti za boljše delo, hkra- ti pa je prikazal tudi dosedanje uspehe te mladinske organizacije. V zadnjem obdobju so si namreč pridobili potreben prostor, ki je primeren za šahovski krožek, za dramsko skupino, ki tudi pridno dela ter za sestanke mladincev. Ko so dobili prostor, je bil neopremljen in neprepleskan. Za- to so se skupno z organizacijo SZDL domenili, da bodo prostor primerno uredili. Kajti pridobljen prostor bo zadoščal tudi za delo nekaterih sekcij Socialistične zve- ze. Toda mladinci pričakujejo še več. Sodijo, da bi bilo umestno in zelo koristno za ves kraj, da bi v te prostore prestavili televizijski sprejemnik, ki je v šoli zelo malo izkoriščen. G. B. ZGODBA O JONA TANU Menda mi ni treba posebej pou- darjati, da spadam v slavno dru- žino, ki nosi vsem znano ime JONATAN. Moja mati JABLANA je pristojna v kraj GALICIJA, in menda je vsakemu jasno, da je to v občini ŽALEC. In denimo, da je nekdo napravil-hokus pokus-jaz sem dobilo široka usta in na ves glas spregovorilo. Poslušajte mojo zgodbo: »Ime mi je JONATAN. Ker je gospodar zasadil mojo mater JABLANO na sončno reber, sem dobilo letos lep, zagorel in rdeč obraz. Moja kri je letos sladka, meso sočno; strokovnjaki trdijo, da moje prednice že nekaj let ni- so dosegle takega okusa. Torej, ne samo za oko, tudi za človekov želodec sem imenitno. Mojih dobrih sestra je mnogo. Zato nas je gospodar gledal in tuhtal, kolikšna ho naša cena. Moram poudariti, da je moj gazda sila dober sadjar. Kako tudi ne! Nima hmelja, da hi z njim skozi leta obogatel. Edini dohodek mu je živina in sadje. Tiste »hejke^ v hlevu vsako jutro gladi in jim govori: »Jehata, jehtata, tako ste pa že lepe, da bi vas najraje noč in dan božal. Dimka, ti boš šla letos za dajatve in druge stroške. Ne vem morda boš šla še ti Riča. Je že tako. Na kmetih se zmeraj rabi denar. Zdaj mi že nekaj let bolj trda prede. Letos pa bodo moje jonatanke tudi dale kak sold.^" Seveda smo bile zelo ponosne, da bomo priskočile na pomoč na- šemu gospodarju. Koliko je imel truda z nami, zdaj pa mu res lahko nekaj povrnemo. In ono ne- deljo, ko smo v soncu še posebno sijale in vabile, sta prišla gospo- dar in gospodinja. Stopala sta od drevesa do drevesa in govorila: »Tale bo dala najmanj pet ti- soč. Tale pa sigurno tri, onale pa jih ima morda za sedem tisoč. Saj to so naši JONATANI!*< Stegnila sta roko in utrgala vsak po eno sestro. Ugriznila sta, nekaj časa žvečila in nato je go- spodar dejal: »Kakor pomaranče!» »Zato bo pa tudi cena kar lepa!« je potrdila gospodinja. Jaz sem kraljevalo najviše v vrhu in s ponosom sem gledalo v dolino, kjer čaka na tisoče želj- nih delavskih u,st. Tja bomo na- šle pot in z lepo zunanjostjo in okusom potrdile renome dobrega sadjarja. Pa se lepega dne zglasi eden od »mešetarjev« in začne ten- tati našega gospodarja. »Drejc, tvoj sadovnjak kar ki- pi v sadju!-" »Lep čas mi ni dal toliko.-« »In tvoji JONATANI so pravi lepotci.-« »Zelo jih imam rad. To je eno od najboljših jabolk.-« »Ampak, Drejc, letos je povsod veliko sadja. »Takih JONATANOV je malo.« »Koliko za kilogram?« »Ne vem, letos jih še nisem prodajal.« »Sedemnjast din, toda obrane in sortirane.« »Komaj? To je vendar nami- zno, izvozno sadje!« »Ze, ampak, tako je slišati, le- tos jonatan nekam ne gre; pra- vijo, da ni trpežen, gnije.« »Tako? Kdo to pravi?« »No, pravijo strokovnjaki.« »Skoda, jaz pa sem mislil, da ho kanilo nekaj več kot druga leta.« »Kje pa! No, če jih boš takoj prodal, bo morda še šlo. No, ker si ravno ti, ko se malo bolj po- znava, pa dinar še pricurnem. Naj bo osemnajst. Velja?« »Da ne bo po tvoje in ne po moje, pa če je res, kar praviš, jih dam po devetnajst.« »V redu. Po devetnajst. Tu imaš nekaj are. Pojutrišnjem pri- demo s traktorjem. Ti pa jonata- ne oberi in spravi v zaboje. Imaš zaboje?« »Toliko jih menda bo.« MESETAR da nekaj are in se pobere ko pretepena lisica. Go- spodar pa nas gleda in njegove oči so bile razočarane. Ker pa je pri kmetiji potreben denar, je rekel. »Skoda vas je. Dobro blago za nizko ceno. Čudni so ti časi. In da bi vrag zajahal strokovnjake, ki vam napovedujejo gnitje!« Drugi dan so nas stlačili v gaj- bice. Lepo, vsako posebej. Jaz sem imelo srečo, da sem ostalo pri vrhu. Potem so prišli s tra- ktorjem, nas naložili na prikolico, gospodar se je podpisal, motor je zahrzal in smo zdrčali v dolino. Tam nas je prišel gledat »stro- kovnjak« nekega podjetja. Smejal se je in nato dejal: »Petindvajset, plačam takoj.« »Sedemindvajset, manj ne!« »Plačam.« In spet smo romali po cesti pr- vega reda, proti belemu in čiste- mu mestu — Celje. Strpali so nas v neko trgovino ali kaj in šef je » imenu nas podpisal in plačal. »Enaindtrideset. Amen.« Nekaj so nas dali v izložben^ okno. Tudi jaz sem bilo med ti- stimi srečneži. Ljudje so nas gle- dali in požirali sline. ^ »To je vendar JONATAN!« S cekrčki so prišli sem od E- majlirane, pa od Cinkarne in dru- god, To so bili tisti delavci, ki ne pridelajo nobenega sadu. »Koliko za kilogram?« »To je JONATAN! Osemintr^ deset dinarjev.« Ubogi moj gospodar iz lepe in mirne Galicije. Ko bi smel in mo- gel, hi tem prekletim MESETAR- JEM vse prste polomil! Pa je ra- je stopil v vasico Drn, kjer sta- nuje naš dopisnik - Tone Trn. CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 3. novembra 1861 5 V CELJSKEM OKRAJU ZAKLJUČUJEJO KONFERENCE AKTIVOV LJUDSKE MLADINE Na vaseh so presenetili Te dni v celjskem okraju zaključujejo letne konference aktivov Ljudske mladine v gospodarskih organizacijah in na terenu O ugotovitvah letnih konferenc in delu aktivov Ljud- ske mladine v preteklem delovnem razdobju, so govorili na skupni seji sekretariata okrajnega komiteja Ljudske mladine in predsednikov komitejev Ljudske mladine celjskega okraja. Letošnje jubilejno leto — ob dvajseti obletnici ljudske revo- lucije je močno razgibalo tudi de- lo aktivov Ljudske mladine in letne konference so bile bolje pripravljene kot prejšnja leta. Medtem ko so šolske organiza- cije položile obračune svojega de- la že ob zaključku šolskega leta, pa se je mladina v gospodarskih organizacijah in na terenu zbi- rala k letnim konferencam v pre- teklem mesecu. Po navadi so se v gospodarskih organizacijah bo- lje odrezali kot mladi ljudje na terenu, letos pa so le-ti presene- tili. Ze med letom se je pokazalo, da začenja mladina počasi pre- usmerjati svojo delo — precej manj je razprav o kulturno za- bavnem življenju in mnogo več zanimanja za lokalne probleme določenega območja. Plod takega zanimanja je precejšnje število igrišč, popravljenih poti, boljša udeležba na zborih volivcev itd. Da je bilo delo mladine na vaseh tako uspešno, lahko pripišemo tu- di razmeroma dobri povezavi z ostalimi organizacijami na dolo- čenem območju. In še ena sploš- na ugotovitev za delo Ljudske mladine na vaseh — zelo malo, ponekod tudi nič, pa je bilo sode- lovanje s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi gospodarstvi. Medtem, ko se je mladina pred združitvijo zadrug za kmetijsko politiko precej zanimala in z za- drugo tudi marsikje dobro sode- lovala, pa je združitev kmetijskih zadrug to vez ponekod pretrgala. Prav bi bilo zato, da bi tam, kjer so pogoji, čimprej ustanovili klu- be mladih kmetijskih proizvajal- cev, ki bi sodelovanje med zad- rugo in mladino znova utrdili in s tem tudi Ljudski mladini na vaseh nakazali nove naloge. Ce lahko o delu Ljudske mla- dine na vasi na splošno pohvalno govorimo, so konference aktivov v podjetjih pokazale, da je tu mladini ušlo marsikaj pomemb- nega. Tako je bilo v mladinskih aktivih zelo malo razprav o od- nosih v kolektivu, nagrajevanju in delitvi dohodka, o delu orga- nov upravljanja itd. In še takrat, ko so o tem razpravljali starejši člani kolektiva, so mladi ljudje mnogokrat molčali. Marsikdaj je vzrok za to v nepoučenosti in kjer je tako, vsega nedvomno mladina sama ni kriva. Ce ni vodstvo ak- tiva Ljudske mladine poskrbelo, da bi svoje člane seznanilo s pro- blematiko delovnega kolektiva, bi jih morali za to vzpodbuditi drugi organi H »^rgnaizacije. Mnogokje pa mladi ljudje o delikatnih vpra- šanjih raje ne govorimo. Ni zato- rej fraza, če poudarimo, da bo morala mladina v gospodarskih organizadijah posvetiti več po- zornosti dviganju zavesti in po- spešiti družbeni aktivnosti svojih članov. -ij Z OBČNEGA ZBORA TRAKTORISTOV IN KMETIJSKIH STROJNIKOV Samostojna društva v občinah Konec prejšnjega tedna je Dru- štvo traktoristov za celjski okraj podajalo obračun svojega dela, obračun, ki je potrdil prav lepe uspehe in hrati nakazal tudi ne- katere naloge organizacijskega in vsebinskega značaja, ki jih bo treba rešiti že v najbližnji pri- hodnosti, če se bo hotela tudi ta organizacija prilagoditi komunal- nemu sistemu. Društvo traktoristov in kme- tijskih strojnikov je v zadnjih le- tih doseglo nekatere prav lepe u- spehe. Tako se je število članov povečalo za več kot sto odstotkov, organiziralo je tudi večje število tečajev, nadalje razstav, na kate- rih so prikazali delovanje kme- tijskih strojev in končno več tek- movanj traktoristov. S čedalje večjim uveljavlja- njem in utrjevanjem komunalne- ga sistema, pa stojijo tudi pred okrajnim društvom traktoristov in kmetijskih strojnikov večje naloge. Dosedanji društveni pod- odbori v Konjicah, Žalcu, Celju in Šmarju pri Jelšah se niso kdo- vekaj izkazali. Delno krivdo za to nosijo tudi nekatere preosnove kmetijskih organizacij, tu in tam pa celo nerazumevanje nekaterih ljudi. Delo pa je potrdilo, da je obstoj okrajnega društva v tre- nutnih razmerah in pogojih ne- vzdržen. Bolj kot doslej bodo mo- rali poskrbeti, da bodo zaživeli pododbori v vseh občinah, ozi- roma, da bodo prav tu nastala samostojna društva. Sedanje okrajne društvo pa naj bi postalo nekak koordinacijski odbor, ki bo vsklajal delo posameznih društev traktoristov in kmetijskih stroj- nikov v občinah, pripravljal ak- cije okrajnega značaja in po- dobno. Kot je pokazal redni letni občni zbor, bodo morali spreme- niti tudi vsebino in sistem tek- movanj. Dosedanja tekmovanja traktoristov namreč niso mogla pokazati zaokroženega in sploš- nega znanja traktoristov, saj niso upoštevala niti košnje, niti škrop- ljenja, nadalje dela s kombajni, obdelave kultur in podobno, to- rej dela, ki so ponekod dosti važ- nejša kot oranje. Tako so bili pri- meri, ko traktorist, ki je v praksi opravljal najvažnejša dela, sploh ni mogel na tekmovanje, ker ni bil izvežban v oranju. Zato so se na občnem zboru zavzeli, da naj bi tekmovanja v bodoče zajela več disciplin in se morda izvajala v določenih časovnih razdobjih. Kakor v organizacijskem in de- lovnem področju, tako bo treba nekatere spremembe uveljaviti tudi na polju strokovnega izobra- ževanja. Tu se bodo morala dru- štva traktoristov in kmetijskih strojnikov navezati na center za izobraževanje pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo ter pri- poročati svojim članom tečaje, ki jih bo pripravljal ta center. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠP Kako dolgo še tako? v večini občinah so uspešno uresničili enega izmed najvažnej- ših sklepov prvega kongresa te- lesne kulture Jugoslavije, ko so ustanovili ustrezne občinske zve- ze za telesno kulturo in tako po- stavili temelje za enotno delo na širokem področju telesnovzgojne dejavnosti. Razen tega je bila marca letos ustanovljena tudi Okrajna zveza za telesno kultu- ro, ki je združila prejšnjo Okraj- no zvezo Partizan ter Okrajno športno zvezo. Toda, če zdaj analiziramo delo teh občinskih zvez za telesno kul- turo, moramo žal ugotoviti, da so v ogromni večini primerov to sa- mo družbeno politični organi na papirju, da v praksi niso zaživeli. Vzrokov za to je več; pomembni in značilni so tako oni, ki kažejo na premajhno zavzetost ne samo občinskih organizacij Socialistič- ne zveze, temveč tudi na pre- majhno razumevanje občinskih ljudskih odborov. Znani so nam- reč primeri, ko občinske zveze za telesno kulturo niso prejele niti dinarja dotacij, ko te zveze ni- majo toliko denarja, da bi plačale poštnino za redke dopise, razpise in podobno. Med te občine, ozi- roma občinske zveze za telesno kulturo lahko uvrščamo Laško, Šentjur in Mozirje. So pa tudi drugi primeri, kot na primer Šo- štanj, kjer pa je denar, toda na- vzlic temu oDcinsKa zveza za te- lesno kulturo ne Kaže nobenega znaka življenja. Zakaj? Ker so izbrali v voastvo te zveze ljudi, ki nimajo veselja, pa tudi ne kažejo pripravljenosti, da bi v tem organu delali. Močno životari tudi Občinska zveza v Celju. Tudi tu se izgovarjajo, da ni kadrov in da jih večina iz celjskega mesta dela v Okrajni zvezi. Morda ima- jo prav. Zato b^ bila dolžnost Okrajne zveze, da se v večji meri zavzame za celjsko občinsko in ji morda nudi pomoč tudi v kad- rovskem pogledu. Podobne ugotovitve o nedejav- nosti so značilne tudi za večino ostalih občinskih zvez za telesno kulturo. S tem pa prihajamo v nasprotje z dejstvom, da naj rav- no občinske zveze za telesno kul- turo postanejo nosilec celotne te- lesnovzgojne dejavnosti na svojih območjih. Vprašamo, kako, če pa te zveze nimajo niti najosnov- nejših materialnih pogojev in če te zveze ne najdejo pomoči pri ljudskih odborih in občinskih po- litičnih organizacijah. Pa še ne- kaj, tudi partizanska in športna društva bi ne smela ravnodušno gledati na mrtvilo svojega foru- ma, tudi ona bi morala zahtevati, da ta forum zaživi in dela s polno paro. To ni samo njihova pravica, temveč tudi dolžnost! Na delo, pomen in vlogo občin- skih zvez za telesno kulturo bo treba opozoriti zlasti zdaj, ko ob- činski ljudski odbori pripravljajo osnutke svojih proračunov. Ne sme se več zgoditi, da bi občinske zveze za telesno kulturo povsem izpadle iz teh proračunov. Sred- stva za njihovo normalno delo jim mora zagotoviti ljudski odbor in nihče drug! Nedavni posvet zastopnikov okrajnin zvez za telesno kulturo v Ljubljani pa je opozoril še na eno slabost organizacijskega zna- čaja. Posvet je namreč ugotovil, da so organizacijske oblike okraj- nih, pa tudi občinskih zvez za te- lesno kulturo zelo različne in da prav ta različnost v mnogočem hromi enotno delo in skupne ak- cije. Zato pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije proučujejo vse statute in pravilnike okrajnih zvez za telesno kulturo. Na osnovi teh analiz pa naj bi prišli do naj- boljše notranje strukture okraj- nih in seveda občinskih zvez za telesno kulturo. Pobuda zasluži največjo pozornost, saj je gotovo, da bomo njene zaključke s pri- dom uporabili tudi na območju celjskega okraja. M. B. Polovičen uspeh V osmem kolu jesenskega dela tekmovanja v slovenski conski nogometni ligi je od obeh celjskih moštev, ki so- delujeta v tem tekmovanju, uspela le železničarska enaj- storica Celja, ki je na doma- čem igrišču visoko premaga- la ekipo Sobote z rezultatom 6:2. Kladivar pa, navzlic pre- moči, ki jo je imel ,ni izko- ristil priložnosti. Tako je za- pustil kranjsko igrišče pora- žen. Rezultat se je glasil 2:1 za Triglav. Po lepi in zasluženi zmagi ter osvojitvi dveh točk so se Celjani pomaknili na jakost- ni lestvici za eno stopnjo vi- še. Zdaj zasedajo peto mest« z devetimi točkami ter raz- liko v golih 23:25. Kladivar je kljub porazu ostal na sed- mem mestu s šestimi točka- mi ter še zmeraj z pozitivno razliko v golih 17:15. Tako sta celjski moštvi od štirih razpoložljivih točk do- segli samo dve. Polovičen uspeh je hkrati neuspeh, na- ša ocena pa — Celje, odlično, Kladivar, slabo. V nedeljo, 5. novembra bo na vrsti deveti zavrtljaj v prvem delu prvenstvenega tekmovanja. V Celju se nam obeta zanimivo srečanje, ki bo na Glazijo prav gotovo privabilo rekordno število gledalcev, saj bo to pot nn vrsti dvoboj domačih moštev, Kladivar j a in Celja. Ali b» Kladivar izkoristil prednost domačega igrišča? Ali bo Ce- ljanom uspelo dokazati, da imajo boljši in bolj učinko- vit napadalni kvintet? 'To s* vprašanja, ki se postavljaj* pred domačim derbyjem. I« odgovori nanje? — V nedelj« popoldne na Glaziji, in nič prej! Mladi planinci po poti prve celjske cete V soboto so mladi planinci s področja celjskega Planinskega društva v družbi s sovrstniki z našega dela Koroške, skromno, toda prisrčno prispevali k poča- stitvi 20-obletnice vstaje s tem, da so se odpravili po poti Prve celjske čete. Zjutraj so se iz Celja z vlakom odpeljali do Šentjurja, kjer so se jim pridružili še domači planinski tovariši, nakar je vsa skupina — nad 60 iz vrst šolske in tovarniške mladine — krenila pod vodstvom načelnice društvenega mladin- skega odseka Zofke Petkove ter bivšega komandanta Kozjanskega odreda Marjana Jerina proti Re- sevni. Pri spomeniku padlima borcema Cvetki Jerinovi in Du- šanu Lahu, je mladina položila venec ter s krajšo komemoracijo počastila spomin vseh žrtev za osvoboditev domovine. Po zakuski v šentjurski planin- ski postojanki, je mladina nada- ljevala pot pod Langerjevimi peč- mi po dolinici proti Svetini in na- to do Celjske koče. Prisotnost to- variša Jerina je obogatila sončni dan v jesenski prirodi s postanki na vseh mestih, oznamenovanih s spomeniki padlim junakom, ob katerih je tov. Jerin obujal spo- mine na težke dni narodnoosvo- bodilnega boja. V Celjski koči je udeležence po- zdravil v imenu uprave celjskega Planinskega društva tov. Franc Cokan, v spomin na komemora- tivni pohod pa so mladi planinci prejeli jubilejne knjižice »Resev- na 1941—1961«, ki jih je poklonil Občinski ljudski odbor SZDL v Celju. Organizacija pohoda je bila v rokah mladinskega planinskega aktiva administrativne šole, ki je v zadovoljstvo udeležencev na- logo dobro opravil. G. G. BRODNIKOV REKORD V PETEROBOJU Konec prejšnjega tedna je bil društveni miting AD Kladivarja, na katerem je inž, Jože Brodnik dosegel nov državni rekord v pe- teroboju s 3. 2939 točkami. V po- sameznih disciplinah pa je dose- gel naslednje rezultate: daljina — 665 cm, kopje — 66.40 m, 200 m — 23.1, disk — 41.15, 1.500 m — 4:50.6. Nov državni rekord je postavila tudi Nuša Cede in sicer za sta- rejše mladinke v teku na 80 mel- rov s časom 10.1 sekunde. Častno slovo V soboto in nedeljo je bilo ma sporedu zadnje kolo republiška lige v košarki. Šoštanjčani so sa v zadnji tekmi sestali z moštvom mariborskega Branika in ga pre- magali z rezultatom 48:38 (34:14). V ekipi šoštanjskih košarkarjev se je najbolj odlikoval Lukman, ki je dosegel 26 košev. Ostale p« so zabeležili: Pur 11, Muškon I, Naroločnik 4 in Špendal 2. Po tej zmagi so se Šoštanj ča»i otresli zadnjega mesta na lestviai in prehiteli Medvode. Navzlic ta- mu pa bodo morali zapustiti ra- publiško ligo in se povrniti t okrajno tekmovanje. Vsi pozna- valci te igre pravijo, da bi Šo- štanjčani lahko ostali v družbi najboljših slovenskih košarkar- skih moštev, če bi tudi v prverm delu tekmovanja igrali tako dob- nstonctiibz uraAoSaCu bu lo^j 'aa Pred občinskimi konferencami Ljudske mladine v vseh občinah celjskega okraja se te dni že vne- to pripravljajo na občinske konference Ljudske mladine, ki jih bodo zaključili do 18. decembra. Tako se bo do če- trtega decembra zbrala mla- dina v občini Žalec, Laško, Šmarje pri Jelšah in v Celju, nato pa še v Šoštanju, Šent- jurju, Mozirju in Slovenskih Konjicah. Letošnje konference imajo nekoliko drugačen pomen kot v prejšnjih letih. Pome- nile bodo namreč pripravo na kongres Ljudske miadine Slovenije, ki bo v drugi po- lovici januarja prihodnjega leta v Kranju. Vsebina kon- gresa bo temeljila na občin- SKih konferencah Ljudske mladine, zato bodo te morale biti čimbolj konkretne in re- snično odraz dela in prob- lemov mladih ljudi svojega območja. V ta namen bodo v vseh občinah pripravili pred- konferenčne sestanke in se z delegati že tam pomenili o tistih drobnih, manjpomemb- nih problemih, ki ne sodijo na občinske konference. Hkrati bodo s tem zagotovili kvalitetnejšo in bolje pri- pravljeno razpravo na kon- ferencah. Ob volitvah v nove občin- ske komiteje bodo imele pol- ne roke dela kadrovske ko- misije. Kadrovanje je bilo do- slej ena najšibkejših točk de- la občinskih komitejev Ljud- ske mladine, zato bi bilo prav, da se ta napaka v bo- doče ne bi več ponavljala. Na konferencah bodo volili tudi delegate za kongres Ljudske mladine Slovenije. Iz celjskega okraja jih bo od- šlo dvainštirideset, med nji- mi tudi predstavniki specia- liziranih mladinskih organi- zacij. -ij KORISTNO POSVETOVANJE V CELJU O strolLOTDili složbab t gospodarskih orgioizacljah v četrtek so se v Narodnem domu zbrali k posvetovanju, ki ga je sklicala sekcija za medicino dela Slovenskega zdravniškega društva v sodelovanju z gospodarsko sekcijo Društva socialnih de- lavcev Slovenije zdravniki in socialni delavci iz vseh večjih kra- jev Slovenije. Medtem ko so v četrtek dopoldanski del posveto- vanja posvetili vlogi socialne službe in pomenu sodelovanja vseh služb v gospodarski organizaciji, so si popoldne ogledali obratno ambulanto v Cinkarni, v petek pa so posvetovanje nadaljevali v Velenju. Novi gospodarski instrumenti so strokovnim službam v gospo- darskih organizacijah nakazali pomembno delovno področje. Svoj namen, ki je v pospešeni skrbi za nemoten proizvodni proces, pa bodo hitreje in laže izvajale le z izmenjavo izkušenj in medseboj- no pomočjo. O konferencah za družbeno aktivnost žena Na zadnjem sestanku sekretari- ata okrajnega komiteja Ljudske mladine in predsednikov občin- skih komitejev Ljudske mladine celjskega okraja so govorili tudi o bližnjih konferencah za druž- beno aktivnost žena po občinah. Ljudska mladina je soklicatelj teh konferenc in prav bi bilo, da bi mladi ljudje na njih govorili o tistih problemih, ki presegajo okvir Ljudske mladine. To pa je prav gotovo problem poklicnega usmerjanja ženske mladine, deli- kventnosti, vloga družine, dru- žinska vzgoja itd. Konferenc se naj bi udeležili le tisti mladinci in mladinke, ki so voljni delati po tem vprašanju, to pa naj bo tudi pogoj za sprejemanje v or- gane, ki bodo o problemih druž- bene aktivnosti žena razpravljali tudi v medkonferenčnih obdob- jih. Seminar za člane ideoloških komisij Okrog desetega novembra bo v Dobrni trodnevni seminar za čla- ne komisije za idejno vzgojno de- lo občinskih komitejev Ljudske mladine. Seminar, ki se ga bo udeležilo okrog štirideset mladin- cev in mladink bo pripravil Okrajni komite Ljudske mladine. Med strokovnimi službami za- vzema socialna služba nedvomno vidno mesto. Uspešno lahko so- deluje pri sprejemanju in uvaja- nju delavcev na delovno mesto, pri proučevanju problemov, ki iz- hajajo iz dela, pa tudi takih, ki posredno vplivajo na delovni uči- nek, pomaga reševati osebne pro- bleme zaposlenih. Razumljivo pa je, da lahko socialna služba u- spešno opravlja svoje naloge le v tistih gospodarskih organizaci- jah, kjer je povezava z ostalimi strokovnimi službami res dobra in kar najbolje urejena. Ce so- cialni delavec pozna delavčevo socialno in ekonomsko stanje ter ve, kako se na delovnem mestu počuti, bodo te ugotovitve ne- dvomno koristile tudi zdravniku. Ta pa bo s svojim mnenjem so- cialnemu delavcu tudi marsikdaj olajšal delo. V gospodarskih orgnaizacijah je med strokovnimi službami — predvsem med socialno in zdrav- stveno — še vedno premalo so- delovanja. O tem je v referatu obširno govorila predsednica dru- štva socialnih delavcev Slovenije Ada Klajnškova, v razpravi pa so posredovali izkušnje tudi številni zdravniki in socialni delavci. V CELJU — Občinska plesna šola v soboto je bila v Narodnem domu svečana otvoritev občinske plesne šole, ki bo v celjski ko- muni koordinirala in usmerjala plesno dejavnost. Otvoritev so opravili ob navzočnosti najvid- nejših predstavnikov celjskega občinskega ljudskega odbora. Plesne zveze Slovenije, občin- skega komiteja Ljudske mladine ter prosvetnih društev. Ob tej priliki so šoli nakazali naloge ter obveznosti, ki jih z ustanovitvijo prevzema. Občinska plesna šola je vzrasla pravzaprav iz celjskega mladin- skega plesnega kluba, ki je že la- ni prirejal osrednje mladinske plesne prireditve, hkrati pa po- skušal vplivati tudi na ostale ob- like plesne dejavnosti pri mladih ljudeh. Na republiškem posveto- vanju o plesni vzgoji, ki je bilo pred meseci v Celju, pa se je iz- kazalo, da je mladinski plesni klub prerasel ozke okvire organi- ziranja osrednjih plesnih prire- ditev ter da so dozoreli pogoji za ustanovitev občinske plesne šole. Ta šola, ki bo imela tudi svoj organ družbenega upravljanja, bo v plesne tečaje zajela poleg mla- dine tudi starejše ljudi in bo ne- dvomno mnogo prispevala k bo!j dovršeni plesni vzgoji v celjski komuni. V četrtek se bo prvič sestal no- voimenovani upravni odbor šole. Sestavili bodo delovni program razdelili obveznosti — o tem p' prihodnjič. -ij 6 CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 3. novembra 1861 ŽENA DOM DRUŽINA revija sodobnih otroških oblacil V Žalcu Lepo, praktično in poceni Pravijo, da ni lahko biti maneken. Ce pa se nekdo prvič sprehaja med publiko in ve, da je vanj uprto toliko in toliko oči in če je star od treh do petnajst, let, kar radi verjamemo, da je problem — kam z rokami in nogami, še tembolj težak. Pa so žalslti pionirji kar krepko zagrizli v to kislo jabolko. Na reviji sodobnih otroških oblačil, ki jo je pripravila žalska ob- činska zveza Društev prijateljev mladine ob pomoči tamkaj- šnje osnovne šole, so pokazala, da jim tudi ta stvar ni pre- težka. Ko so se prižgale luči in je na- povedovalec povedal nekaj uvod- nih verzov, so stopili po odru pr- vi mali manekeni. Modeli, ki so jih nosili, naj bi odgovorili na tolikokrat zastavljeno vprašanje — kako otroka lepo, higiensko in praktično obleči. Tu ni bilo cow- bojk in ne nožev za pasom pri mladih »možeh«, pa tudi ne viso- kih peta in pretirano ozkih kril pri petnajstletnih »damah«. Vsega tega ni bilo, pa so se mladi ljudje v oblekah, ki so jih nosili, ven- darle dobro počutili. Težko bi dajali oceno žalske re- vije sodobnih otroških oblačil. Vsake oči imajo svojega slikarja, pravijo. Eno pa prav gotovo drži — da bi takih revij bilo treba še več. Potem bi bilo nedvomno manj kritik na račun otroške konfekcije, manj oklevanja in je- ze pri nakupih, pa manj mokrih nosov in prevročih ličk naših ma- lih, Revije bi svetovale, starši pa laže in hitreje izbrali tisto, kar je primerno njihovim otrokom, let- nemu času in ne nazadnje — de- narnici. Na reviji so prikazali lepo šte- vilo modelov za najmlajše, za ti- ste, ki že hodijo v šolo, pa tudi za one, ki že zapuščajo osnovno- šolske klopi. Tudi nekaj oblek za slovesnejše priložnosti je bilo med njimi. K vsem tem lepim modelom so dodali še čevlje »Pe- ka« in »Alpine«, prijetne plete- nine, nogavice tovarne na Polzeli ter druge dodatke in manekeni so bili lepo in toplo oblečeni. Videli smo mnogo praktičnih komple- tov — od deftinastih jopic in hlačk, preko karirastih srajc in enobarvnih poluverjev, pa tja do kompletov za igro, ki jih bodo otroci lahko nosili med zimo in mnogokrat smo se navdušili ob toplih kombinacijah barv in tka- nin. Pogrešali pa smo še več de- kliških oblačil. Skoraj vse »ma- nekenke« so nosile hlače — ki jim sicer ne odrekamo praktič- nosti — malo pa je bilo domisel- nih kril, jopic, prostornih krojev, ki lahko omilijo marsikaj, kar je pri razvijajoči se deklici še ogla- to "m nerodno. Večino modelov so sešili v celj- ski otroški konfekciji »Mojca« in mirno lahko povemo, da smo med njimi našli marsikaj zelo lepega. »Mojčina« največja oblika pa sta — izredna praktičnost in cene- nost. »Lepo je, kar namenu služi,« je proti koncu povedal napovedova- lec in veliko resnice je v njego- vih besedah. Žalska revija sodob- nih otroških oblačil je znova po- trdila to staro pravilo in lahko jo štejemo — kljub nekaterim manj- šim pomanjkljivostim — med najuspelejše prireditve Društev prijateljev mladine pri nas. -ij OBLETNICA V mrzli oktobrov večer, stopaš nasproti mi mama, zvezde gorijo nocoj, sedi, nocoj bova sama. Rad bi naslonil glavo v Tvoje mehko naročje, Tvoje poljube bi pil, kakor nekoč bilo je. Pa je ugasnil Tvoj mili pogled, črna te skrila je jama, zadnjič Tvoj mrzli poljub sem izpil lani oktobra, — o mama! S. I O zaposlitvi ženo Pred dnevi je bila v Velenju seja sveta zavoda za zaposlova- nje delavcev. Obravnavali so pro- blem zaposlovanja žena. Razgo- vora se je udeležil tudi zastop- nik republiškega zavoda za za- poslovanje. Šoštanjska komuna je v po- gledu porasta aktivnega prebival- stva visoko nad republiškim pov- prečjem. Ce velja to za prebival- stvo na sploh, pa ni tako v po- gledu zaposlovanja žena. V pri- merjavi z vsemi zaposlenimi v komuni, je samo 18,1 odstotka žena. Trenutno imajo v šoštanj- ski komuni prijavljenih 166 žena brez zaposlitve. Na območju Šo- štanj ske občine so možnosti za zaposlitev žena zelo skromne. Že- ne se lahko zaposlujejo le v pod- jetju Gorenje v Velenju, v Ga- lanteriji v Šoštanju, v LIK in še v nekaterih dragih manjših pod- jetjih. Tej težavi se pridružuje še draga — večina žena, ki se želi zaposliti, je nekvalificirana, zato bo treba priučevanju posvetiti vso pozornost. Vse to pa bo mo- goče izvesti le s tesnim sodelo- vanjem vseh zainteresiranih či- niteljev. DA NE BO NESREČE beležijo vsak dan primere zastrupitve otrb'k in to prav s tabletami. Zgodi se, da je zdravniška pomoč brezuspešna, saj so bile tablete, ki jih je otrok poje- del namenjene odrasli osebi in vezane celo na določeno količinsko uživanje. Kdo je v takem primeru kriv nesreče otraku, ki se ne zaveda, kaj sme nesti v usta in kaj ne sme? S tem vprašanjem se že več let bari naša zdravstvena služba in z njo prav- niško osebje^ ko sprejme v roke spis umrlega otroka. Kdo je temu kriv? Ko- liko bolečin, koliko solza sledi takšni malomarnosti staršev! Zato naj nam ne bo odveč pravočasna pomi'sliti na to; po toči je zvoniti pre- pozno. Z ureditvijo domače lekarne, ki naj bo shranjena v posebni skrinjici, odmaknjeni v primerni višini na steni, ne bomo ogrožali nikogar v še tako maj- hnemu stanovanjskemu prostoru. Poskrbimo, Kadar nabavljamo za naše stanovanje novo opremo, navadno že takrat v mi- slih določamo mesta za tiste predmete, v katerih vidimo praktično vrednost. Ma- Ickatera gospodinja je pri urejanju no- vega ali starega stanovanja pomislila tudi na domačo lekarno, ki je pa kot vsak drug gospodinjski pripomoček pri hiši nujno potrebna. Pomislimo samo, kolikokrat smo morali ob močnem zobo- bolu ali glavobolu hiteti v lekarno po ta- blete. Včasih smo jih imeli celo doma, le da jih v takšnem nujnem primeru ni- smo našli. In če je prijokal s potolče- nim kolenom otrok, smo se večkrat zna- šli v zadregi; pri roki nismo imeli ne obveze nUi sredstva, s katerim bi rano razkužili in preprečili morebitno zastru- pitev. Nered ali neresno gledanje na uredi- tev domače lekarne pa ima lahko tudi težje posledice. V celjski bolnišnici za- VELIKA PRIJATELJSTVA živa je podobna pravi volkulji in tudi huda je, da vsakemu tuj- cu renče pokaže ostre zobe. Nihče se ji ne upa približati, da mu ne bi premerila hlač. Mala Manj a pa se je prav nič ne boji. Celo veliki prijateljici sta, da ji Živa dovoli, česar nikomur ne bi. Manj a jo lahko zajezdi, pocuka za uhlje, lahko spleza v njeno hišico. Živita v zgledni koeksistenci, ki jo Živa zelo široko pojmuje. Manja ji ce- lo lahko zaveže ruto na glavo, pa je drugače renčeča Živa prijazna in krotka tetka. Da, neverjetno odkritosrčna ko- eksistenca, ki je verjetno Živa ne bo nikoli izdala. Manja pa? Kdo ve? Včasih se že sedaj jezi in zmerja vsvojo prijateljico, kmalu ji bo odločno zapovedovala. Je že tako, da Živa ni tako civilizirana, Manja pa ima že tipične človeške lastnosti. No, vsekakor sta prija- teljici, veliki prijateljici, da bi se lahko še ljudje ob tem zgledovali I Mar ne? s. Starši, čas beži Vprašanje: Dečku je deset let, hčerki pa osem. Veliko sem zdo- ma, ker imam službo tudi po- poldne, in otroka sta sama doma. Kako naj jima vzbudim veselje do dela? Odgovor: Najbolje pritegnemo otroka z lastnim zgledom in s so- delovanjem. V otroškem vrtcu sta prav rada delala. Gotovo je vzgo- jiteljica izbrala takšno delo, ki je otroke veselilo in so ob tistem delu lahko preizkušali svoje moči. Hoteli so delati tako, kot delajo odrasli. Delali so vsi, in sicer pod vodstvom. Vodstvo je važno. Tu- di v šoli je podobno. Doma pa sta otroka sama in čas beži. O- trokom pa se navadno nikamor ne mudi; čas je zanje še nejasen pojem. ivjaročilo ne sme biti vsak dan I enako. Ce je tako, potem je tudi j ta enoličnost vzrok, da otrok že- njo presliši. »Ko se nehate igrati, pospra- vite za seboj, ne hodite z blatnimi čevlji v kuhinjo,« — tako naro- čilo je jalovo, zlasti še, če se po- navlja iz dneva v dan. «Pomijta posodo!« »Kaj pa, če jo razbijeva?« Torej moram pristopiti in žrt- vovati nekaj časa. Stojim poleg njiju, ko si nalivata tople vode v sklede, svetujem jima, kaj naj umijeta najprej, kaj potem, ka- ko naj položita posodo, da se od- cedi itd. Trajalo je dolgo, a končno je bilo pospravljeno in otroka sta vedela, kako naj to delo opravita. Bila sem z njimi še drugi in tret- ji dan, ko sem ju pustila popol- noma sama. Bila sta navdušena, jaz pa tudi. Nekaj sem ju torej naučila in brez skrbi jima bom odslej prepuščala to delo. V nedeljo smo se učili posprav- ljati postelje. Tudi zato sem po- rabila mnogo časa, a zdaj opravi- ta to brez težav in lepo. Zdaj že olupita krompir in ja- bolka, opereta solato, stečeta po peteršilj, po to in ono. Za takšen pouk je potreben predvsem čas in potrpljenje. Nikakor pa ne smem popustiti — to je moje vodilo. Dosledno moram obdržati vodstvo v svojih rokah. Otrok mora vedeti, da se za njegovo delo zanimamo, da je njegovo delo važno, kaicor je važ- no naše. In predvsem — ne smem poza- biti, aa so to otroci in da je igra nadvse mikavna, Ce sem spozna- S da ju igra zelo vabi, jima ni- jm tisti aan dela v stanovanju niti omenila. Molče sem opravila sama. Tak odmor jima je koristil in sta se drugič dela spet z ve- seljem lotila. Danes se jima zdi malenkost pomiti za seboj umivalnik, po- spraviti svoje šolske reči in igra- če, obesiti obleko na obešalnik, očistiti čevlje in prinesti kruh. Pa še nekaj: za spremembo ji- ma napišem celi urnik. Pribijemo ga s skupnimi močmi na vidno in dostopno mesto( to delo oprav- ljamo povsem resno). Naštejem jima dve resni nalogi, potem pa za oddih in smeh: naj se pogle- data v ogledalo, naj se lepo po- češeta, naj pokukata radovedno za hip skozi okno, da bosta vi- dela, kaj se na cesti godi, ali pa — recimo — resno ukažem, naj za konec urnika zapojeta tisto »Sijaj, sijaj sončece ...« Ne smemo pozabiti zapisati v umik med dolžnosti tudi ukaz: preoblecita punčke in jih polo- žita spat. Malo za šalo, malo zares — pa bo šlo! M. M. MALENKOSTI 1. Kam naj položimo milo, da se ho hitro posušilo, se včasih vprašujete. Predlagamo, da kupite tako-le škatljico, ki jo lahko brez težav pritrdite na kopalno kad ali kam drugam in problem ho rešen. Skatlja je iz plastične mase in je prijetna na pogled. 2. Ljubitelji kave hvalijo ta-le električni pražilec. Pravijo, da je praktičen, da dobro peče, čeprav ni lep. V Beogradu jih prodajajo po dva tisoč sto dinarjev in prav bi bilo, da hi se zanje ogreli tudi pri nas. MLADIM BRALCEMl Te dni smo pregledovali vašo pošto. Ugotovili smo, da nam še vedno pošiljate od- govore na nagradno uganko »Kje je to«, čeprav je rok že davno potekel. Žal nam je, ker vseh odgovorov pri žre- banju nismo mogli upošte- vati, zato vas prosimo, da po- hitite in odgovore pošljete do roka, ki vam ga postavimo. Domenili smo se, da boste k fotografiji dečka, ki sedi na buči, napisali najbol.iši pod- pis. Ste že kaj pomislili? Ne- kateri so nam odgovore že poslali, pa jih še vendar ni veliko. Med njimi so na pri- mer taki-le: V znamenju je- seni, Prijetno sedišče. Na- smeh, prosim! itd. Kar pri- kupno, kajne? Dragi, mladi prijatelji, hitro svinčnik v roke! Napišite podpis iii nam ga takoj pošljite. Ta-le šte- vilka »Celjskega tednika« bo izšla v petek, 3. novembra, vi pa nam morate odgovore po- slati najkasneje do ponedelj- ka, 6. novembra. Želimo, da bi jih bilo čim več! Lepo pozdravljeni! OGLEDALI SMO SI »KEKCA IN MOJCO« V lepem sončnem jesenskem dopoldnevu smo imeli športni dan. Toda to ni bil navaden šport- ni dan. Res smo pešačili šest ki- lometrov daleč, toda na cilju — v Šentjurju — nas je čakalo pri- jetno doživetje. Že med potjo smo pozdravili avtobus 141 v.njem igralce celjskega gledališča, ki so se peljali v Šentjur, kjer so nam zaigrali igrico »Kekec in Mojca«. V dvorani, polni pionirjev, smo veselo spremljali Kekca, ki je s pesmijo in smehom šel v hribe, premagal hudo Pehto in prinesel zdravilo ubogi, slepi Mojci. Ve- selega Kekca, dobre Mojce, tete Pehte, ubogega Skazeta in seveda plašljivega Rožleta, ne bomo ni- koli pozabili. Drago Polšak, III. razr. osn. šole na Blagovni PRISRČNO SREČANJE Vedri, nasmejani obrazi, na glavi pionirska čepica, za vratom rdeča ruta, na čelu kolone na- smejanih obrazov pa harmonika in prapor, na katerem piše, da ga udeležencem pionirskega parti- zanskega pohoda na Rog ob dvaj- seti obletnici revolucije poklanja Zveza borcev NOB Slovenije. Na- to rezek žvižg lokomotive, škri- panje zavor in iz vlaka se usuje četa nasmejanih mladih ljudi. Trikratni »zdravo« prišlecem in trikratni »hura« gostiteljem, zvo- ki harmonike ter prisrčen stisk rok — takšno je bilo srečanje pi- onirjev Lackovega odreda in Lac- kove čete ter pionirjev odreda Franja Vrunča iz Celja na posta- ji v Ljutomeru. Prijateljstvo, skovano na Rogu, se ne ho nikdar skrhalo. Nadalju- je se v sinovih in hčerah tistih, ki so se borili po teh gozdovih. Pod nami je ležala tako gosta megla, da nismo mogli videti Ljutomera. Pa je bilo zato tem- bolj prijetno v šolski telovadnici! Najprej — prisrčen pozdrav go- stom, nato pa pester umetniški program, pri katerem je sodelo- val pevski zbor, nadalje recita- torji itd. Za tem sta komandirja obeh čet — Lackove in Celjske — poveljevala »-mirno«, vzorno ure- dila svoje vrste, poveljevala po- zdrav praporu, nato pa so opra- vili svečano predajo prapora. Ko- mandir Lackove čete je koman- dirju celjske čete izročal prapor z velikim ponosom in prav s ta- kim čustvom v srcu ga je spre- jemal mladi Celjan. Obljubil je,, da bodo prapor skrbno varopali in ga po enem mesecu izročili'pi- onirjem iz Leskovca. Prapor je izmenjal lastnika, nato še pionir- ska himna in prvi del svečanosti je bil pri kraju. Za tem so Celjane povabili na malico in jih nato še peljali v Že- lezne dveri, kjer so si privoščili mnojo sladkega grozdja. Ko se je košari lepega grozdja pridru- žil še »mošt«, ki je pravkar pri- tekel izpod stiskalnice, nam je še hitreje mineval čas. Po kosilu so si Celjani ogleda- li Ljutomer, muzej narodno osvo- bodilne vojne ter ostale zanimi- vosti in že se je približal čas od- hoda. Spet je zažvižgal vlak, za- cvilile so zavore, mi pa smo še dolgo mahali prijateljem v po- zdrav. Krožno potovanje Ce mislite, da vam bom opisala veselo potovanje, polno zanimivo- sti, se motite. Bilo je ob koncu šolskega leta. Hodili smo v osmi razred, torej v zadnji letnik osemletke. Na končni izlet smo se že dolgo pri- pravljali. Sprva smo se namenili na morje, pozneje pa smo se od- ločili za Pohorje. Nekaj dni pred izletom pa so nam s Pohorja spo- ročili, da so vsa prenočišča zase- dena. »Kam pa sedaj?« smo se vprašali. Na predlog tovarišice razredničarke smo sklenili, da pojdemo v Ravne in Kotlje. Na dan, ki je bil določen za izlet, pa je deževalo. V upanju, da bo dež ponehal, smo bili že ob dveh zju- traj vsi na postaji. Vlak nas je popeljal v Maribor. Tudi tam je deževalo. Pot smo nadaljevali proti Dravogradu, kjer bi morali prestopiti na drug vlak. Kakor nalašč pa se je dež še bolj ulil. Ni bilo drugega izhoda, kot dj smo stopili na vlak, ki je peljal preko Slovenj Gradca v Celje. Vso pot smo morali stati. Počasi se je vreme boljšalo in ko smo prišli v Celje, se nam je izza oblakov zasmejalo sonce. Bili smo jezni in smo se šli hladit v Mignon. Ko so nas pri- jatelji vprašali, kje smo bili na izletu, smo povedali, da smo opravili krožno potovanje. Misli- li so, da je bil lep izlet, mi pa smo se potihem smejali. Smilja Kovačič, Celje, Zvezna 4 Komandant Lackove čete izroča komandantu celjske čete prapor CELJSKI TEDNIK STEV. 42. — 3. novembra 1861 7 Koristni predlogi Konec prejšnjega tedna je bil; najprej skupna, zatem pa še lo- čeni seji obeh zborov Občinske- ga ljudskega odbora v Celju. V središču pozornosti skupne seje sta bili poročili predsednice sveta za znanost in kulturo Marice Zor- kove ter predsednika sveta za te- lesno vzgojo Andreja Droleta. Predstavnika obeh svetov sta po- dala izčrpni poročili o delu in ne- katerih problemih, s katerimi se srečujeta organa ljudskega odbo- ra. Na osnovi razprave pa so ljudski odborniki med drugim priporočili čim prejšnje nadalje- vanje del pri ureditvi Mestnega muzeja in Studijske knjižnice, nadalje skoraj šh j o preselitev Me- stne ljudske knjižnice v prostore poleg gledališča na Šlandrovem trgu. Razen tega so predlagali stanovanjski skupnosti Gaberje, da poišče nove prostore za knjiž- nico Svobode. Nekaj priporočil je padlo tudi v zvezi s preselitvijo oddelka NOB Mestnega muzeja. i Kakor v zvezi s poročilom sve- ta za ulturo in znanost, tako so obdomiki sprejeli nekaj priporo- čil tudi s področja sveta za te- lesno vzgojo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža in oče- ta Vojteha Jerina se naj prisrčne je zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, obsuli njegov grob s cvetjem in sočustvovali z nami. Iskreno zahvalo smo dolžni govornikom Franu Rošu, Jurčku Krašovcu, Francetu Kojniku in Ivanu Rutarju za tople poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo tov. Jožetu Dolganu, ki je izkazoval v času očetove bolezni naši dru- žini vso pozornost in ga spremil v imenu sošolcev na po- slednji poti. Toplo se zahvaljujemo pokojnikovim nekdanjim učencem iz Kompol, osnovni organizaciji ZB T. Grčarja in ostalim množičnim organizacijam celjskih šol ter mladinske- mu pevskemu zboru I. osnovne šole in godbenikom društva >^F. Prešeren« za občuteno izvajanje žalostinke. V času težke očetove bolezni je požrtvovalno lajšalo njegovo trpljenje zdravstveno osebje otološkega in kirurgičnega oddelka celj- ske bolnišnice, kateremu smo dolžni posebno zahvalo. Iskrena hvala dr. Malgaju, ki je našega ljubega očeta v času njegove bolezni obiskoval na domu, ga bodril in nam pomagal v težkih dneh. Celje, 25. oktobra 1961 JERINOVI Uspelo povračilo Čeprav je enajstorica celjskih železničarjev dosegla v dvoboju s Soboto visoko zasluženo zmago, z igro domačinov nismo bili po- vsem zadovoljni. Res je, da je že šest golov veliko, zelo veliko za dvoboj na taki ravni, toda na- vzlic temu, bi jih bilo lahko še dosti več. Napadalni igralci so veliko grešili in zamujali zlasti v prvem delu igre. Ne gre za re- zultat, gre za igro, za prisebnost in učinkovitost, predvsem te- daj, kadar se nudi več kot ideal- na priložnost. In teh so imeli na- padalni igralci Celja več kot pre- več, pa tudi gostje. Z visoko zmago 6:2 (3:1) so se Celjani pošteno oddolžili* za po- raz, ki so ga utrpeli v pokalni tekmi s Soboto. Svoje napade so gradili predvsem po desnem kri- lu. Ajdič je bil tokrat izredno razpoložen, pa tudi Devčič je spravljal obrambo Sobote v stal- no zadrego. Obramba Celja je svojo nalogo odlično opravila. Pri streljanju na gol je bil to pot najbolj uspešen Ajdič, ki je kar trikrat premagal odličnega vra- tarja gostov. Medtem ko je dva gola zabil Devčič, je končni re- zultat postavil Jager. V predtekmi sta se mladinski enajstorici Celja in Sobote razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Nepričakovan poraz Ce rečemo, da je visoka zmaga Celja nad Soboto prvo presene- čenje osmega kola jesenskega de- la tekmovanja v slovenski conski ligi, so Kranjčani poskrbeli za drugo, saj so na domačem igrišču premagali celjskega Kladivarja s tesnim rezultatom 2:1 (1:0). Do- mačini so bili v rahli terenski premoči le v prvem delu prvega polčasa, pozneje pa so pobudo če- dalje bolj prevzemali igralci Kla- divarja. Namesto, da bi to premoč izkazali tudi v golih, so dovolili, da so domačini prešli v vodstvo 2:0. Častni gol za Kladivarja je dosegel Hribernik, ki je tokrat igral celo tekmo. V sredini prvega polčasa je vratar Kranjc moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče, v vratih pa ga je zamenjal Vo- deb. Kakor glavna tekma, tako se je tudi mladinska končala z istim rezultatom 2:1 za domačine. Rokomet celjani — zaenkrat tretji V osmem kolu republiške ro- kometne lige je ekipa celjskega železničarskega kluba nastopila v Brežicah proti tamošnjemu mo- štvu Partizana in zmagala z vi- sokim rezultatom 29:16 (14:9). Po tej zmagi so se Celjani po- vzpeli na tretje mesto jakostne lestvice z devetimi točkami in razliko v golih 156:137. V vod- stvu je ljubljanski Krim s 16 točkami, na drugem mestu Bra- nik s trinajstimi itd. Hokej na travi celje : krško 7:1 V drugem kolu prvenstvenega tekmovanja v zasavsko celjski skupini slovenske lige v hokeju na travi je mlado moštvo HDK Celja v Krškem premagalo ta- mošnjo ekipo Partizana z viso- kim rezultatom 7:1. Prihodnjo ne- deljo bodo Celjani nastopili v Se- novem, kjer jih čaka najtežja tek- ma jesenskega dela prvenstva. celje — Šentvid Tudi v nedeljo bodo celjski ro- kometaši nastopili na tujem igri- šču; tokrat v Šentvidu. CELJvSRA MEST.NA HRANILNICA obrešč« TUgatelje o izidu nagrad- nih žrebanj: >ZA ANKtTOc ŽREBANJE VLAGATELJEV Žrebanje hranilnikov a din 1.000.— Številka hranilne knjižice: 101189-2, 98861-1, 10">441-1 101640.1, 101930_i, 1009f)2-l. 10424.1-1, 102983-1 104402.1. 98478-1 TEKMA ZA METRI V 2ALCU V nedeljo je bila na letališču t Levcu nckakn poslovilna športna prireditev. Poslovilna v tem smislu, da člani celj- skega aero-kluba pričakujejo s poslab- šanjem vremena težave za nadaljnje večje letalske prireditve v letošnjem letu. Na tekmovanju, ki je bilo t nedeljo, se Je šlo dobesedno za metre. Tekmo- vali so v treh disciplinah in to dve eki- pi iz Celja ter ena iz SlovenjfSradca. V prvi disciplini je motorni pilot moral 2 višine 400 metrov pristati z odvzetim plinom brez korekture v kvadratu 3# krat 100 metrov. V druni je smel s kore- kturo plinu pristati z višine 300 me- trov na enako omejenem prostoru. Tret- ja disciplina pa je zahtevala precizno letanje mal'h padal v krog z premerom 110 metrov in z višine 300 metrov. No pa recite, če ni šlo za metre. Tekmovalno srečanje je bilo ponovlje- o trikrat in vsakokrat so zmagali Ce- ljani, dvakrat prva, enkrat pa druga celjska ekipa. V vseh treh srečanjih skupaj so Celjani pobrali 6.690 t<^k, ekipa Slovenieradca pa 3.410 toki je ibral najmanjše žtetil* »etrale« Frasc Janaš. Kolektiva TOVARNE POHIŠTVA POLZELA in LESNEGA PODJETJA ŠEMPETER obveščata vse cenjene odjemalce in dobavitelje ter ostale poslovne prijatelje, da sta se po sklepu delavskih svetov obeh podjetij in odločbe Občinskega LO Žalec združila s 1. oktobrom 1961 v novo podjetje »GARANT" Polzela pohištvena industrija z obrati v Polzela, Šempeter DS TOVARNE POHIŠTVA POLZELA DS LESNEGA PODJETJA ŠEMPETER Delovni kolektivi gospodarskih organizacij, člani družbeno- političnih organizacij in vsi naši državljani! Predavanje XXII. KONGRES KP SZ IN MEDNARODNI POLITIČNI DOGODKI lahko naročite pri Delavski univerzi, Malgajeva ulica 4, Celje. Komunalna banka Celje in Mestna hranilnica v Celju prirejata v času od 6. do vključno 12. XI. 1961 vsak dan od B. do 18. ure v prostorih likvidature Komunalne banke v Ce- lju razstave pod geslom: Denar in varčevanje Razstava prikazuje denar v Sloveniji skozi stoletja ter varčevanje pri nas in po svetu. Ogled razstave je brezplačen. Prireditelja posebno opozarjata na razstavo šolska vodstva. ZAHVALA Vsem, ki ste našo nepozabno, skrbno mamo, ljubljeno omico Pavlo Chiba spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam ustno in P'6meno izrazili sožalje, iskrena hvala. Posebna hvala dr. Strausovi za njeno požrtvovalnost in dr. Ko- vačiču Za poslovilne besede. Družina Chiba. OBJAVE IN OGLASI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 4. novembra 1961 — ob 19.30 uri: Shakespeare — ] Javoršek: IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE Prrmiera — Izven Nedelia, 5. novembra 1961 ob 10. uri: Shakes.peare — J. Tavoršek; IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. ob 15.30 uri: Shakespeare — J. Javoršek: IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE — Izven. Petek, 10. novembra 1961 ob 19 30 uri: Fadil Hadžič: HOTEL ZA NORCE - Premiera. Premierski abonma in izven Sobota, 11. novembra 1961 ob 19.30 uri: Fadil Hadžič: HOTEL ZA NORCE — Sobotni abonma in. izven. Nedelja, 12. novembra 1961 ob 10 uri: Shakespeare — J. Javoršek: IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE — II. nedeljski dopoldanski abonma in izven. ob 15. 30 uri: Fadil Hadžid: HOTEL ZA NORCE — Nedeljski popoldanski abonma in iz- KINO UNION 1.—4. 11. 1961 »ORIENTALKEc, italijan- ski barvni Csc film _ 5.-8. 11. 1961 »DOBER DAN 2ALOST< ameriški barvni Csc film KINO METROPOL 1.-4. 11. 1961 »KITAJSKI ZID<. italijan- ski barvni Csc f'lm 5.-9. 11. 1961 »ZVEZDA RIA«, nemški film MATINEJA 5. 11. 1961 »PESTER PROGRAMc, ame- riški barvni Csc film. RISANKE KINO DPD »SVOBODAc — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 4. in 5. 11. 1961 »KARNEVAL V NEW ORLEANSUc, ameriški barvni Csc film , ^ 8. 11. 1961 »LETA VESELJA<, ruski bar- vni film 9. 11. 1961 »PET MINUT RAJAc, jugo- slovanski film Sreda, 8. novembra ob 20 v Na- rodnem domu: I. abonmajski koncert — poljski pianist ADAM HARASIEWICZ. Prodaja vstopnic v glasbeni šoli. GOSPODINJSKA pomočnica išče zapo- slitve. Anlolič Marija. Mariborska 53 Celje (pri Oblak). MIZARSKEGA pomočnika tprejmem ta- koj. Naslov T upravi lista. Po i^sebnem naročilu delovnih kolek- tivov in organizacij prirejamo z moder- nimi turističnimi avtobusi IZLETE po domovini in v inozemstvo. Zahtevajte programe v najbližji naši poslovalnici. Kolektivom nudimo pri avtobusnih pre- vozih poseben popust. kOMfAS — prodaja vse vrste vomv_ nic za tu- in inozemstvo, za železniški, pomorski in letalski promet in vozovnice za lastne avtobusne proge. KOMPAS — posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, obmejnih do. volilnic in vseh tujih vizumov. KOMPAS — rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah' obaln« in rečne plov- be in postelje v spalnih vagonih na vseh progah JZ in v inozemstvu. KOMPAS — menja tudi plačilna sred. stva in sprejema depozite. KOMPAS — daje brezplačno vse tu- ristične in prometne informacije, pro. daja razglednice, turistične publikacije (avtokarte, vodnike, priročnike itd.). KOMPAS — vzdržuje na področju ino- zemskega turizma poslovne stike s pre- ko 1250 potovalnimi uradi po vsem sve- tu. Pred vsakim potovanjem obiščite po. slovalnico KOMPAS Celje, TomšiieT trg 1, tel. 23-50. STANOVANJE trosobno v Celju, deloma takoj vseljivo, prodam. Naslov t upravi lista. KANADSKI UPOKOJENEC želi sobo v Celju s posebnim vhodom s celo oskr- bo. Plača zelo dobro. Naslov v Upravi lista. ZAMENIAVA STANOVANJA! Zamenjam dirosobno stanovanje brez kopalnice v centru mesta z enakim v najbližji okolici, oddaljenim največ 1,5 km. Naslov v upravi lista. ZDRAVNIK ISCE SOBO t Celju. Na- slov T upravi lista. garažo v centru oddam takoj. Naslov v upravi lista. kisa Oib avtobusni postaji v dobrem stanju, deloma vseljiva, naprodaj. Hrenova 25, Strmec. DNE 24. t. m. ob 9. uri sem na cesti v Dobrteši vasi izgubil zimski povr- šnik (bundo za traktorista). Poltene- ga najditelja prosim, da mi površnik vrne, oziroma sporoči proti nagradi na naslov: Valenčič Franc. Pr^opa 9/a, Vransko. DNE 16. oktobra zvečer sem izgubil aktovko s šolskimi knjigami od Liboj do Šempetra. Poštenega najditelja prosim da jo proti nagradi odda na ioli T 2&lcu. ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dobrega mo- ža Pustinek Martina se iskreno zahva- ljujem vsem, ki so ga spremili na nje- govi zadnji poti do njegovega poslednje- ga doma. Posebna zahvala vsem sosedom in Društvu upokojencev ter ostalim so- rodnikom. Žalujoča žena Angela, hčer- ka Zinka z možem Marjanom in Darjo. BMW 250 ccm in ILO 175 ccm (novejša tipa) odlično ohranjena ugodno napro- daj. Rezar Franc, Prebold. KLAVIR manjši, primeren za deželske pevske zbore ali šole, naprodaj. Po- nudbe pod »50.000« na upravo lista. HISA enostanovanjska, takoj vseljiva, naprodaj. Zaberl Ivan, Zagrad 121 Ce- lje. KRAVO 4 mesece brejo, prodam. Ster- mecki Ana, Lokrovec 28. 300 kg betonskega železa: 6, 8 in 10 mm, prodam. Nas^lov v upravi lista. HARMONIKI, klavirsko in diatonično, prodam. Naslov v upravi lista. DKW 250 ccm prodam. Naslov v upravi lista. . , . VRETENO krožne žage m dva litoze- lezna kotla za svinjsko kuho prodam. Arja vas 6?. HISA v Dobrni, neposredna bližina zdra- viliščat vseljiva, naprodaj. Naslov v uoravi lista. DEI-OVN7 KOLEKTIVI: .. Izletnik turistična agencija posloval niča Celje organizira za delovne Ko- lektive izlete, ekskurzije z moderni mi turističnimi avtobusi po domovin) in v inozemstvo. Za večdnevne izlet« N^D/MC^ kTNAS^ffijE TURISTIČNE TTiM>v m objav *»a- ko sredo do 12. ure v oglasnem od. delku. Trg V. kongresa 5 Informacij« o oglasih, razpisih b ol>javaii dobite I« t upravi Celj Bke«r« tednik« I Obvestilo Prebivalstvo na območju Okraj- nega ljudskega odbora Celje ob- veščamo, da bodo od 15. novem- bra 1961 dalje oddelki oziroma odseki za notranje zadeve občin- skih ljudskih odborov sprejemali v postopek naslednje vloge: a) prošnje za izstavitev potnih listov za potovanje v inozemstvo; b) prošnje za overovitev garan- cijskih pisem; c) prošnje za izstavitev dovolil- nic za vstop v 100 m obmejni pas. Isti organi bodo v bodoče tudi podaljševali veljavnost osebnih izkaznic za tuje državljane, ki stalno prebivajo na območju okra- ja Celje. Vlagatelji prošenj za izstavitev potnega lista se lahko tudi v bo- doče poslužujejo uslug, ki jih pri tem nudita potovalna urada >^Kompas-« in »-Izletnik-«. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti pri od- delkih oz. odsekih za notranje za- deve občinskih LO. Gornji ukrep smo izvršili vsled tega, da omogočimo interesen- tom urejevanje gornjih zadev pri tistih občinskih ljudskih odborih na območju katerih imajo svoje stalno prebivališče. Iz pisarne Oddeleka za notranje zadeve OLO Celje KOMPAS Strinajstletna Ljubica Stamol iz Voj- nika je padla pri telovadbi in si poško- dovala glavo. — S traktorjem se je pre- vrnil Ivan Kač iz Polzele. Zlomil si je no((o. — Ivana 2avski iz Ložnice pri Zale« je ^rl motorist. Pri pade« je dobil poškodbe na glav! in roki. — Triletna Štefanij« Gojčnik iz Bukovja pri FrankeUvea je padla ia si peSko- dcvala glave. ZANIMIVOSTI Dve dediščini Alfreda Nobela Alfred Nobel je bil sin bogate- ga švedskega tvorničarja eksplo- ziva. Tudi on sam se je posvetil kemiji in to tisti, ki ima >->dva braza«. Močni eksplozivi so la- hko v službi človeškega napred- ka, so pa tudi njegov morilec v Vojnih spopadih. Alfred Nobel je vse življenje delal pri izpopolnjevanju eksplo- ziva. Njegove začetke poiskusov z mešanico nitroglicerina in smo- dnika je spremljalo veliko nesreč. V eni taki nesreči je bil smrtno ranjen tudi Alfredov mlajši brat. Kakšen je pravzaprav izum Alfreda Nobela? Do takrat, do Nobelovega izu- ma, je kemija poznala nitroglice- rin. Ta, na oko brezbarvna teko- čina je imela svojstva eksploziva ob udarcu. Nevarna reč, ki je ni bilo mogoče uporabljati brez skrajne opreznosti. Najmanj pa je mogel nitroglicerin služiti voj- skovanju, dokler je bil tako ne- varen za prenos in ravnanje z njim. Alfred Nobel pa je ugoto- vil, da prepojen v infuzorijski zemlji, v kolodijskem bombažu, nitroglicerin ni več tako eksplo- ziven. Tako pomešan nitroglice- rin postane uporaben ob manjših merah previdnosti tudi izven la- boratorijev, zlasti pri razstrelje- vanju skal in seveda tudi v vojni tehniki. Alfred Nobel je svoj iz- um imenoval d i n a m i t. Postavimo Alfreda Nobela še v njegov čas. Rojen je bil 1833 leta, to je v letu, ko angleška vlada postavi suženjstvo izven zakona. Boji za razdelitev sveta so bili takrat lokalnega značaja. Mehi- ška vojna (1846), krimska vojna (1853) in velika državljanska voj- na med severom in jugom v Ameriki (1861) še niso poznale di- namita. Verjetno je bil Nobelov iinamit le najprej uporabljen v gospodarske svrhe, saj dve leti po izumu (1867) izročajo Sueški prekop prometu. Alfred Nobel je učinek svojega izuma na bojnih poljih lahko za- sledoval v rusko-turški vojni leta 1877 in v kitajsko-japonskemu spopadu 1894 leta, ko je Jaipon- ska osvojila Taiwan. Učinek dinamita v morilne na- mene je Alfreda Nobela tako pri- zadel, da je sklenil vse svoje pre- moženje, ki si ga je pridobil od proizvodnje eksploziva in izko- riščanja nafte v Bakuju (ob Ka- spiškem morju), zapustiti za sklad, iz katerega naj bi podelje- vali nagrade za najpomembnej- ša znanstvena, literarna in dru- žbena dela. Morda je zanimivo to, da je isto leto, ko je Alfred Nobel umrl (1896), v Parizu H. A. Becauerel iznašel radioaktivni uran, suro- vinsko osnovo za današnjo, toliko strašnejšo in prav tako dvolično energijo — atomsko energijo. Od leta 1901 podeljuje švedska akademija znanosti po pet Nobe- lovih nagrad. Nobel je zapustil 31 milijonov švedskih kron in velikost posamezne nagrade se giblje med 115.000 do 208.000 kron Nagrade se dajejo vsako leto (izvzemši leta 1940, 41 in 42) za fiziko, kemijo, medicino in psiho- logijo, za književnost in za mir. Od leta 1901 ni bilo podeljenih okoli 30 nagrad in to na vseh po- dročjih, zlasti pa za mir, ki enaj- stkrat ni bila podeljena. c. k. Alfred Nobel Ivo Andric prvi Jugoslovan NobeEovec Pretekli četrtek je v svet šinila novica. Leto- šnji Nobelov nagrajenec je Jugoslovan Ivo An- drič. Novica je bila izredno pomembna zlasti za Jugoslavijo, ki s tem dnem vstopa s svojim veli- kim pisateljem v krog tistih držav, ki so v tem stoletju dale okoli 300 Nobelovih nagrajencev. Ivo Andrič se je rodil 10. oktobra 1892 v Travniku v Bosni. Študiral je v Sarajevu, Zagre- bu, na Dunaju, v Krakovu in v Gradcu. Kot lite- rat se pojavi leta 1911. Sprva kot pesnik (Ex Ponto in Nemiri), pozneje pa kot pripovednik. Prva svetovna vojna ga je našla na Dunaju v vrstah revolucionarne jugoslovanske mladine. Bil je aretiran in njegova pot po ječah se je za- čela. V eni slovenskih jetnišnic (menda v Mari- boru) se je seznanil z našim jezikom in od ta- krat je velik prijatelj slovenske kulture. V času prve svetovne vojne je bil intemiiran v rodnem mestu, kjer je začel snovati svoje veliko delo »Travniška kronika.-« Po koncu vojne ga najdemo na diplomatskih dolžnostih. Rim, Ženeva, Madrid, Bukarešta in Berlin so prestolice, kjer je deloval kot politik. Tik pred pričetkom druge svetovne vojne je bil veleposlanik v Berlinu. Leta neizprosne vojne je preživel v Beogradu in se priključil umetnikom, ki so držali svoj ne- najavljeni »kulturni molk«. Vendar pisati ni pre- nehal, čeprav ni ničesar objavljal. Njegova dela so tesno povezana z njegovim življenjem, torej so odraz resničnega življenja. Velik roman »Most na Drini« je slika več sto- letij v kraju, kjer je preživljal detinstvo — po- doba zgodovinskega razvoja in podoba ljudi Vi- šegrada na Drini. Andrič je na vprašanje novinarjev, koga najvišje ceni, odgovoril: — Najvišje cenim delovnega človeka, ki se preživlja s svojim delom.— Da, to je Andrič. Človek, ki je postal velikan navkljub temu, da se je rodil v revni družini, navkljub temu, da so ga odrivali vladajoči, nav- kljub temu, da je vedno izpovedoval najbolj ne- varno prepričanje — resnico, Slovenci poznamo pisatelja Andriča že zelo dolgo. Še veliko let pred tem, ko je s svojimi deli zaslovel po svetu, smo imeli v prevodu najva- žnejši deli »Most na Drini« in »Travniško kroni- ko«. V domačih zbirkah slovenskega ljubitelja knjig so poleg teh dveh del zelo pogosta tudi druga Andričeva dela, kot »Novele«, »Potovanja Alije Džerzelesa« itd. Na Iva Andriča smo bili vedno ponosni, zdaj pa, ko je prvi jugoslovanski Nobelov nagraje- nec, še zlasti. ček 1901 -1961 57 NAGRAD ZA KNJIŽEVNOST Od leta 1901 do letos je bilo iz Nobelovega sklada podeljenih 57 nagrad za književnost. Pode- ljene niso bile v letih 1916, 1918, 1935 in 1943. Med nagrajenci so imena, znana vsemu svetu, pa tudi našemu povprečnemu lju- bitelju književnosti: Sienkijevič, R. Tagore, Kipling, R. Roland, Anatol France, Reimont. B. Shaw, T. Mann, Piranddello. 0'Neill, Pearl S. Buck, G. Gide, W. Faul- kner, B. Rusell, W. Churchill, E. Hemingway, B. Pastemak in letos prvi Jugoslovan Ivo Andrič. Največ Nobelovih nagrad za književnost so dobili Francozi in sicer 10, njim sledijo Angleži s 7, Nemci in Američani s po 5, Itali- jani 4, Švedi 4, Norvežani 3, Spanci, Poljaki in Švicarji po2, Rusi, Japonci, Indijci, Danci, Fin- ci, Irci, Islandci, Portoričani, Ci- leanci in Jugoslovani pa po eno nagrado. KRATKE ZANIMIVOSTI 4.260 KILOMETROV NA URO Ameriško eksperimentalno le- talo »X 15« je nedavno doseglo nov rekord v hitrosti. Poskus so opravili v veliki višini 13.700 me- trov visoko. Letalo je bilo »izstre- ljeno« iznod trupa letala matice, hitrost 4.260 kilometrov na uro, je letalo vzdržalo osem minut in pri tem izrabilo komaj 70 odstotkov svoje moči. RADIJSKA POSTAJA V VOJAŠKI ČELADI Ameriška vojska je vpeljala za nižje vojaške funkcionarje svojevrstno oddajno in sprejemno radijsko postajo, ki je montirana v čelado. Celotna čelada je težka 900 gramov, njen oddajni domet pa je do 1500 metrov. Postaja v čeladi je opremljena z baterijami, ki se čez dan polnijo s pomočjo sončne svetlobe. In vendar so temu praktičnemu izumu pripisali prve slabosti in sicer: Postajo ni mogoče monti- rati v navadno, temveč v nekoli- ko večjo čelado. To pa je dovolj, da sovražnik loči navadnega vo- jaka od starešine. OSLEPARJENI ŽENIN Zahvaljujoč umetnosti plastič- ne kirurgije in slabe personalne evidence, se je nedavno v Nevv Yorku zgodilo tole: Na vprašanje matičarja, če ho- če prisotno nevesto za ženo, je osupli ženin odgovoril z ne. Za- kaj? Zato, ker je šele na matičnem uradu zvedel nekatere »malenko- sti« kot: Da je nevesta s petde- setimi leti mati dvanajstih otrok in da je njen mladostni izgled tridesetletnice le posledica pla- stične kirurgije. Pesek v tujem, skala v lastnem očesu Tovariš Riko Markič iz Braslovč je pred dnevi prišel s svojim vozi- lom iz Avstrije, kjer je bil na po- tovanju. Oglasil se je v uredni- štvu, češ, da bi nam rad nekaj po- kazal. Res je, da mali listek, ki ni bil večji od cigaretne škatle, ne bi bil prav nič posebnega, če ... Ce bi na tistem listku ne pisalo: ® Selbstbestimmung fiir Siidti- rol! Toda tudi to ni tako huda za- deva. Je pač tako, da meje med Italijo in Avstrijo niso urejene, da se že leta prepletajo prepiri, sre- čujejo diplomatske note, da tudi propagandni stroji na obeh stra- neh zelo agilno delujejo. Ves pomen listka na avtomobilu našega tovariša je v pregovoru: — Peščano zrno v tujem očesu vidi, skale v svojem pa ne! —_ Listek je nalepljen na steklo avtomobila, ki nosi jasne oznake YU. Kaj neki je pričakoval tisti, ki je lepil? Da bo vzpodbudil naše- ga človeka k propagandi za »vrni- tev Južne Tirolske Avstriji«? Ali pa je Tirolska tako daleč od Ko- rošlce, da v Innsbrucku ne vedo za problem koroških Slovencev v Avstriji? Vsa reč izgleda namreč kot sla- ba šala, ki je sicer navidezno ma- lenkostna, v resnici pa le omembe vredna. Pouči nas o tem, da bi propaganda morala poznati več ljudskega blaga. Na primer angle- ško frazo: — Ne stori mi tega, čosar si sam ne želiš! Ali pa kar slovenski izrek: — Pometi najprej pred svojim pragom... — OU, ta mmt / Hoste so se odele v mavrico barv. Jutra zakrivajo doline v gosto belo kopreno, a sončni vrhovi se kopljejo v zlatem soncu. Drozg stika po vinogradu in brajdah za pozabljenimi jagodami. V kozolcih se šibijo late pod težo zlatorumenih storžev koruze____ Pod oboki kleti prede pajek zveriženo mrežo. V steklenih posodah na sodih klokoče: Klok ... klok ... klok ... Mlado vino zori, staro sameva v sodih na dnu. Klok... klok ... klok ... klok ... Natočil je kletar kupico novega. Samo do polovice. Pobožno je namočil ustnici, popljusnil požirek po ustih od leve na desno, zamomljal svoj »mhmm« in lahen klok. Vino, ki zori; dekle, ki godi; jutra, ki mrazijo in dolge noči.. .To je vinotoč. In vrisk v pozni noči, pretep tam za vasjo, pesem za svetlimi okni — to je vinotoč. »Pijmo le pijmo, dokler živimol« Prvi je drag. Ne bodi prismoda, saj vino ni voda. Potem pa klok, klok. Vino je mlado kot brhko dekle. Kratka je taka mo- drost. Ga prvič poskusi, premalo ga je. Drugič poveča skomine. A poslej je kupica vsaka še slajša. A končno se fant je zapletel kot muha v mrežo nevidno, pa naj bo to vino ali mlado dekle. V kleti v steklenih posodah klokoče: klok — klok ... klok... NE VE KAJ POJE? Ime ji je Helen Stara je komaj petnajst let in čeprav živi v Angliji in je tam rojena (?) njen priimek izdaja latinko. Kaj je posebnega z dekletom, ki jih ima petnajst? Posebnost je to, da je izredno dobra pevka ljubezenskih nape- vov in nastopa v londonskem Margate "VVintergardenu. Pravijo, da je še pravi otrok. Ko nastopa v snopih luči pred plešočo množico, pogosto zapoje: — You Made Me Love You! — Tako poje, toda baje ne razu- me smisla teh besed. Tako vsaj zagotavlja njen menežer. In baje silno pazijo, da bi se ne srečala z lokali, ki bi ne bili v skladu z njenimi leti. Zakaj potem sploh poje? Zakaj ji dovolijo? Zakaj obešajo velike lepake z napisom »Šolarka, k^ po- je kot zaljubljena žena«? Ravno zato, ker ni toliko inte- resantno, če zaljubljena žena po- je kot šolarka. Ravno zato . .. Sicer pa vse skupaj ni taka senzacija. Tudi pri nas je šolarka pela »Kučica u cveču« in se je še dolgo trudila, da bi izgledala kot dekletce ... Tak adut najhi- treje mine. Streli na Aurori REPORTAŽA O VELIKEM DOGODKU PRED 44 LETI, KI JE PRETRESEL SVET Jesenske megle, ki so se vlekle nad reko Leno, niso bile prav nič simbolične za vzdušje, ki je tiste dni prevevalo Petersburg — da- našnji Leningrad. Februarska revolucija je leta 1917 pripeljala na oblast rusko buržoazijo, ki ji je načelo val ge- neral Kornilov. Začasna vlada ni bila kos položaju, še manj pa, da bi ugodila zahtevam m.nožic de- lo vmih ljudi, vojakov, delavcev in kmetov s pomočjo katerih se je zrušila carska oblast. Lenin, ki se je takoj po febru- arskih dogodkih vrnil iz pregnan- stva v zaprtem vagonu skozi Nemčijo, je bil zdaj že drugič pre- gnan in to od začasne vlade. Bil je nedaleč proč na Finskem, od koder je vodil proletariat h konč- ni zmagi. General Kornilov je s pomočjo kadetov in menjševikov poskušal R»treti razvoj revolucionarnih ko- mitejev delavskega razreda. Sep- tembra skuša izvršiti puč in uve- sti vojaško diktaturo. Na Zapadu so mu ploskali in ga podpirali. Vendar, to je bil račun brez krč- marja. Delavci, ki so videli iz- dajo, so množično prihajali v vr- ste rdeče garde. Začnejo se vrstiti dogodki s pravo filmsko naglico. Kornilov zve za revolucionarne cilje boljševikov in zapove vojski, na.1 uniči sedeže boljševiške par- tije in njihovo tiskamo, v kateri je izhajala »Pravda«. To je bilo 6. novembra 1917. Tega dne je Kornilov postavil vojno revolucionarni komite iz- ven zakona. Boljševiki so se kaj malo zmenili za ta ukrep. Peter- burški delavci, kronštatski mor- narji in rdečearmejci so prišli in zaustavili kadete pred tiskamo. kjer je okoli 11. ure izšel poziv na vstajo »Rabočij put«. Revolu- cionarne množice so se vrgle v protinapad in odbile vladine čete v Smol j nem. In v teh zgodovinskih trenut- kii ie pisal Lenin članom CK VKP(b) poslanico, v kateri opo- zarja: — Za vsako ceno je treba no- coj aretirati vlado ... Zgodovina ne bo odpustila oklevanja revolu- cionarjem, ki danes lahko zma- galo (in bodo zmagali), če bi tve- gali, da do jutri izgubijo mnogo, izgubijo vse. Oklevanje v akciji pomeni smrt! — Lenin je še tisti večer prispel v Smol j ni. In 7. novembra zjutraj: Rdečearmejci zasedejo vse jav- ne stavbe: telefon, telegraf, želez- niške postaje, električno centralo. državno banko, mnoge vladine ustanove itd. Ob 10. uri izda vojno-revoluci- onarni komite proglas, da je vla- da Kornilova padla. Ob 22. uri so se na palubi kri- žarke Aurore oglasili težki topovi. To je bil znak za revolucionarne množice, ki so v tem trenutku napadle zimski dvorec, sedež za- časne vlade. Samo eno uro pozneje, ob 23, se je v Petrogradu začel drugi konf^res sovjetov delavskih in vo- jaških deputatov. Prva socialistična revolucija je zmagala. Svet je bil postavljen pred dejstvo,da socializem, vla- da d^ioTrneTa ljudstva in delav- ska država ni utopija, da je po- stalo vse to res. Zmaga v Petrogradu je bila zmaga revolucije v Moskvi, Ba- kuju, Minsku in drugod. 8. no- vembra (po ruskem koledarju še oktober) je v Smoljnem zasedala prva sovjetska vlada, svet narod- nih komisarjev z Leninom na čelu.