Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO LETO V. ŠT. 87 TRST, 20. JANUARJA 1951 CENA LIR 20 Zievio samo svoie Italija omejila izmenjavo z ZSSR in Poljsko Da( samo svoje zahtevamo. Ne prosimo ne brezobrestnih posojil, ne posojil proti nizkim obrestim iz kreditov ERP, ki bi bila sicer prav tako dobrodošla na. Šim podjetjem kakor milijardnim koncernom, trustom in holdingom od Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA), ki so v rokah italijanske države, in ge. noveške družbe »italia« do Marzottovih hotelov. Zahtevamo samo, da nam povrnejo premoženje, ki nam je bilo nasilno uničeno za časa nezakonitega fašističnega terorja, ki so ga tolerirale liberalne vlade v Trstu in po vsej slovenski zemlji na Primorskem, ali pa »zakonito« ugrabljeno za časa fašis ične diktature. Ne zahtevamo mnogo, ne zahtevamo prav ničesar tujega, niti lire več, kakor nam pripada po najelementarnejšem pojmovanju odnosov človeka do človeka in po splošno priznanih zakonih, ki u. rejajo odnose v človeški družbi. Zahtevamo to, ker hočemo dalje graditi na temeljih, ki so jih naši očetje z muko postavili v teku stoletja, da bi si v las nem domu uredili sodobnemu človeku spodobno življenje — gospodarsko in kulturno. Zahtevamo to tudi zavoljo samega spoštovanja pravice. Pravici je treba zadostiti in krivico popraviti, si. cer nas mora biti strah pred bodočnostjo, strah tudi vseh tistih,"ki so odgovorni za bodočnost držav in se danes zbirajo, da bi se zavarovali pred novim nasiljem Kako naj bi v tem svojem stremljenju uspeli, ko bi hoteli legali, zirati s‘orjeno nasilje? Požig »Narodnega doma«, zakonite lastnine »Tržaške posojilnice in hranilnice«, požig drugih slovenskih domov, razpustitev odbora Tržaške posojilnice, likvidacija tega denarnega zavoda in drugih predstavlja nasilje. Prav tako predstavlja nasilje prisilna prodaja Narodnega doma. Med Giuntovo bakljo in Mussolinijevim peresom, ki je podpisalo odlok za likvidacijo Tržaške posojilnice, ni v bistvu nikakšne razlike! Mar predstavlja uredilev vprašanja po vrnitve slovenskega premoženja v Trsta tako' težak problem za ZVIJ, da z njo odlaša tako dolgo? Duce je vendar že šesto leto v grobu in prav toliko let je minilo, odkar so združene demokratične sile strle oborožene sile fašizma in hitle-rizma. Koga je torej še danes strah, razveljaviti dcčejev ukaz z dne 3 VIII. 1943 (Gaz ze.ta uinciaie dei Hegno uTiaiia Na, io« dd. 12. VIII. 19403, s katerim je bil razpuščen zakoniti upravni odbor Tržaške posojilnice in hranilnice in drugi ukaz istega Mussolinija z dne 16. VI. 1941, s katerim je zapovedal »posebno likvidacijo« tega slovenskega denarnega zavoda? Koga je danes strah razveljaviti ukaz o likvidaciji Trgovsko obrtne zadruge? Mar predstavnikov dveh svetovnih imperijev? Greditev te zadeve je povsem prepro. sta. Dokazne listine so še vedno v uradnih arhivih in tudi priče žive. Prav nič ne bo težko ugotoviti, kaka veliko pre-moženje Tržaške posojilnice in hranilnice je prejela »Cassa di Risparmio di Trie. ste« in koliko premoženja Trgovsko-obrt-ne zadruge Banca Papolare Giuliana. Da se slovenskemu gospodarstvu v Tr. stu postavijo količkaj trdni temelji in zagotovi obnova ter s tem tudi kruh premnogim Slovencem, ki jim pot v javne službe ni odprta, je paleg tega treba od. praviti vse zakonske omejitve glede ustanavljanja novih denarnih zavodov, ki datirajo še iz fašističnih časov in so na ža. iost še danes v veljavi ter se uporabljajo j roti Slovencem. Oba Mussolinijeva ukaza glede likvidacije Tržaške posojilnice spremljata ustrezna ukaza šela Inšpektorata za obrambo prihrankov (Ispettorato per la difesa del risparmioi, ki je bil vpeljan z ukazom, zakonom z dne 17. julija 1937 v XV. le.u fašistične dobe in objavljen v uradnem listu št. 195 dne 23. VIII. 1937. Ta inšpektorat je bil v Italiji po zloma fašizma odpravljen; v Trstu pa so ga o-hranili in prekrstili v nadzorstveni urau (»Ulficio di vigilanza«3. Nadzorstveni u-rad pri podružnici Italijanske narodne banke (Banca d’italia3 ima pravico pre. prečiti ustanovitev vsakega kreditnega zavoda — tudi navadne posojilnice — ako g se mu zdi, da je ta odveč. Odveč se mu seveda zdi ustanovitev vsakega slovenskega denarnega zavoda v Trstu, če so hoteli onemogočiti celo obnovitev domače posojilnice v Nabrežini, češ, da je za domače potrebe že preskrbljeno z ustanovitvijo podružnice »Cassa di Risparmio di Trieste« v Sesljanu. Stališče nasproti slovenskim gospodarskim pobudam je pri Gradu za nadzorstvo kredita (Gllicio di vigilanza) v bistvu za las podobno tistemu, ki ga je zavzel guverner Italijanske banke, ko je kot šef Inšpektorata za nadzorstvo za zaščito prihrankov podpisal ukrep proli Tržaški posojilnici v is em času kakor Mussolini (iPOOLn MED ZAVEZNIŠKIMI MORNARICAMI Med 12 državami, članicami atlantske pogodbe se pripravlja ustanovitev «Defence - Shipping Authority», ki naj bi preprečila nadaljnje skakanje brod-nin. Nova ustanova bi razdelila razpoložljivo ladijsko prostornino sorazmerno po potrebah posameznih držav. Države atlantske pogodbe razpolagajo s 75 milijoni ton, t. j. 90% svetovnega ladijskega prostora. Nadzorstvo omenjene ustanove bi obsegalo trgovinske mornarice naslednjih držav: ZDA, V. Britanije, Kanade, Francije, Belgije, Holandije, Luksemburga, Norveške, Danske, Portugalske, Italije in Islandije. Države članice OEEC (Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi), ki prejemajo kredite iz Marshallovega plana, omejujejo v zadnjem času čedalje bolj trgovinsko izmenjavo z ZSSR. Med temi državami je tudi Italija. Italijanska vlada je odredila, da je za izvoz v ZSSR in uvoz iz te države raznih vrst blaga potrebno dovoljenje finančnega ministrstva; to se pravi, da se blago ne sme več uvažati, odnosno izvažati proti samemu pristanku carinskih oblastev. Ne gre več samo za izvoz strateškega blaga, ki bi se lahko uporabljalo za oboroževanje. IZMENJAVA S POLJSKO Hkrati z objavo o podaljšanju trgovinskega sporazuma s Poljsko je italijanska vlada objavila tudi spisek blaga, katerega izmenjava je prišla zdaj pod neposredno nadzorstvo vlade. Do-doljenje za izvoz (licenca) je potrebno pri izvozu riža, tobaka, žvepla, cinka, fluora, živega srebra, konoplje, železnih in jeklenih cevi, krogljičnih ležajev, igel za tekstilne stroje, avtomobilov, motociklov, mehaničnega orodja, instalacij za laboratorije, zdravniškega o-rodja, električnega materiala, optičnih naprav, farmacevtskega materiala, žveplene kisline, umetnih gnojil, raznih drugih kemičnih proizvodov, avtomobilskih obročev, elektromotorjev, govejih kož itd. Z druge strani je prav tako prepovedan uvoz (brez izrecnega dovoljenja) iz Poljske raznih rud in poljedelskih pridelkov, kakor premoga, ovsa, slada, semena za sladkorno peso, semen za povrtnino, cikorije, zdravilnih rastlin, gob, čreves, cinka, vazelina, raznih kemičnih proizvodov, litega železa, jeklenih palic, optičnega stekla, filmov itd. Po sporazumu med poljsko in italijansko vlado je bila trgovinska pogodba, sklenjena 15. junija 1949, ki je zapadla 30. junija 1950 in je bila podaljšana do 31. decembra, vnovič podaljšana do 31. marca 1951. Pri tem si je italijanska vlada rezervirala pravico, da uvede omenjeno obvezo dovoljenja (licence) za naštete vrste blaga. TRGOVINSKA IZMENJAVA Z ZSSR Omenjeni ukrep italijanske vlade, ki zahteva ministrsko dovoljenje za določeno vrsto blaga, vsebovano v spisku E, bo v znatni meri omejilo razvoj trgovine z ZSSR. Trgovinska pogodba s Sovjetsko zvezo je bila podpisana 11. decembra 1948. Poslej se je izmenjava razvijala tako-le (v milijonih lir); Leto Izvoz Uvoz 1948 1.977 2.236 1949 10.692 9.967 1950 9.243 5.523 Po sporazumu naj bi izmenjava posameznih smereh dosegla letno 50 milijard. V začetku je bila izmenjava zelo živahna nakar je v 1. 1950 začela | pojemati. S sovjetske strani navajajo, da je tega zastoja bila kriva okolnost, da Italija ni nabavila 500 milijonov ton žita v Sovjetski zvezi. Italija je uvažala v glavnem kmetijske proizvode in surovine, medtem ko je izvažala industrijske izdelke. Za Sovjetsko zvezo je izdelala več pomorskih vlačilcev. V Sovjetsko zvezo je izvozila 89% vseh izvoženih rudarskih strojev, 77% žerjavov, 74% kabljev in železnih vrvi, (!9% vlačilcev, 59 bagerjev, 80% vrvi iz konoplje, 29% živega srebra, 29% električnih generatorjev in električnih motorjev, 28% krogljičnih ležajev, 20% surovega tobaka, 19% odpadkov rajona, 21% surove konoplje. 14% žvepla, 12% raznih drugih strojev. Uvoz blaga iz Italije v Sovjetsko zvezo v 1. 1949 je dosegel 1,96% vsega italijanskega izvoza. Prekop med Volgo in Donom Sovjetska vlada je napovedala, da bo prekop med Volgo in Donom dokončan še v tem letu. Po dograditvi tega prekopa bodo morja Črno morje. Kaspijsko jezero, Baltiško morje in Belo morje povezana med seboj z ogromnim rečnim sistemom. 3 milijarde bo stal popis prebivalstva v Italiji 4. novembra 1951. Popisali bodo tudi gospodarska podjetja. v Predvidena kapaciteta v industriji dosežena Priobčujemo danes v izvlečku drugi del govora, ki ga je imel med razpravo o državnem proračunu v Ljudski skupščini FLRJ g. Boris Kidrič, predsednic Gospodarskega sveta. Govornik se je dotaknil tudi gospodarske politike jugoslovanske vlade na področju blagovno-denarnih odnosov. U-gotovil je, da je vlada skrčila administrativne (upravne) ukrepe v primeri z njihovim obsegom v prejšnjih okoliščinah. Zmanjšala je onvezni odkup na 4 milijarde dinarjev in poskušala enakomerno razdeliti breme suše med delovna prebivalstvo mesta in vasi. Mes no industrijsko prebivalstvo so zavarovali pred hujšimi posledicami suše s tem, da so mu zagotovili povprečje zagotovljene preskrbe v višini 90% v primeri z lanskim letom. Z druge strani je vlada zmanjšala obvezni odkup na 71,8%, medtem ko se je hkrati obseg industrijskega blaga v vezani trgovini zmanjšal samo na 83,1%; zmanjšanje obsega vezane trgovine je torej mnogo manjše od zmanjšanja obveznega odkupa, tako da bo pre. bivalstvo vasi manj čutilo posledice suše. Čeprav je kmet zaradi suše dal za obvezni odkup 28,2% manj kakor prejšnje leto, so mu omogočili, da realizira doslej nerealizirane bone v znesku sko. raj 2 milijard din. Predsednik Gospodarskega s/eta je pripomnil, da se bodo mnoge težave, ki jih je povzročila suša, pojavljale še v teku leta 1951. Poznalo se bo to pri u-vozu industrijskih surovin. Jugoslavija ne bo mogla v tem letu izvažati kmetijskih pridelkov, ki jih je uničila suša. To dejstvo nalaga na eni strani skrajno varčevanje s surovinami v industrijski proizvodnji, na ’ drugi pa iskanje določenih kreditov in posojil v tujini. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA NARASLA ZA 6,2% V primeri z letom 1949 je industrijska proizvodnja narasla lansko lem za 6,2%. Narastek bi znašal celo 8,9%, ako bi izločili živilsko in tobačno inuus rijo. Proizvodnja vojaške industrije je narasla za 29%, proizvodnja električne energije za 11,8%, proizvodnja premoga za 6,1%, nafte za 37,6 odst., črne metalurgije za 4,9 odst., pisanih kovin za 12,5 odst., nekovinskih rud za 4,8 odst., kovin za 18,8 odst., ladjedelništva za 7 odst., elektroindustrije 13,3 odst,, kemične industrije 9,1 odst., gradbenega materiala 9,2 odst., lesne industrije 18,8 odst., us, nja in obutve 10,3 odst., gume 2,5 odse.; papirna industrija je ostala na isti višini. Nazadovala pa je na 95,8 odst. proizvodnje v letu 1949 tekstilna industrija in proizvodnja tobaka na 29,2 odst. ter živilske industrije na 89,8 odst. Tu so posledice suše očitne. Po načrtu bi mp_ rala industrijska in rudarska proizvodnja narasti povprečno za 13%, kar bi pomenilo v razmerju do naloge petletnega plana 92,9% od obsega industrij, ske in rudarske proizvodnje, ki jo predvideva petletni plan. Zaradi izrednih o-koliščin je proizvodnja narasla v pri. meri z letom 1949 samo za 6,2% in je dosegla 86,2% obsega, ki je bil predviden v petletnem planu. Upoštevati -je pri tem treba, da industrija ni mogla izrabiti dosežene zmog- ljivosti, ker je suša prestrigla dotok surovin. Dosežena kapaciteta indus rije znaša namreč najmanj 95% tiste, ki je bila določena v pe letnem planu. Tako je danes v kovinski industriji 12,3% ne. izrabljenih normalnih kapacitet, v in. dustriji usnja 8,2%, v industriji gume 20% itd, ZAKAJ SO BILE SKRČENE INVESTICIJE? Načrt za leto 1950 je predvideval investicije v višini 87.556,800.000 din. Po reviziji projektov je bil zmanjšan za 6,5 milijarde. Dejansko so izpolnili investicije v višini 72 milijard din. Investicije so bile zmanjšane n. pr. za 2 milijardi, ker so morali uporabiti posojila, ki jih je odobrila ameriška Izvozna in uvozna banka za nakup surovin namesto za investicije, da bi omilili posledice suše; poleg tega so se pogajanja za neka era druga posojila zavlekla vse v leto 1949 in 1950. Do konca leta 1950 so dosegli okoli 224 milijard investicij, tako da manjka do splošnega obsega investicij (287 milijard), določenih po petletnem planu, samo še okoli 53 milijard. Glede na to, da so že v dveh letih dosegli najmanj po 70 milijard investicij, ni dvoma, da bodo do konca leta 1951 ne samo dosegli, temveč tudi presegli splošni obseg investicij po petletnem planu, ako ne nastopijo izredne okolnosti. Kakor že omenjeno, so po obsegu dosegli 95% industrijske kapacitete, ki jo določa pe--letni plan, po asortimentu določenem v planu pa nekaj nad 72%. To nesorazmerje med obsegom kapacitete in asortimenta izvira iz dejstva, da je bila Jugoslavija prisiljena nasloniti se skoraj popolnoma na lastne sile v borbi za petletni plan. Zaradi tega v posameznih proizvodnih skupinah, kjer zadostujejo lastne sile, presegajo petletni plan, medtem ko ga v drugih asortimentih in panogah, kjer so prisiljeni na uvoz za kapitalno graditev še vedno zaostajajo. To nesorazmerje je bilo lansko leto (1950) še povečano zaradi suše, ker niso mogli uresničiti planiranega izvoza in s tem tudi ne planiranega uvoza kapitalnih naprav; poleg tega pričakovana posojila še vedno niso bila uresničena v zadostni višini. Verjetno v letu 1951 ne bo mogoče izkoristiti kapacitet, ki bodo dosežene, ker zaradi neodstranjenih posledi: suše ne bo dana možnost, v zadostni količini uvoziti potrebne surovine. Iz vsega tega sledi, da bo Jugoslavija do konca leta 1951 izpolnila petletni plan po obsegu investicij in kapacitet, ne bo pa ga izpolnila po asortimentu in po praktični izrabi kapacitet. Iz tega raz. loga je predsednik Gospodarskega sveta predložil podaljšanje petletnega plana za eno leto. PRED NOVIM ZMANJŠANJEM DENARNEGA OBTOKA Proti koncu svojega govora je predsednik Gospodarskega sveta izjavil, da bo vlada v teku leta 1951 zopet zmanj. šala denarni obtok za 2,5 milijarde din. Napovedal je strogo varčevanje na vseh področjih gospodarstva in življenja in izjavil, da bo vlada posvetila posebno skrb kmetijstvu, ki je bilo lansko leto težko prizadeto. Za oborožitev Francije 740 mi lij a rd Iran k o v IZDATKI Ih OBOROŽITEV L1051 Francoska poslanska zbornica je po viharni razpravi odobrila Plevenovi vladi izdatek za oboroževanje 740 milijard fr. s 416 glasovi proti 180. Da je bila razprava burna, je razumljivo, ko gre vendar za tako ogromen znesek — 740 milijard frankov, t. j. približnol .450 milijard italijanskih lir. Francija se je pač morala odločiti, saj ji ZDA že tako očitajo, da se preveč obotavlja. Veliki Ameriški tednik «Ti-me», ki ga čita okrog 15 milijonov Američanov, očita Francozom slabost in neaktivnost. Ko bi se Francozi takoj oborožili, bi se jim ne bilo treba bati nemške oborožitve, piše list. Toda francoska vlada vodi polževo «politiko» (a go slow policy). Francija je pred letom 1939 imela najmanj 30 divizij pod orožjem. Danes je njena proizvodnja presegla za 30% proizvodnjo iz leta 1940; francosko prebivalstvo narašča. Kljub temu imajo Francozi v Evropi samo 4 divizije in 20.000 vojakov v In-dokini (v Vietnamu). (Po francoskih podatkih je v Vietnamu 50.000 Francozov). Proti koncu tega leta bo Francija imela komaj 10 divizij, v katere bo uvrščeno 250.000 mož. To je vse premalo po mnenju omenjenega lista. Mislimo, da bi vposlic pod orožje samo enega letnika povišal število vojakov za 200.000. List očita francoski vladi, da niti ne poskuša, da bi navdušila francoski narod za oboroževanje. Pisanje ameriškega tednika je povsem v skladu z občutkom ameriške javnosti ,da je Evropa preveč pasivna in neodločna v zadevi oborožitve in obrambe in da podcenjuje ameriški zadevni napor. Sam Pleven je v odgovor na ameriški očitek izjavil v francoski zbornici, da je Anglija pred drugo svetovno vojno lahko odlašala z oboroževanjem tik do izbruha vojne, ker je bila zavarovana pred Nemci z Rokavskim prelivom in pa «ker je v letih 1939-40 neki narod (Francozi) postavil na noge 2 milijona mož, ki so bili žrtvovani, ker niso zavezniki izvršili podobnega napora». Pleven je branil tako visok izdatek 740 milijard, sklicujoč se na Združene države, ki bodo v ta namen izdale 14.000 milijard francoskih frankov, in na V. Britanijo, ki bo v treh letih potrošila 3.600 milijard frankov za oboroževanje. 725.000 TON OROŽJA IZ ZDA Ameriški general Stanley L. Scott, ki nadzoruje pošiljke orožja evropskim državam, je izjavil, da so ZDA doslej poslale državam atlantske pogodbe 725.000 ton vojaške opreme. Za vojaške pošiljke je Kongres doslej odobril v finančnih letih 1950 in 1951 6 milijard 500 milijonov dolarjev. Pošiljke, ki so bile že odpravljene, in tiste, ki so še v teku, obsegajo poleg letal in ladij tudi 1.600 oklepnih vozil in tankov, 750 pojskih topov, 6.000 jeepov in elektrotehnični material. Belgiji, Danski, Franciji, V. Britaniji, Luksemburgu, Italiji, Norveški in Holandiji je bilo skupno poslanega 478.000 ton orožja, Grčiji, I-ranu in Turčiji pa 187.000 ton. Ostalih 60.000 ton so poslali Filipinski republiki, Indokini, Indoneziji, Malaji, Birmi in Formozi. Nad 13.000 vojakov iz vseli članic atlantskega pakta bodo na stroške PAM-a naučili uporabljati ameriško orožje. Socialno ozadje spopada v Indokini Rudar zasluži 8 piaster - skodela riža stane 10 piaster £etAMAQ-C£:T UN G Av 3.Kir/U6*a ^5 ‘ * ‘ * * ^ -------------" " - - - • . * » a , • 'kin 200 Spopad v Vietnamu (Indokini) med francoskimi četami in zavezniško vietnamsko vojsko na eni strani ler vojsko Viet-Minha na drugi, se razvija pod grožnjo Mao-Ce-Tunga, da bo priskočil na pomoč Viet-Minhu. Kitajska vlada je tudi priznala vlado Viet-Minha. Mao-Ce-Tung drži v pripravnosti na Južnem Kitajskem nad pol milijona mož, ki lahko posežejo v borbo vsak trenutek. Čete pod francoskim poveljstvom obvladajo področje med Hanojem in morjem, toda v ozadju jih nadlegujejo Viet-Minhovi gverilci. V Franciji je dovolj pogumnih javnih delavcev, ki so neustrašno razkrili globlje vzroke današnjega vojnega spopada v Viet- 280 milijard za oborožitev Italije Čeprav je italijanski linančni minister Pella okoli božiča izročil g. Day-tonu, načelniku ameriškega odposlanstva ECA v Italiji, spomenico italijanske vlade o potrebi Italije po ameriških kreditih v okviru atlantske pogodbe (PAM) za izvedbo oborožitvenega programa, še ni podrobnejših vesti iz Washingtona o stališču ameriške vlade. Doslej še ni znano kakšna naročila bodo prepustili Italiji v okviru o-borožitvenega programa držav članic atlantske pogodbe. Italija bi najraje sprejela naročila za izdelavo avtomobilov in kamionov; vendar kaže, da se v ZDA nagibajo bolj k rešitvi, po kateri bi dali več naročil italijanskim tekstilnim tovarnam. Važno vlogo igra vprašanje proizvodnje enotne vojaške opreme za vse države atlantske pogodbe. Iz francoskih virov prihaja naslednje poročilo o namenih ZDA z zvezi z izvedbo oborožitvenega programa: Ameriška vlada ima namen kreditirati izvedbo oborožitvenega programa v Italiji v okviru 400 milijonov dolarjev (okoli 280 milijard lir). Denar bi stavila na razpolago Amerika iz sklada za podeljevanje vojaške pomoči članicam atlantske pogodbe. Orožje in ostale vojne potrebščine, ki bi bile izdelane v Italiji bi ZDA razdelile med vse države atlantske pogodbe; z druge strani bi Italija izvedla lasten program za oborožitev s svojimi lastnimi denarnimi sredstvi. Italija računa, da bi izvedba tega programa zaposlila njena industrijska podjetja in obenem zagotovila kruh brezposelnim delavcem. V Italiji bi proizvajali predvsem lahko orožje, puške, strojnice, municijo, manjše topove in kamione. Italijanski oborožitveni program se razteza na tri leta in obsega izdatek 250 milijard lir. Ta ne bi prešel določb mirovne pogodbe, ki. dovoljuje Italiji vojsko 250.000 mož. Po izvedbi tega pro- grama bi Italija imela pod orožjem 5 moderno opremljenih divizij, medtem ko bi lahko vsak trenutek poklicala pod orožje in moderno opremila 4-6 divizij. Pred gospodarsko diktaturo v Italiji Razvoj na svetovnem trgu s surovinami kakor tudi gospodarske zahteve, ki jih postavlja izvedba cfrorožitvenega programa, zahtevajo nagle ukrepe, da se na notranjem trgu preprečijo morebitne škodljive posledice za razvoj gospodarstva. Da bi bila italijanska vlada kos novim nalogam, je finančni minister Pella sesiavil predlog zakona, s katerim bi parlament dovolil vladi, da izdaja ukrepe z zakonsko močjo, ki bi preprečili neopravičeno skakanje cen. Z druge strani je vlada že obnovila osrednjo komisijo za industrijo s poseb. nim izvršnim odborom, ki bo pomagala ministrstvu za industrijo pri' reševanju nujnih industrijskih vprašanj. Se važnejši je ukaz, ki ga je že objavil italijanski uradni list, glede obvezne prijave nekaterih surovin, ki' jih navadno označujemo za strateško važne. Vsi, ki imajo v zalogi takšne surovine, t. j. industrijska in trgovinska podjetja, morajo prijaviti svoje zaloge ministrstvu za trgovine in industrijo. Ministrstvo ima pravico z lastnimi uradniki, s policijo in orožniki izvesti kontrolo, ali so bile prijave res pravilno izvršene. Prijaviti je treba: premog, že!ez.o vseh vrst, jeklo, železne odpadke, baker, nikelj, kositer, boksit, aluminij, svinec, sink, žveplo, saje, bomNaž, volno, konopljo, sintetična vlakna, elastično gumo, surovine za izdelavo papirja, celulozo za tekstilna vlakna, gradbeni les In kože. namu; ti so predvsem socialnega značaja. Mnogi pisci obsojajo francosko kolonialno politiko. Tako ugotavlja Marcel Jacob v listu «Le Nouveau Rhin Francaist), da je znašal čisti dobiček zavoda Banque dTndochine v 1. 1946 1,621,220.000 francoskih frankov, 1. 1949 pa je dosegel kar 9.413,139.000. Cim kritknejši je postaja' položaj v Indokini, tem bolj so naraščali dobički o-menjene banke. Francoska revija «Quinzešne» gre zadevi prav do dna in u.ro.dvlja: Domač rudar zasluži v rudnikih Campha 8 piaster na dan. Poštna znamka stane 3 piastre. Domač delavec zasluži na plantažah v Dong-Hoju 4 piastre in 20 stotink na dan. Skodela riža stane v domači gostilni 10 piastet. Kako naj se opraviči takšno stanje v imenu kr-icanstva?, se vprašuje omenjena revija Kako more mirno spati na svojih naslanjačih zapadnjak in zadovoljiti se z lepimi frazami. Rešitev spora v Vietnamu je bolj odvisna od rešitve osnovnih socialnih vprašanj kakor od izbire generalov. To ne velja samo za razmere v Vietnamu, temveč tudi za razmere v Indiji in na Kitajskem. Važnejše kakor vprašanje imenovanja generalov je vprašanje razmerja med plačo milijonov kulijev in ceno, ki jo morajo ti plačati za svojo skodelo riža. Predolgo je t rafala cvetoča doba za banko Banaue dTndochine, toda ti časi so za vedno minuli. Listi napovedujejo tudi obnovo »inšpektorata za kreditu, ki naj bi nadziral gibanje kredila in investicij. To kontrolo je doslej izvajala Banca d’I-talia, medlem ko bi inšpektorat ptlšel v neposredno odvisnost od ministrstva državne zakladnice. ITALIJANSKA TRGOVINSKA BILANCA V prvih devetih mesecih 1. 1950 je Italija uvozila za 1070 milijonov dolarjev blaga, izvozila pa 839 milijonov dol. v istem razdobju 1. 1949 je uvozila za 1.238 milijonov in izvozila za 858 milijonov dol. blaga. Pri ocenjevanju teh podatkov je treba upoštevati znižanje za okoli 10% cen na debelo v Italiji, in zvišanje cen na debelo v ZDA za 1,2%. Po vsem tem ni mogoče določeno zaključiti, ali pomeni bilanca za 1. 1950 napredek ali nazadovanje nasproti letu 1949. Boben poje v Avstriji Z Dunaja poročajo, da, te kazalec kemičnih proizvodov napredoval od 30. decembra dalje od 46,60 na 50,78. Naraščanje se opaža zlasti pri milu, katerega kazalec je napredoval od 46 na 48,73, ako vzamemo za osnovo oktober 1947 = 100. Celo pri kavi se pri nekaterih vrstah opaža zopet napredovanje, pri drugih so cene stalne. Pozornost vzbuja naraščanje cen olivnega olja; tudi cene vina so čvrste. Težnjo za naraščanjem kaže prav tako riž. Notranje povpraševanje po limo-nih in pomarančah je še vedno čvrsto, medtem ko ne kažejo niti Nemčija ne Francija ne Anglija, pa tudi ne Madžarska posebnega zanimanja za ta italijanski pridelek. Med žitaricami se je cena pšenice ustalila medtem, ko kaže koruza težnjo navzgor. Na trgu s svinjskim mesom ni opaziti posebne živahnosti; medtem ko se trgovina s prašiči ne razvija posebno ugodno, ker vlada pomanjkanje koruze. krave 220—230; biki 200—220; teleta 450 —480. Cene prašičem naraščajo, povpra. sevanje živahno. Blago pri proizvajalcu brez davka, prašički za rejo 550—600 kg, debelejše svinje 400—420. MLEČNI IZDELKI Vlada je uvozila veliko količino argentinskega masla pa 730 lir kg, to je potisnilo cene domačega masla navzdol, tako da je znašala razlika na milanskem ir. gu samo še 20 lir pri kg. Milan: lombardsko maslo 800 do 820, iz Emilije 760—780; čajno 860—870, argentinsko 730—740. Sir iz Emilije iz leta 1949 420—430. iz leta 1950 520—570, lom. bardske proizvodnje 240—380, emenfal svež 440—480; gorgonzola svež 290—310, KOŽ'! Belluno: surova goveja koža ieža 40 kg in več po 380 do 400 lir kg, izpod 40 kg 420 do 450, telečja 3 do 8 kg 1050 do 1100. LES Poročilo o položaju na tržaSkem trgu glej na prejšnji strani. — Na Italijan, skih trgih je povpraševanje po lesu precej živo. Kupčije ovira okolnost, da so cene uvoženega avstrijskega lesa napredovale. Po poročilih italijanskih gospo, darskih listov (»11 Sole«) so italijanski trgovci precej založeni z lesom. Z.druge strani poroča »24 Ore« iz Belluna, da so zaloge desk pošle in da je povišanje cen avstrijskega lesa med industrije! izzvalo precejšnje vznemirjenje. Niti hlodov ni mnogo na zalogi. V kratkem pri. de na trg povsem svež les. Iz Bolcana javljajo, da zahtevajo avstrijski prodajalci 400 do 450 šilingov za kub, meter, in to za les, ki ni postan. Na avstrijskem trgu so se pojavili zlasti Angleži, toda tudi iz Nemčije in Holandije so dospela velika naročila. Ti kupci ne izbirajo mnogo in plačajo vsa. ko ceno. Cene na avstrijskih žagah: hlodi za žago 200—220. V Bolcanu plačujejo za neocarinjeno blago, t. j. za avstrijski les 21.000 do 22.000, »tombante« 16.500. Povprečno so cene avstrijskega lesa narasle za 2000 lir pri kub. m. Po zadnjem dogovoru bo Italija uvozila iz Romunije 40.000 do 50.000 kub. m lesa, za kar je predvidenih 750 milijonov lir. Cena še ni znana. MED Iz Ancone javljajo, da je bil letošnji pridelek zelo skromen. Suša je pokva. rila pašo. Tudi iz drugih pokrajin so poročila neugodna. Pridelek bo vsekakor manjši kakor leta 1949. Cena pri proizvajalcu se giblje okoli 200 lir za kg. Čeprav ponujajo iz inozemstva med po nižji ceni, je povpraševanje po domačem še vedno živo. MODRA GALICA Italijanska vlada je povišala ceno mo. dri galici od 10.500 na 13,500 za stot. MEDNARODNA TRZISCA — 20/XII 3/1 17/1 Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza „ „ „ „ ?47 — 171,— 246.75 177.65 241.75 175.— NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) Cin „ „ 26.42 ... 154,— 24.62 154.50 24 50 177.-- 18.— 18.- 18 - 22 — 17.50 17.50 19.— 19,- 19.— 50.50 50.50 55.50 Krom (dol. za tono) 44.— 123,— 44.— 140 — 47.— 225 - LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 202. - 151 — 202 — 151.— r !° 1 1 Svinec „ „ „ „ 136,— 136.— 136.— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) 128.02 139.80 160.50 „ „Ashmouni“ 1. ,, „ ) 122,— 126.85 139.— SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 193. - 214.50 212.— ŽIVILA V TRSTU Cene živilom v Trstu se gibljejo vzpo. redno s cenami na italijanskih trgih. V tednu med 5. in 13. januarjem 1951 se skoraj pri vseh živilih opaža težnja k povišanju cen. Celo kava se je nekoliko podražila. Vidno je napredeva, nje cen olivnemu kakor tudi semenskemu olju, milu in masti. Cene se gibljejo takole: surovo maslo 1140 (prejšnja cena 1140), sir gorgonzola 680 (680), fur. lanski 650 (650), ovčji 880 (880); slanina 600 (590); mast 580 (560); praška šunka 1380 (1360), salama fuulanska 1300 (1300), madžarska 1460 (1440); mortadela 460 (460); olivno olje 580 (560); semensko olje 470 (460); milo rumeno 320 (300), zeleno 260 (240); jajca rebe. la 40,30 (40,30); fižol 170 (165); bela moka 78 (78); zdrob za polento 79 (75); testenine 254 (254); kava brazilska navadna 1320 (1300), Santos ekstra 1460 (1440); San Domingo 1420 (1480); ječmen 120 (120); riž navadni 108 (105); holandski kakao (22—24%) 1200 (1200). ŽITARICE Vsem žitaricam razen pšeni.i gredo cene navzgor. Rovigo: Kupčija živahna, ponudbe skromne, cene naraščajo. Nekoliko so narasle cene ovsu, ječmenu in otrobom. Pšenica 6850 do 6950, nekoliko slabše vrste 6650 do 6750; pšenična moka vrste 00 9100 do 9200, 0 8550 do 8650, vrsta 1 8300 do 8400; koruza marano 7500 do 7600, čirtkvantin 7000 do 7400; bela ko ruza 6700 do 6900; rž 5500 do 5600; oves 4400 do 4500. Riž najrazličnejših vrst je na turin-skem trgu napredoval , okoli 43,2 mili. jona stotov sladkorne pese (prejšnje le-lo 34,5 milijona stotov). Ta pridelek bo dal okoli 5,450.000 stotov sladkorja; k temu je treba dodati preostale zaloge, ki so jih 1. avgusta cenili na 422.445 stotov. Potrošnja znaša v Italiji povprečne okoli 5,3 milijona stotov. Po vsem tem bi letošnja proizvodnja s preostanki kri. la potrebe tržišča. Poleg tega je vlada uvozila 600.000 stotov trsnega sladkorja. Vlada je določila ceno 130 lir za kg za sezono 1950—1951, in sicer za kristalni sladkor brez davkov in drugih taks. Cena rafiniranega sladkorja je za 10 lir višja, poleg tega je treba dodati za prevoz 3 lire pri kg do potrošnika, oziro. ma do kraja rafiniranja. OLIVNO OLJE Opaža se tendenca navzgor, Firenze: Cena velja za blago pri proizvajalcu: olivno olje z največ 1,2 kisi. 470—485, ,s kisi. 2,5% 460—470, s kisi. 4% 450—460; finejše vrste 500—515. Brindisi: cena za stot 45.000 do 46.000, ekstra 47.000 do 48.000. Cagliari: 410—500 za liter. Taranto: cena za stot kisi. 1,5% 'od 45.000 do 46.500; kisi. 1,5—3% 44.000 do 45.000. VINO Poročilo iz Brindisija govori o" živahni vinski kupčiji. Običajna rdeča vina gredo od 360 do 365 lir za hl/stop., vina s 14 do 15 stop. fco klet pri proizvajal, cu gredo po 370 do 375 lir za hl/stop. Taranto: 17—19 stop. po 360 do 380 lir hl/stop.; 16—17 stop. 360 do 380 lir, ISIS stop. 340 do 350, 14—15 stop. 330 do 340, 12—13 stop. 300 do 320, bs;la vina 10—12 stop. 350 do 370 lir za hl/stop. ŽIVINA Rovigo: kupčija živahna, ponudbe razmeroma velike, cene kažejo težnjo navzgor, posebno pri teletih. Voli I 220— 250 lir za kg žive teže, krave 220—250, junci 220—250; voli za zakol I 230—240; MEDNARODNI PREGLED Cene osnovnih surovin se na mednarodnem trgu še vedno niso ustalile. Volna je dosegla nov rekord, naraščajo še vedno cene kavčuka, kositra, bombaža, živega srebra in volframa, medtem ko so cene žitaricam še vedno čvrste. Med važnimi dogodki, ki utegnejo vplivati na nadaljnji razvol cen na mednarodnih tržiščih, je treba omeniti sporazum med ZDA, Anglijo in Francijo glede ustanovitve nekakšnega centra, ki bi delil najvažnejše surovine med države članice Atlantske pogodbe, Južne Amerike in članice OEEC v Parizu. V poštev pridejo guma, kositer, mangan, nikelj, volfram in drugi proizvodi, ki so nu;-no potrebni za izvedbo oboroževanja. Sedež nove ustanove bo začasno v Washingtcinu. Ustanovitev tega centra se bo odražala na svetovnih trgih šele kasneje, ko se bo njegovo delo lahko uveljavilo- Da bi laže sledili razvoju cen surovinam, bomo v naslednjem pregledu v glavnem primerjali cene na svetovnih trgih dne 12. januarja s cenami dne 5. januarja. ŽITARICE Cene pšenici se v Chicagu niso v bistvu spremenile; nazadovale so le za nekaj točk: 12. jan. je bila cena 245 1/2 stotinke za bušel, 5. januarja pa 247 3/8. Tudi koruza je nekoliko nazadovala, in sicer od 178 1/4 (5. jan.) na 176 1/2 (2. jamj. Napovedi glede žetve leta 1951 v ZDA niso posebno ugodne. KAVA, KAKAO IN SLADKOR Kvotacije kave v New Yorku se niso v glavnem mnogo spremenile, vendar še ni znakov, ki bi kazali, da bi se cena ohranila na dosedanji višini, pač pa je verjetno, da bo zopet nekoliko napredovala. Dne 12. januarja je dosegla 55 (prej 54,26) stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kakao kaže čvrsto težnjo k nadaljnjemu naraščanju. Na newyorški borzi ni bilo opaziti poseb. nega evropskega zanimanja za^to-kolonialno blago. Cena je šla od 34,15 na 36,25. Sladkor kaže težnjo k nazadovanju. Proizvodnja v Franciji bo letos zna. šala 1,270.000 nasproti 792.600 ton v letu 1949. VLAKNA V New Yorku je cena bombaža dosegla pravi rekord s 45,15 stotinke (nasproti 44,35 v prejšnjem tednu) proti ta_ kojšnji izročitvi in 44,08 za marec. A-meriška vlada je pozvala farmerje, naj povečajo proizvodnjo za 60%. Potrošnja bombaža ne bo v Ameriki racionirana, pač pa osiane v veljavi kontingentiranj.* izvoza. Egipt je podvojil carino na izvoz in si.er cd 4 na 8 egipt. fun ov pri 100 kg. To je seveda povzročilo skok cen blaga, in sicer pri »karnaku« od 146,50 na 161,35 talarja za kantar (45 kg). Cena volne je zopet napredovala. V Sidneju, v Avstraliji je skočila za 15 do 20% v primeri s ceno, ki je veljala na dražbah v decembru. V New Vorku je cena boljših vrst skočita od 377,50 na 385, za blago proti izročitvi v marcu pa kar na 387. Cene so skočile tuči zaradi napovedi, da bo ameriška vlada zaplenila ves pridelek v letu 1951, čeprav je Commodity Credit Corporation to ves. zanikala. NEŽELEZNE KOVINE Med neželeznimi kovinami je kositer zopet zaznamoval napredovanje, in sicer od 1,57 na 1,75 dolarja in s tem dosegel doslej najvišje cene. Cena bak.a je ostala neizpremenjena pri 24,58. Ameriška vlada je prepovedala uporabo bakra pri izdelavi kar 300 najrazličnejših predmetov. Tako je prepovedano uporabljati baker za razne okraske, pa tuai n. pr. za opremo brivnic, za izdelavo pohištva, za vzmeti in žimnice (razen za bolnice), za opremo uradov itd. — Na lonconski borzi je cena kositra napredovala od 1175 na 1220 funtov za tono. Svinec je ostal v Nevv Yorku pri 17 stotinkah. Sicer je še vedno težko v Nevv Yorku nabaviti to rudo. Volfram je v Londonu napredoval na 460 šilingov in živo srebro na 59 funtov za steklenico. V Nevv Yorku je skočila cena živemu srebru od 162 na 190 dolarjev za steklenico. V Zahodni Nemčiji je baker notiral (31.1.) 239,50 DM, kositer (12.1.) 1630 DM. KAVČUK Medtem ko so poročila v začetku januarja govorila o znižanju cene kavčuka v Singapuru — tako je 4. januarja cena nazadovala za 14 stotink nasproti ceni 28. decembra (1,78 namesto 1.93 dolarja) — so cene na newyorški borzi v času od 5. jan. do 12. jan. skočile od 59 nd 67 stotink, v Londonu od 55 na 61 penijev za funt, blago za februar od 53 3/4 na 59. Cena je skočila, ko je pri. spela vest, da so ZDA in ZSSR nakupile večje količine blaga v Singapuru. Londonske tvrdke napovedujejo rekordno proizvodnjo kavčuka za leto 1951, in sicer 2,800.000 ton, medtem ko je znašala potrošnja v letu 1950 2,240.000 ton. VALUTE V MILANU 4. I. 18. L Min. Maks- Funt šterling 9.250 9.800 9.150 10.100 Napoleon 6.950 7.450 6.950 7.500 Dolar 728 743 724 744 Francoski frank 185 187 180 187 Švicarski frank 169 173 169 173,75 Funt št. papir Avstrijski šiling 1.770 1 800 1.750 1.800 23,50 24 23 24 Zlato 995 1.025 985 1.105 BANKOVCI dne 15. ZDA (1 dol.) 4,28Va Anglija (I. f: št.) 10,55 Francija (100 fr.) l,08Vs Italija (100 lir) 0,58 Avstrija (100 šil.) 13,40 Čehoslov. (100 kr.) 1,05 Nemč. (100 mark) 76,— V CURIHU . 1951 Belgija (100 fr.) 8.33 Holand. (100 fi., 102.J/a svedska (100 kr.) 65.— Izrael (1 f, št.) 4.75 Španija (100 pez.) 8.171/« Argent. (100 pez.) 25.— Egipt (1 f. št.) 10.45 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 4. I. 18. I. Min. Maks. Južna železnica 1 533 1.455 1.400 1.533 Splošne zavarov. 6.050 6.060 5.830 6.U60 Assicuratrice 900 880 880 900 Riun. Adr. Sic. 1.675 1.600 1.570 1.675 Jerolimič 2.340 2.340 2.340 2.340 > Istra-Trst* 595 610 595 610 »Lošinj« 7.700 8.200 7.700 8.200 Martinolie 1.550 1.600 1.550 1.600 Premuda 3.600 3.600 3.600 3.600 Tripkovič 6.700 7.125 6.700 7.125 Tržaški tramvaj 580 580 580 580 Openski tramvaj 991 991 991 991 Terni 212 210 208 216 1LVA 215 210 200 215 Zdr. jadr, ladjedel. 100 130 100 130 Ampelea 800 800 800 800 Arrigoni 1000 1000 1000 1000 0¥cStnlk KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA FASIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58 Niti kmetijske šole nam ne dajo? »Kmečka zveza« je 11. decembra 1950 vnovič zahtevala ustanovitev slovenskih kmetijskih šol s posebno vlogo na zavezniško vojaško upravo, ki se glasi: , 1. Sklicujemo se na Vaše pismo AMG/ FTT/ED/293 z dne 10. julija 1950. 2. Zveza meni, da kmetovalci cone A STO-ja s polno pravico zahtevajo ustano vitev dvoletne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom, opremljene s kmetijo in konviktom, ker je taka šola največje socialne in gospodarske važnos i ža okrepi tev tukajšnjega kmetijstva in še posebej ?a strokovno izobrazbo kmetske mladin -STO-ja. 3. Po reba po ta i šoli je dokazana s statistikami drugih držav, tudi ne agrarnih. V Švici, AvsTiji, Danski so bile ž:; prej ustanovljene šole za kmetsko mladino v razmerju ene šole na okrog 3000 kmetij, medtem ko imamo na našem o-zemlju mnogo več kmetij. Upoštevati j? tudi treba, da kmetsko prebivalstvo doseže okrog 10% vsega prebivalstva in da vrednost tukajšnje letne kmetijske proizvodnje presega povprečno 2 milijardi 500 milijonov lir, čeprav sedanji proizvodni sistemi niso moderni; temu j ■ vzrok pomanjkanje primerne strokovne izobrazbe tukajšnjih kmetovalcev (uporaba kmečkih gnojil je sorazmerno morda najnižja med evropskimi državami). 4. Zveza nadalje meni, da je izvedba kakršnega koli programa za tukajšnje kmetijstvo za povečanje proizvo.nje in zvišanje življenjske ravni kmetskega sloja nemogoče brez primerne tehnični strokovne izobra7.be tukajšnje kmetske mladine. To pa se da praktično doseči le z otvoritvijo kmetijskih strokovnin nadaljevalnih šol vsaj v kmetijskih občinah in z ustanovitvijo moderne dvoletne km:tijske šole za ves teritorij. 5. Razlogi glede zaskrbljenosti v pogledu namestitve gojencev take šole niso utemeljeni, kajti izkustvo in same statistike dokazujejo, da je nad 70% gojencev, ki so dokončali dvoletne kmetijske šole, posveti umnemu vodstvu in obdelovanju očetove kmetije v veliko korist lokalnemu gospodarstvu. To dejstvo je gotovo največje važnosti za socialne in gospodarske razmere kmetskega sloja tega teritorija, kjer najbrže o. biskovalcem nobene druge strokovne šole ne more bili v sedanjih razmeraa zagotovljena zaposluev v tako visokem odstotku. • 6. Priznavamo, da težkoč za us anovi-tev predmetne šole ni malo; vendar pa te gotovo niso take, da bi se jih ne moglo z dobro voljo premosti i, zlasti še, ako upoštevamo, koliko se je napravilo v pogledu drugih panog gospodarske in OLJE Semensko olje se je v Nevv Yorku podražilo od 28,45 na 30,25 stot. za fun. proti izročitvi v marcu. KOZE Kože so napredovale na new-yorški borzi od 35,85, na 37,60; v Parizu je bilo živo povpraševanje po lažjih vrs-ao us, nja, medtem ko so težke kože nazado-vale. KONOPLJA Konoplja se je v Italiji zopet podražila. Sporazumno s proizvajalci je italijanska vlada povišala cene konoplje za 5%. Novembra je že bila cena povišana prav za toliko. Konoplja prve vrste stane zdaj 37.140. Nove cene se sukajo med 20.505 in 37.140 lir. Neka angleška tvrdka je prodala v Chicago večjo količino italijanske konoplje po ceni 27 stotink dol. za funt. Verjetno je, da ne bo ostalo pri tej ceni, pač pa da bo zvišana. Pri pogajanjih z Nemčijo v oktobru so bili Itali. jani pripravljeni izvoziti 20.000 ton vlaken, v novembru pa so znižali kontingent za 25%. Cene jugoslovanski konoplji so bile zvišane še pred italijanskim zvišanjem, in sicer za 11—18%. Podrobnih poročil o pridelku 1950 še ni, vendar je znano, da ga je suša prizadela. Po zadnjem povišku (7% za kamione in avtobuse in 10% za osebne avtomobile in majhne kamione), naj bi veljale po podatkih glasila ((Avtomobil Club« v Rimu po 28. decembru naslednje cene italijanskim avtomobilom: Fiat 500 C, običajna karoserija stane 700.000 lir, t. j. 75.000 lir več; Fiat 500 C, premična karoserija 730.000, t. j. bU.OUO veo; z leseno karoserijo 850.000, t. j. 100.000 več; Fiat 110 E «berlina» . 1.100.000 lir, t. j. 125.000 več; 110 ELR z leseno karoserijo (giardiniera) 1 mil. 295.000 lir, t. j. 195.000 več; Fiat 1400 «berlina» 1.400.000, t. j. 125.000 več; 1400 «kabriolet» 1,975.000, t. j. 300.000 več. Te cene veljajo za izročitev Ico podružnice Fiata v Italiji. Avtomobili znamke Alfa Romeo: tip 1900 2,306.000, t. j. 226.000 več; kamioni tipa 450 pokriti 3,816.000 lir, t. j. 336.000 več. Lancia Aureiia «berlina» 2,038.000, t. j. 208.000 več; Aureiia tipa «kabrioiet» 2.885.000, t. j. 285.000 lir več; Ardea «berlina» 1,327.000, t. j. 137.000 več; kamion «Esatau» tipa 864 in 864 C 6.164.000, t. j. 626.100 več; kamion «Esa-tau» Beta Z-ll 2,779.500, t. j. 229.000 lir več. B i a n c h i kamion brez karoserije 1.995.000, t. j. 150.000 več. O. M. kamion «Leoncino» 2,720.000, t. j. 245.000 lir več. Nove cene proučuje posebna komisija v ministrstvu za industrijo. Uradno poročilo še ni bilo izdano. Pridelek volne. Letošnja striža je vrgla v Italiji 161.000 stotov in se je približala strizi iz 1. 1949. Lacij je pridobil 33.000 stotov, Sardinija 23.000, Apulija 18.000, Abruci 14.000, Toskana 11.000 in Sicilija 10.500 stotov. 40% pridobljene volne sodi v vrste volne za žimnice. Napovedi za 1. 1950 niso ugodne. strokovne dejavnosli. Ugotovljeno je tudi, da so dala sredstva investirana v strokovno izobrazbo zlasti kmetske mla. dine vedno najboljše sadove. Za ustanovitev kmetijske šole za ves teritorij bi se dala uporabiti sredstva, kj so v proračunu urada za kmetijstvo in so sedaj uporabljena za različna dela in ustanove. Zlasti bi mogla kmetij, ska šola postati važno središča za proizvodnjo materiala za nasade in središča za kmetijske poskuse in opazovanja v prid vseh kmetovalcev cone in v prid šole, ki bi s tako ureditvijo mogla ta-čunati na precejšnje dohodke. 7. Ze obstoječi trije dvoletni kmetijski tečaji (Vedela, Skedenj, Opčine), na katere se sklicuje Vaše pismo, ne morejo dati zadovoljivih rezultatov in s a tudi ne dajo navajali kot primer zlasti, ker so v samem predmestju, kjer je število kmetij omejeno in tudi ker je učni jezik na teh treh tečajih izključno italijanski, dočim je znano, da so kmetovalci tega ozemlja 9i)% slovenske na. rodnosti. Zveza pa tudi ne more preko tega, da ne bi izrazila svoje začudenje nad dejstvom, da taki tečaji ali nadaljevalne s rokovne kmetijske šole niso bili še odprti v kaki kmetijski občini, kot je izrecno predvideno v zakonu z. dne 22. aprila 1932 št. 490, ki je še vedno v veljavi. 8. Pozivamo torej naslovni urad, da ukrene s potrebno skrbnostjo v interes i gospodarskega in socialnega razvoja in zaščite pravic kmetskega prebivalstva: a) da se odprejo strokovne nadalje, valne šole povsod, kjer je to potrebno, v skladu s predpisi zakona iz 1. 1932; h) da se ustanovi v Trstu kot sredi-šče teritorija dvoletna kmetijska šola s s’ovenskim učnim jezikom, opremljena s kmetijo in konviktom za vsaj 40 gojencev; c) da se ustvari kot dodatek šoli, sre. dišče za proizvodnjo vrjnih in stdnih sa ik ter središče za kmetijske poizkuse Kmečki koledar VAZNA KMEČKA DELA IN OPRAVILA KONEC JANUARJA Na polju in na nfliivi. Pazi, da na polju in njivah, ki so zasejane z ozimnim žitom, ne bo zastajala voda. Ako nisi še uredil in očistil jarke za odvajanje odvečne vlage, stori to čim preje, ker pozneje boš imel polne roke raznovrstnega drugega dela- Na žita — pšenico, rž, ječmen in druga — ki so že vzklila, potrosi po pol kg čilskega solitra ali pa apnenega nitrata na vsak ar (100 kv. m). To u-metno gnojilo pospeši razraščanje rastlin. Doma si pripravimo vse potrebno orodje in stroje, gnojila ter semena za pomladansko obdelavo zemlje in setev. Na vrtu. Zadnji čas je, da si pri-vrtnino, ki jo bomo marca in aprila tudi primeren steklenjak, kolikor mogoče blizu doma in na sončni strani. Vanjo sejemo raznovrstno rana vrtnino, ki jo bomo marža in aprila, meseca presajali, na prosto zemljo, na odprt zrak. Sejemo zgodnjo glavnato solato, kodrasto (rico), rano zelje, paradižnike, melancane in papriko. Na prosto v zavetnih in sončnih legah lahko seješ rano glavnato solato »kraljica maja«, kodrasto solato rezivko, peteršilj, mesečno redkvico, špinačo in korenček. V vinogradu končamo po možnosti z rigolanjem ali s paštnanjem za nove nasade trt. Tudi s popravljanjem porušenih zidov, zlasti pri terasah moramo končati, ker moramo februarja pričeti z nujnimi opravili v vinogradu, Ce nimamo še novih trt cepljenk ali korenjačev (bilf) doma, si jih nemudoma preskrbimo. Ob u-godnem vremenu, če ne zmrzuje podnevi, obrezujemo stare trte in jih dobro zakoličimo (napalamo). V močno zakoličenih vrstah napnevio pocinkano žico. Mlade trte bomo obrezovali rajši pozneje, ko bodo že začele puščati sok (ko trte jočejo). V zavetne lege seješ lahko že tudi grah z zgrbančenim zrnjem (Senator Čudež Amerike in dr.). V sadovnjaku obrežimo stara in mlada drevesa po strokovnih navodilih. Pripravimo vse potrebno za drugo Zimsko škropljenje. Če smo drevesa poškropili novembra ali decembra s 4—5% bordoško brozgo, tedaj bomo škropili tokrat s 5—7% drevesnim karbolinejem ali podobnimi pripravki (neodendrin, fitodrin in pod.). S temi pripravki uničimo raznovrstno rastlinsko golazen in mrčes, dočim nam bordoška brozga more služiti le za uničenje raznih glivičnih bolezni na rastlinah. Požuriti se moramo s kopanjem jam za nasad mladih sadnih drevesc. Ako teh nimamo še pri rokah, je skrajni čas, da si jih preskrbimo. Posebno nujno je Za koščičaste sadne vrste, ki zgodaj poganjajo, kakor: mandlje, breskve, marelice. Ako zemlja ni zamrzla ali blatna, posadi te vrste drevesc čim prej. Vinsko klet zrači le ob lepem vremenu in pazi, da bo v njej kolikor mogoče stalna toplota okoli 10 stop. C- Poglej dobro sode in po potrebi jih dopolni, toda le Z dobrim in zdravim vinom. Sodov ne odpiraj preveč pogostoma in pazi, da bodo dobro zamašeni ali začepeni s čepi iz zdrave plutovine. V kleti ne hrani dišečih ali kislih in kvarljivih reči. V shrambi krompirja in drugih pridelkov nadziraj toploto, da bo ta kolikor mogoče stalna, kakor v kleti, > Bodi pripravil jen, da te v tej dobi ne iznenadii hujši mraz, ki lahko pritisne nepričakovano, kakor se je to zgio- i dil,o že večkrat. Skrajni čas je, da si | pripraviš semenski krompir in ga si' Uš na toplem in svetlem, ker druga' • če boš težko prišel do zgodnjega pridelka. Živinski hlev naj ima svež in zdrav zrak. Močnih prepihov ipa se izogibaj tudi v hlevu. Ob lepem, mirnem vre-1 menu ženi živino na prosto, da se i razgiblje, kar je zlasti važno za mlado živino. Ska-ajni čas je, da zakolješ prašiča za domačo rabo, ako ga še imaš. Ako se svinjina zaradi slabega vremena N težko suši in obstoji nevarnost, da j se pokvari in da jo napadejo črvi ih mesne-muhe, tedaj jo razobesi v majhnem prostoru in zažgi v njem parkrat brinje v dobi vsaj 8 dni. Na travnikih nadaljujemo z delom, ki smo ga navedli v našem prejšnjeri-koledarju (6- t. m.). A. C OBJAVA KMEČKE ZVEZE Vsi tisti kmetovalci, ki bi bili kar-1 koli odškodovani z razlastitvami s poškodovanjem zemljišč pri gradnji električnega daljnovoda Mačkovlje — Pre-benek in Drage - S. Elija — naj se obrnejo za vsa pojasnila (tudi glede | zahteve odškodnine) na Kmečko zvezo, i Ul. Fabio Filzi št. 10. Tajništvo Kmečke zveze Mehanizacija kmetijstva Delo na ameriških kmetijah v vedno večjem številu opravljajo stroji. Le tako je mogoče, da razmeroma majhno število kmečkega prebivalstva pridela toliko živilskih in gospodarskih pridelkov, da jf za vso ogromno deželo dovolj in ostaja š-’ mnogo za izvoz. To omogočajo tudi velik j kmetijski kompleksi, kjer se delo s s:roj> izplača. Živalsko in človeško moč bolj in bolj nadomeščajo stroji. Na primer, dandanes je ob žetvi potrebno okoli 35.000 delavcev manj kot prel 40 leti. Leta 1910 je bilo na ameriških kmetijah okoli 24 milijonov konj in mezgov, danes pa jih je komaj osem milijonov; traktorjev je bUo takrat okrog tisot,; zdaj pa jih je nad 3500. Posebno važne za žitni pridelek so kombajni (combines), to je stroji, ki žanjejo, mlatijo in čistil0 ži o v enem obratu; teh -strojev je bil° pred 40 leti komaj kak tisoč, danes pa ji*1 je že nad 600.000 na ameriških kmetija*1' Preračunano je, da je bilo pred 40 le' Ireba 108 ur dela kmečkega delavca za pridelek 100 bušlov pšenice, danes pa zadostuje le 47 ur dela. NAPREDEK V ELEKTRIFIKACIJI POLJEDELSTVA Električna sila in mehanični napredek. ki ga ta sila omogoča, sta dosegi*: zdaj že nad 4,900.000 ameriških kmetiji to je 85% vsen kmetij e dišavi. NaJV3C velikemu številu poljedelskih strojev sta se zdaj pridružila še dva velika eleK/ trična stroja: prvi za vskladiščenje sena in drugi za vskladiščenje koruze. PrV* obstaja iz nosilnega traka, ki dviga seno do raznih nadstropij posebno za 1° zgrajenega velikega senika. Posebn0, dvigalo dvigne bale sena na spodnji de* nosilnega traka, ki je približno tri m?' tre nad zemljo, trak pa prenese na t0! krmo v zaželeno nadstropje. Drugo dvigalo pa ne prenaša samo koruze ali drugih žitaric v silos, ampak žito tudi meša in vskladišči. POSPEŠENA MEHANIZACIJA KMETIJSTVA V MAKEDONIJI Makedonija je bila pred vojno najboli zaostala kmetijska dežela, kjer je bilo ’ rab; še največ lesenih plugov. Zdaj pa s-' makedonsko kmetijstvo naglo mehanizirii Letos so v Makedoniji prejeli več tiso* kmetijskih strojev in orodja, izdelkov n*' ših tovarn. Med drugim so zadružniki t' zasebni kmetje dobili 5000 plugov, 900 -V jalnic, 500 okopalnikov, 90 kosilnic, 200-1 bran, 200 trierjev itd. Kmalu pa še prejmejo 5000 raznih kmetijskih s rojev. Po osvoboditvi je Makedonija dobila * nad 40.000 kmetijskih strojev. »GOSPODARSTVO44 izhaja vsako drugo soboto. _ Ured' ništvo in uprava: Trst, Uli£,i Geppa 9. Telelon 89-33. — Cena: Pc' samezna številka 20 lir, 10 din. — N a r o č n i n a : za STO in Italijo letna 4C-I r, polletna 200 lir. — Pošt. ček. raJ 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, Po1' letna 130 din. — Cek. rač. pri Kom0 nalni banki: AD1T 6-1-90603-7 Ljubljana za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. ^ Cene oglasov: za vsak mm viši0 v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA* Tiskarna Založništva tržaškega tiska. Tizaško pailiieao podjeiie I.C.E. T. Trst. Ul. XXX. OttobreG II. Telefon 79-74 /zv Suje vsakovrstna grad- , bena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah TRGOVINA S ČEVLJI TREVISANI JOSIP Trst, Ulica G. Vasari 10 VELIKA IZBIRA NAJNOVEJŠIKJ MOŠKIH IN ŽENSKIH IZDELKOV CENE ZMERNE - PRVOVRSTNO BLAGO - POSTREŽBA TOČNA