PROSVETA Oana Mm _jt- kvooT GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ fccrg črg ^JFfiStfT&i Chicago, 111», zobota, 16, januarja (Januiry 16), 1932. Subacription $6.00 Y«trl> STEV.—NUMBER 13 for mailing at »pacinl raU of po«|»g» proviijskih časopisih, ki opisuje o->isk kolumbijskega predsednika . ique Claya Herrera v Wash-Ingtonu, kjer je bil gost na ban-tetu, katerega je priredil djžav-li tajnik Stimson. Ob tej priliki Herrera govoril o situaciji v ivoji državi, nakar mu je Mel-m odgovoril, da je pripravljen >magati, da se Kolumbija iz-rleče iz potežkoč, ako bodo nje->ve kmpanlje dobile oljne kon-lije. Patman j« tudi na včeraj-Injem zaslišanju pred zbofnič-lim komitejem ponovno naglasil >bdol£it ve, da so Mellonove kom-tnije dobile milijone dolarjev v rrnjenih davkih. Preiskava Je lo sedaj prinesla na dan važna Ikritja ln obetajo se nadaljnje »nzacije. Trii aeariiki rabN 2122 dnevnih hudodelstev v 1262 modih ..mmm—mtm ----——--- WH*hington. — V novembru bilo v 1202 ameriških mestih, ^i imajo uniformni sistem sa po-inje kriminalnih prestopkov, 122 dnevnih hudodelstev, kot roča investigacijski biro zvez-ga ju stičnega departmenta. V imeri z oktobrom so prestopki »tli za 73 slučajev na dan. Nad ena tretjina hudodelstev »da v vrsto manjih prestop-»v — tatvina, ki znaša manj $50. Vlomov je bilo 446 1n ropov. Skoraj tri četrtine topkov je bilo proti privatni _ilnl, ki je v očeh ameriške-zskona svetejša kot pa pra-a do življenja. Radi tega tu-naraščajoči hudodelski val. Druga obsodba v rudarskem procesu Predsednik unije obsojen v dosmrtno ječo. Zagovorniki bodo zahtevali novo obravnavo Mount Sterling, Ky., 15. jan. — William Hightower, 77 let star rudar in bivši predsednik krajevne unije UMWA v Evart-su, je bil včeraj spoznan krivim zarote v zvezf z umorom depu-tijev in kompanljskih policajev v bitki v Evartsu. Sodnik Pre-wit ga je potem obsodil na dosmrtno ječo. To je že druga obsodba v rudarskem procesu, katerega je država naperila proti tridesetim rudarjem. 4 A -i W. B. Jones, tajnik rudarske unije v Evartsu, je bil prvi «po-snan krivim. Tudi on je bil obsojen na dosmrtno ječo. Oba bosta v pondeljek nastopila s svojimi odvetniki, pred sodnikom Prewittom in zahtevala novo obravnavo. Hightower je veteran špan-sko-ameriške vojne. Obsodbo je sprejel molče in ravnodušno. Odvetniki obsojencev se nadejajo, da bosta pri drugi obravnavi o-ba rudarska uradnika oproščena. Avtoizvottki odglasovali za nadaljevanje itrajka Konferenca sa dosego sporazuma ae je izjalovila Chicago, l^jsi — Stavka 1,700 voznikov taksijev proti Checker Cab Co. se bo nadaljevala, dokler Ae bodo sUvkarji dobili, kar zahtevajo. Sinoči so imeli sUvkarji javni ahod v Walah dvorani, Noble st. in Mlluraukee ave* kjer so soglasno odglasovali za nadaljevanje stavke. Na tem shodu je bilo podano tudi poročilo izrednega komiteja o rezultatu konference z zastopniki družbe. Victor Hirsch, član komiteja, Je informiral stavkarje o poteku konference, nakar so soglasno izrekli zaupnico komiteju. Vsak stavkar je prispeval en dolar v posebni sklad, iz katerega še bodo črpala sredstva za nada-Ijevanej boja do konca. Popoldanske konference ao se udeležili uradniki kompanije in člani stavkovnega komiteja. Obe stranki sta pozneje izjavili, da so podajanja končala s fiaskom. Kompanija Je odklonila arbitražo, dokler, se sUvkarji ne vrnejo na delo, ti so pa izjavili, da bodo vztrajali v aUvki, dokler kompanija ne prieUne na njihove zahteve. KONSOLIDACIJA ZELEZNIC V Vlada je imenovala komisijo, ki naj najde poU sa konsolidacijo privatne ln Vladne železnice. Velebankirji podpirajo gibanje. _ New York. — Wall Street Journal je te dni prinesel poročilo od svojega poročevalca v Montrealu o akciji v Kanadi sa konsolidacijo Canadian National (vladna železnica) in Canadian Pacific železnice. Vlada je že l-menovala komisijo, ki naj parlamentu priporoči poU, po katerih ae na j to izvrši. Poročevalec pravi, da so za tem gibanjem privatni interesi in 4a grupa, ki načelno zahteva vladno lastništvo in obratovanje javnih naprav "nima veliko pričakovati od sedanje vlade." V kanadskem Časopisju se že več časa vrši sistematična propaganda za konsolidacijo vseh že-luezniškfh sistemov, katero financirajo privatni interesi. ^ In ako se konsolidacija izvrši, se bo izvršila v prid tem inUre-som. Njihov provizoričnl načrt črt je,', da skupno korporadjo upravljajo zastopniki industrijalcev, bankirjev in biznisma-nov. Vea tok tega gibanja je u-smerjen proti državni železnici. Vlada je pred leti prevzela to železnico, ker je bila popolnoma bankrotirana. Sedaj, ko jo je rehabilitirala in je posUla zopet renUbilna, se jo hočejo privatni inUresi ponovno polastiti. Socialisti in napol socialisti zahtevajo, da vlada prevzame še Cšnadfan Pacific in obe železnici obratuje v interesu ljudstva. Rudarji bodo zahtevali štst urnik Springfield, IU. — Illinoiski rudarji bodo zahtevali Ae* turni k in pet dni dela v tednu na prihodnji konvenciji, Id bo razpravljala o novi mesdni lestvici. To izjavo je podal John H. VValker, predsednik dvanajstega rudarskega distrikU. Dalje je rekel, da je depresija zlasti zadela rudarje. Večina rudarjev, ki niso izgubili služb, delajo le dva ali tri dni v tednu. Walker meni, da bi skrajšanje delovnika ustvarilo priliko ca zaposlitve večjega ŠUvlla rudarjev. ee širi v Angliji pLzsšnn. 14. jaa. — V zadnjem m je 412 oseb podleglo In-v London« in drugih več-angleških mestih, govori sta-ki je bila sinoči objavlje-Krog osemsto oseb j« umrlo lih treh tednih zs to bs- Beda rudarskih otrok PhiladelphU, Pa. — Medcer-kvena komisija Kristusovih cer-kva je razposlala svojim ljudem apel za prispevanje obleke za rudarske otroke v Kentuckyju in West Virginlji. Pravi, da je 25,000 brez Obleke tn obuval in ako ne pride zunanja pomoč kmalu, bo smrt začela kositi z veliko koeo. Obleko sprejema American Frienda Service ko-mltej, kvekerska organizacija, ki vrši pomožno delo med rudarji, 1515 Cherry St, Phila-delphla, denarne prispevke pa Olive Van Horn, 105 East 22 St., New York. Noterlčsl Dssgfcerty piše knjige Washington. — Bivši jaetični Ujnik v Hsrdlngovem kabinetu Harry L. Daugherty. načelnik "ohijake gsnjt", je te dni sporočil svetu, ds piše knjigo, v kateri bo "pove<*el vse." Pri delu mu pomsga Thomas Dlzon. pisatelj sa denar. Ker je Dsughertyju "znano vse", kar se je dogajalo sa časa Hsrdlngove vlsde — od podrob nosti tespotdomak« gs škandala do spietksrij In zarot v "zeleni hiši ns cesti K," bo njegoes knjiga lahko ssnimivs, ako bo hns "povedal Avedsklm delavcem grocl izprtJe Stockholm, 15. jan. — Krog sto tisoč švedskim strojnikom, jeklarskim ln železarskim delavcem grozi izprtje 24.' januarja, ako ne bo do tedaj poravnan mezdni spor med unijami In delodajalci, so slednji včeraj naznanili. Unije so zavrgle priporočila, ki so jih pred kratkim predložili posredovalci. županov program Akron, O. — Dvajset procentov redukcije mezd mestnih delavcev je program novega republikanskega župj—. ki is bil iz-voljen s pomočjo demokratskega boeea. Plača znašs za osem-umo delo $4, kar se idl preveč raz bo ritemu županu in pr oteži-Ulju bogatinov. Portugalska diktatura se maje Angleška bojna »ornaris* pripravljena pomagati Uklatar-ju. — Španija odklonila zahtevo glede Izgona beguncev Madrid, 15. jan. — Španska republika je odločno zavrnila zahtevo portugalsko vlade glede izgona političnih begunoev, kl prihajajo iz Portugalske v Špa- nij0' ^ / Portugalski diktator Carmona se boji, da obataja ztaza med političnimi begunci in V^menti v Španiji, ki vodijo agitacijo za zedinjenje v iberijski uniji. To potrjujejo tudi pjbročiis, ki se glase, da se portugalski komunisti prlpravlajo na revolto v l>okrujinah v bližini portugalako-španske meje. To je vzrok, da ima vlada mo-blllzano vojaštvo v obmejnih krajih. Drugo pdročilo pravi, da je prav li isUga namena priplula briUka krtžarka "Cen-Uur" v lizbonsko prisUnišČe. Poleg kriUrke ja dospslo iz Anglije tudi devet ruilloev ln več-ješUvllo podmornic Ko se je pred letam dni kuhala revolucija p roti'portugalskemu diktatorju, ss je tudi Ukrat angleško brodovje prikazalo na reki Tugus. V praŠlom poletju, ko je bila nevarna* pred komunistično vstajo, pa Je britski poslanik zagotovil portugalsko vlado, da js angleška mornarica pripravljena. BriUki konzul Lizboni je v zvezi s prihodom angleških bojnih ladij v Lizboni podaj izjavo, v kateri pravi, da js navtoč-nost frodovja 1« znak angleško- PROMOCIJA K-LAVSKEGA SOVRAŽNIKA Organizirano delavstvo bo vodi« lo boj proti potrditvi v h* na tu ustvovanja napram Portu ki se nahajfc v finančnih To jr^a najbrž Is veza, kar potrjuje izjava v torjevem listu, kjer je reče-"ds se lahko zanašamo na mogočmrzaveznico, kl nam pravljemr pomagati v boju proti^kamuo^tičnl pošsstl, ka-Ura grozi zapadu." V odgovor na portugalsko noto Španiji pravi, da zastopa prttv Uko jtališče kot Francija, to je, da mora republika nuditi zavetje osebam, ki jih drug« drŽave preganjajo radi političnega prepričanja. ftpsnaki vladni krogi tudi zanikajo motnost panlbe-rijske zarote za Invazijo Portugalske Iz španskega teritorija. Gibanje sa pomilostitev Hoff- Stroudaburg, Pa. — Takoj ko ao se zaprla vraU ječe zs Alfred Hoffmanom, organizatorjem pletenlnarjev, kl Je bil ob-sojen ns dve leti • zapora radi "zaroU napada", »o organizira-, ni delavci pričeli z gibanjem za njegovo pomllostiUv. Na poti v ječo js« Hoffmana spremljala velika skupina delavcev in tudi ječar mu Je dovolil nekatere privilegije — radio, knjige in časopise. Njegova ks-sen izvira iz sUvka^lstsninar-sklh delavcev, v kateri je bila u-morjena mlada delavka AlberU Bach man . In m«dtem, ko Js Hoff man ? zaporu, ker je nekdo prereza! par avtnih obroč«v, eU bila morilca Bschmsnovs po Isti poroti oproščsno. Washlngton, D. C. — (FP) — Sodnika James H. Wilkersona is Chicago, ki je izdal injunkcijo proti železničarjem I. 1988 in teko pomagal zlomiti sUvko, j« predsednik Hoover Imenoval sa člana zveznega okrožnega sodi-, šča v sedmem dlstriktu. Promocijo Uga sodnika je Imel Hoover v mislih Ae delj časa, a izvršil jo je baš v momentu, ko so vodlUlji železniških bratov-ŠČln zaposleni na konferenci v Chlcagu. Hoover ju je Wllkersonov rekord znan. On js bil trgovinski Ujnik, ko Je predsednik Hard-ing Imenoval Wllkersona za zveznega dlstriktnega sodnika. Vedel Je, da js bil Wllkerson prej član Ullnolske komisije aa javne naprava poleg Frank Smi-tha, katerega js hoUl Insull spraviti v zvezni ssnat Takoj po nastopu svoje pozicije kot zvezni dištriktnl sodnik Js Wiiksrson Izdal drastično injunkcijo, da ubije sUvko železničarjev. Injunkcija je prepovedovala vss normalne unij-tik* Aktivnosti. Olani niso smeli niti prispevati v pomožni sklad za naslčevanje družin sUvkajo-čih železničarjev. Poleg U ja izdal VVilkerson veliko ŠUvilo In-junkclj proti drugljn delavskim unijam. Ko so ss pričele širiti govorice s VViikeraonovi promociji, aa Je senator Borah obrnil do A-merlške delavske federacija, da izve njeno sUlišče. Informiran jebU, ds se bodo unije borile proti Wilkersonu. Borah Js Član senatnega komlUJa, kl bo vodil zaališanja o nominaciji, ssnator Norrls je pa načelnik. Norris bo najbrž Imenoval podkomlUJ, kl bo zaallšal oaebe in stranke, kl so za ln proti WJ1-kersonovl promociji. Nolfis Js avtor predloge proti lnjunkcl-Jam ln če ga bo organizirano delavstvo podpiralo, ns bo Wilksr-son posUl član federalnega o-k rožnega sodišča, kakor nI sodnik Parksr, kaUrega js Hoover pred leti Imenoval ss člana avsz-nsga vrhovnsgs sodišča, a Js senat odklonil potrdlUv. Tajna posvetovanja v Beli kisi Stewart prinesel neugodna po-ročlls s evropski hnančnl situaciji Washlngton, D. C. — (FP) — Walter Stevvart, bivši ekonom v odboru federalnih reaervnih bank in pozneje ameriški član komisije, kaUro Je lmsnovala Banks sa mednarodna plačila v Baslu in kaUra ja proučevala sposobnosti Nemčije glede plačevanja raparacij, se js ssšsl na tajnem sesUnku s predsednikom Hooverjem in mu poročat o situaciji v Nemčiji .in oetallh evropskih državah. SUwart je odklonil razgovore s časopisnimi poročevalci, ko se je vimil v Ameriko. V Belo hišo je bil pozvan poUm, ko je Nemčija razglaaila, ds ne mora več plačevati reparacij. Konferenca med njim In Hooverjem Js trajala več ur. Po njegovem odhodu ao bili krogi, kl Imajo ozke stike s administracijo, zalo vznemirjeni. Videti je bilo, da ss bojs posledic, kl jih bo .Izvajala evropska kriza na finančno situacijo v Združenih državah, daal SUwart nI hoUl povedati detajlov razgovora s Hooverjem. Mtttaaskl liti kriKzi "••■■■noni iisi ainiis Arogantnost ksntukMksga juri-sU preseda tudi ksnaervatlv-nlm urednikom Boston, kaaa. — (FP) — Sodnik Pi^vi^ ki prsdssdu j« rudar- Kmmsraon sklical drugo fersjno Springfield, III., 15. jan—0o-vsrner E m mer son Je sinoči sklical Izredno zasedanje državne ls-glsjature, kl bo sledilo ssdan^e-m v Izrednemu zasedsnju in sd o-tvorl prihodnji torsk. Ns prihodnjem zasedanju bo legislstura razpravljala o redukciji plač za držsvns in munlclnsl-ns ursdniks, ki so bili iavoljbnl ali Imenovsni zs določsn Urmln. Poleg tega bodo poslsnei rsdeUli vprašanje o sklicanju UsUvne konvencije, ki naj bi modlfkirs-ls sli odprsvlls nekstsrs starinske provizije v državni kodititu-cljt. »kl obravnavi^ v h > ^■■■■»HPSMa' "v \Vashlngton. — Vrhovno zvss* n<> nt hI išče jf U dni suspendiralo odlok meddržavne trgovinsks komisija, s katerim je 1. julija lansko lato znižala prevozne os* ne UU na šeleznlcah. Ta odlok bo prinesel železnicam BO milijonov dolarjev na račun šltnlh farmarjev. Sodišče je bilo mnenja, da so gospodaraks razmere v Um času toliko apremsnlls, da odlok komisija ns zme biti več v moči In da morajo biti resU vri rane prajšnjs osna. Sodišča js imelo v mislih gospodarsko stanja Železnic in lnUress delničarjev Ur lastnikov bondov. Interese far* marjsv, katere ja pokrival odlok meddržavna trgovinska ko* misija, ja Ignoriralo. 2eleanloe ao bila v zadnjih par dnih deležne zvišanja prevos-nlh cen zaeno a Um odlokom za krog 180 miHjonov dolarja na leto, Meddržavna trgovinska komisija jim Js prsd kratkim dovolila svlšsnjs prevoznih MB premoga ln nskatarih drugih roduktov, kar bo prinssk) fts-iznioam krog 160 milijonov. Ta vaoU bo šla v posebni skupni sklad, la kaUrsga bodo moč-nejše družbo posojsvale alabaj-šlm progam, kar pomsni, da bo-do sMitja prišla prej ali skd v . , Izključitvijo poročalcev Knozvilis Meu ^entlnel od sodne obravnava dregnil v sršenovo gnezdo tudi v reakcionarnih u» rednJštvihi Radi Uga ga ostro kritizira lonservstivni Boston Hsrsld v uvodnem člsnku, kjsr pravi, da sidnlt šali vsa sodišča. "Sodnik Ima pravico, da izdela pravila za svoje sUlišče. Sme tudi iskljušitl poročevalca, ki mu dala krlvloo. Kadar gre pa Uko dalač, da kaznuje ksteri časopis radi uredalkovpgs mišljenja a Um, da odrsče vsem poročevalcem prizadetega llsU časnikar-sko pravico, tedaj je pa podvržen kritiki vsak, ki poznajo duha naših institucij." Med tem, ko uradnik ne omenja dejstva, da js U sodnik po* sUl orožja premogovnih operatorjev pri omrsževsnju obtoženih rudsrjsv, js vsssno mišljenj s, da "s svojim postopanjem izgublja zaupanja glade nepri-■trsnosti sodišča napram obto-šsneem." Tsj kritiki je očlvidno podvrženo tudi držsvno pr lil v no eodl-šče, ki jo U dni vzdržalo sodni-kov odlok, da omenjeni časopis nima pravice Imeti poročsvalca na obravnavi. AfanJJa predaja bojne Isdjs Madrid, 15, Jan, — Vladi ja bila poverjena naloga, naj proda štiri križarke, tri rušlloe In eno |x«dmornioo. Ako ne bo kup-ca, bo vlada uničila U bojne ls-|4ja. ive v Chtcsgs ee grsds S vede, jO videti sašelas farm ŽELEZNICE ZW SAJO VOZNIM NAZITO /vezno vrhovno sodišče odločilo proti vladni komisiji ln proti farmarjem. Zvišanje bo priae-slo žslssalcsm 80 milijonov. Vsa vladni aparat v M Wi tO ^Mslcijo slabejšttk železnic konzumentl. Velebankirji, Id kontrolirajo fteleznioe, so lahko sadovoljnl. ModUm ko jo daflacija plač In šlvljenakaga standarda splošna, si prizadeva v)ada v Waah-Ingtonu na vaa kriplje, da "sanira" Železnice, zavarovalne družba in vslebanklrje — trojica v sni osebi. Ohraniti hošo aa vsako osno sUtus quo — vss kakor Ja — ln zagotoviti delničarjem in lastnikom bondov običajna divldenda In obraatl na sv* denelo kapltallaaoljo. To bo delno dossšeno s povišanja« prevoznih oen, delno pa i pomočjo "rskonstrukoijsks" kor-ratlJa^ kaUro sedaj kujejo v ashlngtonu g dvema milijardami kaplUla, kaUrega sms s e$loH podpisati zvezna zakladnica. S Um zakonom ^o zvezna vlada nudila oonan kredit šolaa-nlcam, v kaUra ao do grla zaln-Ureslrane zavarovalna družba In vslsbsnklrjl, kl kontrolirajo še-Jeznlce In lnšuranc kompanija. In administracija s nesramno predrznostjo pravi, da bo s Um zakonom pomagala farmarjem ln vlagaUlJem, kaUrih vloga ao "zmrgnjene" v propadlih bankah! Ves vladni aparat Js v službi velebisniss bolj kot kdaj prej v zgodovini dežela. Hoovsr Js v teku psr tednov bombsrdlršl kongres z tremi posUnlcami, da ga prisili na sprejstje njegovih predlog v interesu Wall streeta. Na drugi strsnl pa adminiatra-sija vodi najvsšjo obstrukcljo proti vsem zakonskim osnutkom, kaUrih namen Ja, zvezne pomoč stra Is m PROSVETA Tli KNLIGHTENMEIfT 8UHL0 KM LASTNIMA aLOVMO MABODNK POOTOB-MB JCDMOTS I Ur UM Un»U \ JI 1 ^^^^^ B 5 Htm t okj mi m ma| haa «*•)«. M primmr (D«c. It, wu 4» «m J* • Um rti« j* n»t»«Mw. amm !M1) »oUm sm 9* as m mu« Viku mu m- rt Kdo vodi delavske akcije Norman Thomss ae pritožuje, kako žaioetno se očituje velika slabost smeriškegs delavske-xa gibanja: pomanjkanje močne in enotne delavake stranke, razkoaanost in nezsupnost med delavci. Žalostno, toda resnično. Doživeli smo paradokao, da je newyorški župan Jimmie Walker, ki se nič ne briga asa delavake interese, nedavno potoval is New Yorka v San Francisco apelirat na kslijprnijskegs governerjs, naj izpeti iz ječe Toma Mooneyja — in Tom Mooney se danes bolj zsnsšs na Walkerjsv apel kot na vse akcije ameriftkih delavskih organizacij.4 Med nezavednimi delavci, posebno med irskimi, je danes Jimmie Walker največji delavski "prijatelj" kljub te-mu, da je Walkcrju delavska plat Mooneyjeve afere španska vas; poteguje se ssnj le is čustvenih ozirov, ker je Mooney irskegs pokolje-nja, ln pa iz svojih političnih ozirov, da pridobi simpatije delavetve za demokratsko stranko. In ko bo Mooney svoboden — kar mora priti — si bodo lastili zasluge za njegovo osvoboditev ljudje, ki nimsjo s delavskim gibanjem nič skupne gs. Ameriške delavske organizacije so res storile pcecej za Mooneyjs v zadnjih trinajatih letih, a vse premalo,#da bi arogantne oblaati čutile njih vpliv ln pritisk. Delavske stranke so prešibke, da bi mogle vplivati; prešibke in nevplivne ao pa zaradi tega, ker se nočejo združiti na basi poltenega in dobrega socialnega programa. Kdo vodi akcijo sa pomoč brezposelnim de-lavcem? Ali jih vodijo delsvci sami na čslu svojih organisaeij, katerih se pomoč najbolj tičeT Ne. Večino teh akcij vodijo socialni re-formist! vsake baie, torej možje ln lene, ki nimajo smisla sa kak revolucionarni program, pač pa to 4«lsjo Is aentlmentalnega Čuta in sa avojo osebno reklamo. Namesto da bi bili nujni pomožni odbori v raznih mestih pod kontrolo dslsvsks strsnke ln delsvskih unij, so ps pod kontrolo raznih csrkvs, privstns dobrodelnosti in kspltslističnlh socialnih klubov I To je Žalostno ss ameriike delavoe, ampak resnično. - ." * * Ksdar hočejo ameriški delavci potrkati na kongres sa kakšno pomoč ali pravico, -se obračajo na Le Folletta ln Norrisa in ostale progresivne reformlste, da govore v njih imenu. Progreslvci nimajo aoclalnih idealov; liberalni Indlvidualisti so In kakor vleče veter tako se obrača njih plašč. In ti Imajo danes glavno beesdo v kongresu v imenu brezposelnega de-I a vat v a! Njih beaeda je kajpada dobrodošla, ker $1 boljega. Vsaka drobtina je bolja kot nič. V ameriškem kongreau bi moralo biti najmanj par tucatov energičnih representantov delavske stranke s Jasnim programom in odločnimi zahtevami — ln vseh teh bersčlj ln po-nllevenj ne bi bilo treba Ameriško delavstvo si je v glsvnem asmo krivo, ds je tako. Je že res. da si v mnogih osirih 111: more pomagali zaradi krutih ras mer ia sakonov, katerih ne more kontrolirati, ampak dejstvo, da Je tako rasblto ln raskoaano, mora pripisati aebi. Ameriški delavci sov ogromnem številu pretenl, da bi ao podučili kaj koristnega in preveč verjamejo svojim ssblč-' nim, starokopitnim voditeljem ln drugim bun-kačem. Preveč Je med njimi nesmiselnega ps-triotisms, takosvsnegn amerikanizma, In ps sebičnosti. Ta neareča as drži tudi mnogih članov dolsvakih organizacij. Zato imamo namesto ene aame ln močne delavake atranke toliko majhnih strank In stran-čic. namesto enega sistema močnih industrijskih delavskih unij cel kupček piAkavih trade-unij, namesto močne representacije v kongresu — nič, name«to močnih dnevnikov le revne tednike, namesto velikih fondov prasne blagajne le namesto laatnega vodstva delavaklh akcij — nezanesljive ln neodgovorne jerobe. Glasovi iz naselbin t ■ i ™ ' 7* Zanimiva beležke is rasnih krajev V Južni Ameriki se nekaj kuha. Vlada republike Urugvaj Je sačola državne klavnice In sdaj svetuje Argentini ln Hrazllijl, naj ato-re Isto In naj s modernimi javnimi kiavnlcnml ln zalogami mesa konkurirajo a privatnimi. Meani trg v Južni Ameriki je večinoma v rokah amerilkofa masnega truaU. ki ima Um-kaj svoje privatne klavnice. Ako as zgodi, ds bodo Južnoameriške vlade začele konkurirati s ameriškim truatom, ss morda zgodi še to. ds Hoover pošlje armado pomorščakov v Južno , * To in ono MUwankee, Wis. — Pomoči za brezposelne, za farmarje in propadajoče trgovce torej ne bo, ne iz Wisconslna in ne is lladiso-na. Volilci prejemajo sedaj plačilo za kar so glasovali. V wisconsinnki postavodaji, to je v obeh zbornicah, imajo tri strdke, oziroma privržence treh stra*k: konservativce, to so republikanci in demokrati, združeni sogovorniki velekapitala, ki delujejo pod imenom konservativec progresiven kapitalistični zastopniki z liberalnimi nazori -t in socialiste, edini zsgovor-nikUljudskih interesov. V* asembliju imajo progreslvci odločilno moč, v senatu pa konservativci. Enajst socislistov ima'delavstvo v assmbli ju, ki so pa Vez moči, dasi js njih vpliv precejšen. V senatu ima delav-atvd aamo enega zastopnika, senatorja Polakowskijs. Progresivna stranka ima "radikalno" platformo, potom katfte naj bi se omililo Uničevalno delo kapitalizma in delo ljudr stvu nekaj drobtin. Kapitalizem sam je' za to stranko sicer dobra stvar, kapitalistični družabni red je potreben, toda mora se ga reformirati tako, da bo pritisk /ns ljudstvo msnj občutljiv. Konservativci hočejo torej kapitalistični sistem ozdraviti, kakor napHmer katoliška stranka, cen-trum, v Nemčiji, ali krščansko-•sopialna v Avstriji. No podlagi tega programa so lafojetovcl predložili v Madt-somi postavni načrt za pomoč brezposelnim, farmarjem in malim trgovcem. Zahtevali so v U namen 17 milijonov dolarjev za razna javna dela in za direktno finančno pomoč. Spodnja zbornica je načrt odobrila z veliko večftio, senat pa ga je zavrgel. Potem so pričeli razpravljati o drugem načrtu za deset mil. dolarjev, katerega je senat sprejel, spodnja zbornica pa odklonila. Tako se sedaj prepir nadaljuje, ljudstvo pa čaka in strada. 80-cialistl so imeli sicer evoje lastne načrte, tdda ker so bili vsled njih manjšine neizvedljivi, so glasovali za progresivnega, daee vsaj nekaj doseže. Doseglo se seveda ne bo ničesar, kar pomeni* da je ljudstvo prejelo plačo za evojo nezavednost ln politično nezrelost. Wsshingtonu so dovolili dvs milijonov za neksk gospo-program. Ta ogromna js bila dana na razpolago klrjem, kateri bodo od-kredite industrijam ln manjšim bankam. To bo v določenem času pognalo kolesa ln-duStHje v tek, nakar se bo pričela doba običajne začasne pro-aperltete. Takrat pa bo tudi nastopil Čas, da stopijo kapitalistični kandidati pred volilce, da si smretovljo svoje službe sa nada-jna štiri leta. Takrat ae bo zopet »ponovila stara pesem, ki bo udi sedaj Imela svoj učinek — goapods bo rekla lahkovernim voliloem: "Poglejte, sopet obratujejo Industrije, dežela se go-h pod ar« ko dviga in ako naa ne svolite, bodo tovarne ponovno saprte". In ljudstvo bo verjelo — politični otroel bodo spet šli laijrolliče . . . Sodnijsko postopanje proti go-tovi kontrsktoraki tvrdki glede gradnje velikega visdukta se še vedno zavlačuje, delavci pa čakajo na dalo in požirajo lepe obljube. Gospodi se prav nič ns mudi. dasi kvssi pri vsaki priliki pomoči brezpoaelnim in bed nim. Pri tem delu bi se lahko zapo-alHn direktno 600 delavcev, Indi-rektno pa kakih 800, toda ker ao "neatrankarjr v mestnem svetu glaaovali protLsoclaliatlč-ntm načrtom tudi v tej sadovi In as ssvsemsli sa Inter. *a milijonske družbe, morajo brsspoeelni čakati In živeti na stroško dav-konlsčevsAssv. V Ameriki imamo sedaj 64 mest In občin, v katerih ne poznajo več mestnih in občinskih davkov. Vaa ta mesta in občina nosodu jejo lastne plinsko ali elektrlike naprave In ao aftodvl-ana od power truatov. Revija "TTu- ( ommonnrealth" jn-inaS* podrobnosti o teh uapehih Jav nega lastništva takih naprav Vsaka ismod teh občin dobiva tolfco čistega dobička od ai<»lh elektrarn ali plinskih naprav, da Jo lahko odpravila občinske davke na posestva ln povrhu dovolile še velike vsote denarja ia ra- zne javne naprave, šole, teste, nasade itd. . Mesto Seattle, Wash., zaznamuje za preteklo leto par milijonov čistega dobička od svoje e-lektrične centrale, poleg tega da prodaja električno silo polovico ceneje kakor druga slična mesta, katera pa imajo kapitalistične naprave, oziroma naprave, ki so v rokah power truetov. Prebivalci mesta Seattle, Wa-shington, so poprej pod privatnim lastništvom elektrarn plačevali po 12 V* centa za kik>wat h. elektrike, sedaj, ko je mesto zgradilo lastno centralo, pa plačujejo samo 6y* centa in bodo plačevali kasneje samo 4 eente. Socialisti v mestnem svetu v Milwaukee se borijo že desetletja za lastno električno centralo, toda ker so v manjšini, ne morejo svojih načrtov uveljaviti. Mesto ima gotov svet na razpolago v ta namen, toda nestran-karji se trudijo na vso moč, da bi se ta svet tskoj prodalo, ker bi to pomenilo uničenje ali dolgo zavlačevanja socialističnega načrta. Koliko stotisočev je mesto prihranilo davkoplačevalcem s tem, da je s svojo lastno malo centralo oskrbelo mesto z lastno (vsaj deloma) cestno razsvetljavo, je druga, toda dolga povest. To si naj volilci zapomnijo. A-ko bi ne bilo trdovratnega odpora od strani župana Hoana in onih par socialistov v mestnem svetu, bi bil dotičnl svet že prodan, tako pa je še vedno prHi-ka, ako se bo ljudstvo do prihodnjih volitev spametovalo. Spartak. Razdiralna taktika Plney fork, O. — Tu pa tam se kdo spotakno ob soc. stranko, oz. JSZ ter zastavi kakšno smešno vprašanje. Te dni sem čltal, da zakaj socialisti ne sodelujejo s komunisti. Morda še ni vsem znano, da je komunistična taktika razdiralna, da razdirajo v vseh organizacijah, kamor rpridejo. Razbijajo shode in sploh vse, kar ni komunističnega. Temu so socialisti nasprotni r>.ker njihova stranka veruje v svobodo govora in tlaka. Na 10. t. m. so premoaarji sklicali javni, shod tukaj pod U. M. W. in komunisti -so zanj emitirali z namenom, da ga rastejo. Pridno je tudi agitiral Frank Sepič, ua fronti pa ga nismo videli. Dvorana je bila polna, in sklicatelji so .pojasnili pomen ahodn. John Chinaue, predsednik bivšega poddlstrikta UMW ^ zborovale« prosi), naj bodo mir-nf. Rekel je: "Ako ste prišli shod razbit, boste s tem storili zelo veliko uslugo kompaniji. Ako pa Imate mirno In stvarno zboro-vati, bo pa v korist premogan-jem. Zborovali pa bomo pod U. M. W." (Carter tukajAnjcga lokala je Chlnque dal nazaj; odvzel ga je Lewis.) V dvorani je nastal velik B VETI vrilč. Vae križem je vpilo, da ne bodo zborovaJJ pod tflfft in v#s se je vsulo iz dvorane, Komunistični kričeči, ** so prožil od drugod, so se rszšli, čez pol ure pa je bila dvorana spet polne in zborovanje ae je mimo nadaljevalo. Govorila sta John Ctnque in Lee Hal), predsednik distrik-ta št. 6. Sklenjeno je bilo, ds se premofcarjl spet organizirajo pod UMW, da je bo|j*s nekaj kot nič. Določili so dan> da se spet snidejo in izvolijo odbor ze reor-ganiziranje pod UMW. W Ne strinjam se s taktiko John Lewies in drugih njegotfh vodilnih oseb, ki so delavstvo tako k steni potisnile, toda organizirana maSa pa lahkft lake re-akcionarje ltot sta Lefris hi W. Green ter M. Woll kmalu iz urada vrže. A*o delavstvo nI zmožno svojs lastne organizacije u previjati, potem seveda ni tudi/ zmožno za kakšno višjo upravo. Taktika komunistov je, ker ne morejo zgraditi nobene organizacije, da razdirajo v drugih organizacijah, zato pa so socialisti proti tem razdiračem. Nace Žlemberger. ' Iz "zlate" Kalifornije fean Franclsco, Cel. — Minilo je staro leto in^bastopili amo novo. Se vedno slišimo kako eden drugemu voščijo veselo h srečno Aovo leto. To je nekm starega Hi navadnega kar bodo ljudje nadaljevali, dokler živita na svetu le dve osebi. Morda vstop novega letf pomeni boljši sporazum in slogo med masami delavstva, ali spremembo sedanjega slabega delav skega položaja. Ne, te-ga upanja ni, mi ostanemo pri starem. Delodajalci so prenesli prof it in bogastvo v novo leto, delavci pa sovreetvo prepisali iz knjige MM! v knjigo ia»2. Njih namen ni, da v novem letu pričnejo pisati v novo knjigo nove ideje, po katerih naj bi proletard žirom kontinenta res uživali že tolikokrat obljubljeno svobodo tirj^ pevano proaperlteto. v ' I Milijone delavcev je blb| krušnih vrstah v starem letu in tam so ostali ea novo leto in vsepovsod nadaljujejo gladovne pohode in boj za obstanek življen ja. Kruta policija brez usmiljenja stredane in onemogle delavce s količki tolče po glavah in meče v smrdljive in zadu-hle ječe. Brezposelni delavci trumoma hitijo v "zlato" in toplo Califor-nijo, zato so oblasti pričele rabiti staro taktiko, kakržne se je SMuževala država Californija za sa governerja H. Jctinsona (sedaj senator). Krog 20moi in tri ženske se je odločilo, ds gredo v Sacramento in nrosljo governerja Rolpha, naj Biofi in spolni svojo obljubo, da vaaj deloma pomaga brezposelnim j* lavnem. rV malem farmarskem me^tu Madera je policija pokazala svojo ignoranco, ker je dala povelje ognjegascem, naj obrnejo velike cevi na lačne delavoe in jih pometejo s ulice. To se je zgo-dilo, da so grdo namočili in celo vrgli več mož na umazano in mo-w kro ujico. brezposelnim b&O nabranih 20 bilijonov >1 vlada pretškr i ppl bilijonov delavce?! Peter t. Kurnick. ne pomaga ? Ako je Hktovno vojno zakaj ne vsaj štiri a-za brezposelne Socialno ▼ Rusiji UM* v Ji vUU, Ps, In obe I enaki flže ae nMU. krat- do4mh aolatila eoUpUaUU«dKew- Drama -Hi W Ignd, Q. — V nedeljo 31. jan. ob ^iSo uri popoldas ea odprejo vrata avditorij Sbv- ngr. (kmia na St. Clairju, nakar prične drama "Nja dnu", ki je enT najpomembhejftih iger kar se jft > je še kdaj igralo. Uprisoei jo soc. klub št. 27 JSZ. "Starec |ivi duševno življenje in na vse gleda z lastnimi o-čmi. Nekoč aem «S vprašal: "De-reeije? Tega Ae ve nihče povedati. Nekdo je rekel, da Je bo konec takrat, kader bodo kapitalisti hoteli, ksjtl delsvstvo je Še preto-por ds C! si znalo izvojevati svoje pravice ter da bi znalo prisiliti kapitaliste k tlom. Drugi je dodal, da se bo videlo pri predsedniških volitvah, če se je ljudstvo t tej krizi kaj spametovalo, i Je. je dejal tretji, da bo-liki v veliki vefclrfvoltli so-tične kandidate, bi se le ros to tudi ures-I Danes je ves denar kon-ran v kapitalističnih blagajnah, sato Imajo oni moč ln silo. ^11 se bo ljudstvo uprlo tej ti, ali bo voljno prenaša-kl je tako grešno velik, le še s silo vleče? Dobro ds se upre aa dan volitev odda svoje giosove delav: zastopnikom. To bi bila t Pravična družabna u-sloni na pravični ekonom socialni uredbi. Proizvaja naj se ss potrebo, ae sn profit. ^ dr ——T- < LKTftCA UREDNIŠTVA J- več osebno Clty, Ps.—Prf-Javnost. Ustsnova socialnega zavarovanja v Sovjetski uniji Je imela v preteklem letu 16,000,000 delavcev in delavk pod svojim okriljem, v prejšnjem letu je število zavarovancev snašalo dvanajst milijonov. Sovjetsko socialno zavarovanje uključuje vse: brezposelnost, bolezen, telesne poškodbe, porod, starost in /počitnice! Tako popolno enotnega loclahiega zavarovanja sa n<* v »SOSVET* SOBOTA, 1«. JANUARJA ZA MAŽC FARMARJE morajo seciaj biti popolnoma raa-vlte in najbolje jajčarioe. Nekaj o vrtnih aeieenih Najpoglavitnejža stvar pri vrtnarstvu it. da imamo pr«vo seme ta setev. Ne glejmo na par centov pri nakupu semena. Vaa-ko seme mora biti v prvi vrsti le zrasteno v bližini tam, kjer ae < ' GLAVNI ODBOB S. N. P. J. aopet seje, ali vaaj ia takiaefe UPRAVNI ouaBKti* podnebja ali približno. Seme asa- v IN c« NT oa ink A It luliHill . UIT «. Lawn4al» steno ia agojeno na jugu ni do- Wll) 4. WMR, gl t^aUt..........8. Uvatek bro sa saped ali sever, tudi ne JgAjJ ^S^km^S k! ^j"11 H5I 8-obratno aa jug s severa la aa- ft^p IjSK^ ' ^ ijjjjjifl! pada. Seme ja nekatero rea ka- joun molbk,' vM^S^SaT.!!! iMIf s UwadaSs Ijtvo dolgo let ta drugo pa sopst ^^ ne več nego eno ali dve leti. Vča- anorejt vnmim* JLi —■—— >___» Ai neme v saioai i>o vec ist ia laao a. kaviktn^k, g i. larsvtug.sni o. ept zgubi kaljivoat. Seme mora biti fiOSfOtUMKI ODtSfti poleg avežega Ae modno in lepo p RAN K AUCgJf, prMsadalk..........*1S4 £ Crsafozd nadahnjsno, kakor bofanske ali- JOHN OUP...........,.....8. ProiMsi G ve. Ne ame biti plfinjivo; mo- J°8»Ptl wbkovich!,,,..i«M E. T4tk Itr* ra biti izbrano le ono najbolj!« porotni ONMlt izmed množine. Veflno naj aa m- John qor6kk, prodMiinllt «4H W. Kav I vije v mokri pivnl papir ln da- ji!?]?1!Iulai...................................r«i ne par dni na toplo, pa se vidi« če se bo kalilo. » w (Dalje arihodajl*.) mmm PiAe Frank Lukancirh Kaljen je ovaa aa perutnino Ravno aafaj je pravi čas, dR ae prične s kaljenjem ovsa, da ae t pripravi sveža krma sa perutni-J no, ker je nujno potrebna, da se obrani zdravje perutnini in po-speAuje produkcija jajec. Naau-je naj se *Večer a ovešen aa to pripravljena posoda, polije naj ae ga a kropom in tako pusti do drugega večera, da se dobro namoči in napne. Dru^i večer naj se ga dene kaliti v to pripravljeni kaiilnik. ,rT' . Kalilnik ae napravi v podobi omare, kake 2x3 Revije v visoko; to je po množini kokoši. (Te priprave se dobijo pri Brower Mfg. Co., Quincyr tU.) Napravi naj se kakih 7 predalov, kl imajo apodaj rešetu podobno žičnato mreio, kl naj bo po 4 4o 8 pal-oev ena nad drugo. Na te tnreže ae naauje namočen ovea do 4 palce na debelo za kaljenje. Spodaj naj ae napravi aa to pripravljena petsolejeka peč, kl naj gori noč ln dan. Ovea se mora vAak dan aaova malo pomočiti a toplo vodo, da aa ae poeuii. Seveda, ta omara mora biti neprotjužna, saMo* toliko mora Imeti fraka, da Ramore goreti apodaj aa to pripravljena pe-trolejaka peč z lučjo. Pod prodali naj so napravi eden nepro-dušni predal, da ae voda la vaeh predalov odteka v spodnjega. Ovea naj ae ne mela potem, kadar a« pričnejo tvoriti in rasti korenine. V 7 dneh je navadno pves tako i*kaU«n> da je že aa pokladanje. Poklada naj ae vedno le zvečer po vsi dru-gi klaji. Po nekaterih krajih Imajo tudi furneze; tam je pa Ae enostavnejše za kaljenje, ker se taki predali lahko postavijo kar odprto okrog furnezov, Tuoinoma samostojno ln projicira-elHm aa sliko brez človečka pomoči ob apreia^ Ijevanju avočne aparatura, X v^ski sliki ss ogiaai aamodelno pojasnjevalni tekat aH pa tudi glasbena spremljava. 1 ■ Princip novefi iauma je pre-prost, fred vaj al na naprava aa allke je v zvezi a gramofonom, na katerenr pa ae na vrtijo običajne ploAče, temveč valji. Igta, kl dral po teh valjlh,'al navadna njsti aa vaak valj, temveč kvečjemu vaaklh tlaoč. Slike ae Menjavajo običajno v presledkih po 2 minuti« valj pa ae v tem Času zavrti 90 krat. Aparat pa Ima poeebae vzvod«*, ki dovoljujejo hltrajle ali počas-najAe predvajanja Seveda, paziti Je tudi, kdaj ao bile jariee ialelene. Ako so mogoče bile izležene v januarju lansko leto, tedaj morajo na vsak način sedaJ nestl. Veeeno pa nI tudi takih* tako zgodnjih kofco-Ai zavreči, ker ao mogle Ae dav-no preje pričeti a neeenjem Ih Potem smo Ali v teater, eeveda zastonj. Vatopnice nam je dala fabrika. BHo ^Je zelo lepo, Ranilo razumel, eem bil veael, ko Je bil konec. V teb štiriH dneh eem kar doati jedel in raaan aa cigarete nisem nič potrošil. In vae štiri dni. ko amo bili prosti, smo dobili vse plačano. Tudi amo u-stanovili tu čeAkl klub In en pro-feaor nam Je obljubil, da nas bo učil rusko, mi pa njaga češko. Dne 20. i. m. amo ae prvič seata-II, da afao aa spoznali. Pouka bomo JmeH vaak teden enkrat po dve url. Mfdoveden sem, Mislim, da se bod kmalu naučU ruitko, ker je v HUnl precej čeAkiii be-sod. % -f^ (Za Praaveto prevedel pismi flOStlT« Tom Kroman: Boben v zmajski zemlji Naglo in brez nesreč je zmajski Glavšr z vsemi, ki so ga spremljali, prijezdil v zmajako mesto. Ko so se razhajali in šli pe* na trg, so naleteli na množico radovedrih in zabavajočih se ljudi. Trg je bil od zaba «s oddeljen z obzidjem, obzidje ps je imelo orehode. Na trgu je v okras in pomembnost stal imeniten vodnjak, okrašen s kipi mogočnih zmajev. Tam so Glavarja ie čakali premnogi Zemljani in zemljanke, drugi so ae pa na vrtu za trgom veselili na svoj način. Tisti na trgu so občudovali veliko znamenitost. Stražarji so imeli vklenjenega v svoji sredi tujca in ga. zvesto strašili. Bil /e Kalajer, mož vseh čednosti iz tujega sveta. Ob prihodu Glavarja se Je vzravnal in premotrll vse nadležno radovedno svo-jat, do kate(e ni čutil posebnega navdušenja-Zemljanov in zemljank je bilo pa vedno več. Lezli so na obzidje in poslušali z veliko vernostjo vse, kar Je bilo novo in zanimiva Kalajra Je poveljnik Mirdln že poznal, pa tudi Glavarju ni bil tujec. Zato mu ga je samo pokazal. Glavar ga je dodobra premeril z bistrimi očmi in po kratkih pojasni t v ah dobrodušno dejal: — Kalajer, oprostiti moraš, da smo pred svetom na vso moč oprezni. Preveč je premeten, hudoben, grd. Kalajer, obkoljen od stražarjev, Je kazal razumevanje ln prepričevalnost. . — Imate prav, da se okuženja bojite. Zavržali so vznemirjeni glasovi — — Okuženja?! Glavar je vzržal pogovor ln s pogledom pomiril razburjence. —SPriznavaš, da je zvet umazan? Kalajer nI Čakal z odgovorom. — Priznavam, pa naj glavo dam za to besedo. 8 priznanjem tudi oproščam, da mi stražarji niso prizanesli. Razumem njihove dolžnosti, a zdaj bi bil zavoljo sebe rad na jasnem. Samo govori. — Glavar, povej, seip še Jetnik? . , — Stražarji, strani Glavar Je tako silno zaukazal, da so stražarji takoj poskočili od Kalajra. Nato je dostojanstveno jasglasll : — Kalajer jo vsem nam enak. Možu se je razlezel obraz v eno samo znamenje odrešenja. Globoko se Je poklonil.* — Največja hvala za Izkazano dobroto. Solnce zmajske milosti obseva romarja iz tujega sveta.--Na čisti zemlji sem, brst dobrim ljudem in podložnfk modremu glavarju. Glavar je oporekal. — Pri nas ni podložnlkov. Ne jas, tovari-štvo nam js vladar in skrb sa vse in vsakogar med nami. —• Zdaj umcvam blagostanje ln radost, a ie bolj gnilobo dežela, ki so sa vašimi mejami. Tam zunaj, tam v širokem svetu ni poštenega sožitja. Tam le težko verjamejo, da zmajska limlja ni zgolj pravljica. Oglasibse je Mirdln. . — Preveč ločeni smo. Med nami in med svetom je prenevarno morje in previsoke gore < so. < Kalajer ni znal nehati s prehvaljevanjem zmajske zemlje. — Komur Je do resnice, vas že dobi. Mnogi so se napotili k vam. Glavar je s neko brezbrižnostjo presekal. — Sprejeli smo jih in pogostili. Z one strani, kamor je peljala pot v Glavarjev gradič, ao se začull klici na Glavarjev ra- čun. Takoj nato se Jo pojavil glavarjev pisar z nekaj služabniki in služabnicami. Glavarjev pisar je bil star in vdan do svojega gospoda. Lepo ga je zaprosil: _Glavar, dovoli . . . Prevelika vljudnost pa Glavarju ni bila po-všeči. Vzpodbodel ga je. _ Le pogumno, pogumno. ~ Glavar, dovoli svojemu pisarju, da te vljudno opozori na vzvišene dolžnosti, ki jih imaš današnji dan. • — Si že v skrbeh? — Glavar, dovoli, da vprašanje potrdim ln te v dvorec povabim. Pečate moraš odpreti. Najbolje bo, da gre* takoj. — Prav takoj ne pojdem. Presenečenje smo doživeli. Dva zemljana imamo več. Pisar je trepetajoče vprašal: — Glavar, dovoliš: sta novorojena dvojčka? Nista, vendar pomenita za nas veliko čast. Preglej nas in pokaži ju.' Pisarju ni bilo do Glavarjevih norosti. • — Glavar, oprosti, ne utegnem. Sodnija me skrbi. — Počakaj, kmalu raztrgava pečate.—Obrnil se Jo h hčerki. — Lineja, zate j« pa čakanje odveč. Služabnice so to, z njimi bo kratka pot. Lineja se je uprla — — OČe! — Oporekanja ne trpim! — Svoji hčerki ničeear ne privoščiš. — Zapovedal sem, naj zadostuje. Lineja je morala ubogati. Preden pa je odšla, je ujela vroč ValmlrJov pogled in le obotavljajo odšla s služabnicami. Z Valmirjem se jo spogledovala skrivaj, zatajeno, a toliko bolj pomembno. > Iz množice Zemljanov je stopil prod Glavarja mlad zmeljan, goreč vernik čisto ljubezni. Po Imenu Dinko so ga spoznavali. Vos zavzet in navdušen je z mladostjo in zanosom spregovoril: — Glavar! Ne smel bi prav za prav s pogovorom motiti, tvoj odhod zavlačevati, ao riniti mod dostojanstvene može. za našo skupno pravično stvar, ne bo nikoli pozabljeno! Nikdar več se ne bomo videli., Toda pozabljena ne bo od nas! Vsi, ki smo jo poznali, ki smo vedeli, da Je bila Mary Trebeč naša, z namf ln za nas, VSI jo bomo ohranili v lepem spominu! Spomin na njo ne sme umreti, dokler bomo živeli mi!, r jj Tebi, sodrug Frank, pa naše iskreno sožalje! Zavedaj se, da njena smrt ni zadela le tebe, marveč da je hudo udarila tudi nas in da mi s Teboj vred ialu: jemo nad svežim grobom Tvoje mrtve življanake družice — NASE Mary Trebeč. Naj ti ta zavest pomaga moško prenesti težki udarec in zaceliti rano, ki ti Jo je prizadejala smrt z ugrabitvijo ljubljene žene.—Ivan Jontez, (Tone Podgori čan), Cleveland, O. Andre Gide: t . PONIŽNA LJUBEZEN Dragi prijatelj, zdi se mi, kakor da ti pišem Nikoli nisem pisala dnevnika. Nikoli nisem znala napisati nI česar, izvzemši nekaj pisem. In nedvomno bi ti pisala, če bi te vsak dan ne videla. Ce mi je pa sojeno, da iimrem prva (to je moja iskrena želja, kaj*" življenje brez tebe bi mi bilo neznosno) prečita tele vrstice; zdelo so mi bo, ko ti jih zapustim na tem svetu, da te malo manj zapuščam. Toda kako naj misliva na smrt, ko pa imava pred seboj življenje? Odkar te poznam, to se pravi od kar te ljubim, je živ Ijenje zame tako krasno, tako plodonosno, da nočem, da bi oe kaj od njega Izgubilo. V tem zvezku ohranim vse drobtinice svoje sreče. In kaj bi počela dan za dnem, ko odldeš, ča,bi ne mogla obujati trenutkov, Id so pre- da bi se obnesle ideje, za katere se zavzemam. Rada bi bila, da bi bil slišal to moj oče. Toda on Je tako trdno prepričan, da Je moj Robert najslabši človek pod solnce m, da bi bil videl v tem nekaj, kar se i-menuje .,. Ne! Tudi tega nočem napisati. / Da le ne more razu meti, da s takimi besedami ne škoduje Robertu, temveč sebi. V Robertu najbolj ljubim to, da se ne ozira nase in da nikoli ne pozabi, kaj se sme in kaj ne. Zdi se ml, da razen njega nihče ne ve, kaj je dostojnost. Ce bi le hotel, bi mj lahko pokazal svojo veliko premoč, pa ni še nikoli storil tega. Dobro vem, da vča sih malo pretirava, ko igra vpričo mene otroka iz strahu, da bi se ne počutila v njegovi navzočnosti preveč kot deklica. Ko sem mu včeraj to očitala, je postal naenkrat še preveč resen in nekam nervozno je zacepetal: — Človek je samo postaran o-trok. — In P0I9ŽH mi je glavo na kolena, kajti sedel je pri mojih nogah. Bilo bi res žalostno, če bi se izgubilo toliko lepih, globokih in pomembnih besed. Prepričana sem, da bo vesel, ko jih nekega dne najde. Takoj nato sva priila na idejo dnevnika. In ne vem, zakaj" sem dejala: sva. To idejo, kakoi^ sploh vse dobre ideje, je imel on. Skratka, obljubila sva si, da bova pisala oba, vsak iz svojega vidika to, kar je nazval: najina storija. Meni je to lahko* kajti jaz tivim samo z nJim. Kar se pa tiče njega, dvomim, da bo kal napisal tudi če bo imel dovolj časa. A jaz bi ne mogla zahtevati od njega, naj se peča toliko z menoj. 2e davno sem mu dejala, da razumem, da ima svojo kariero, svojo misli, svoje javno živ-jenje, da ne sme dovoliti, xia bi ga ljubezen do mene odvračala od dela. Ce je on vse moje živ- ljenje, ne morem in nočem zahtevati, da bi bila jaz vse njegovo življenje. Rada bi vedela, kaj si je ad vsega tega zabeležil v svoj dnevnik; toda prisegla sva si, da dnevnika ne bova kazala drug drugemu. — Samo pod tem pogojem more biti iskren — mi je dejal in poljubil na čelo. In nasprotno obljubila sva si, da zapusti svoj dnevnik drugemu tisti, ki prvi umre. — To je docela naravno — sem pripomnila naivno. — Ne, ne — je odgovoril resno. — Obljubiti si morava, da ga nikoli ne uničiva. Smejal si se ml, ko sem ti dejala, da ne bom vedela, kaj napisati v dnevnik. Jn res, zdaj vi dim, da so polne že štiri strani. Težko se premagujem, da jih iznova ne prečitam. Ce bi jih pa prečitala, bi mi bilo ie težje premagati se, da bi jih ne raztrgala. Čudno se mi zdi samo to, da se začenjam dnevnika veseliti. Gospod v trgovini za otroške igrače: "Pred kratkim sem kupil tu za Trojega sina kamelo. Ker pa ima sinko doma že eno, bi rad tole zamenjal za železni- SOBČTO, lg. JANUARJA ^ - ZA KRATEK CAS Nerodna okrivnoat "Skrivnost ohranitve zdravja je v tem: jejte čebulo, vsak dan jo jejte!" razlaga zdravnik paci. entu- "Že prav/' zategne bolnik, ••toda . . . kako naj to skriv. nost zhse ohranim?" e "Zdaj bom povedal nekaj be-sed, ti, Urh, pa boš razložil, ali so ednina, dvojina ali množina. Vzemimo 'hlače'." Urh dolgo premišljuje nato p« reče: "Hlače . . . hlače so . . . hlač« so spodaj dvojina, zgoraj pa ednina." VI imata lahko Jobro zdravje Nu«a-Tone ' ja Ol miljone ljudem dobi« »dravje in ■»«*. Oa vam d« dober tek fc jedi, vam oadravi ia ojaia ftelodee, itaboto, organe prenovi in oSlvlja. bolečine ae iinfc. N ura-Tone tudi otiati tivot Maaeneklb »t vic ia pratena aaprtaico. Bpreakrbit« ai lenioo Nuca-Tona. Bodita sdravi in 1 ljubim in sem ti radi nje srčno hvaležen* da je branlteljem naših kreposti dana f y — To moram zvedeti I Spregovoril je sam Kalajer. — Očetovim presmrtnim željam in hrepenenju svojemu sledim. Kako? — lop dom imam, a nimam zanj gospodari oo. Zvesto, dobre, Čiste ženo ol želim, a jo v pokvarjenem svetu ne morem najti. — Kaj pa pri nas, v naši semlji? — Če smem pri vas utošiti svoje srčne upe, potem svoj donp prodam ia sem za < več no vaš. — 0 tem in marsičem se še pomenimo. Prosim lo to, da nas človeško sodiš. Kreposti ln slabosti nas teže, vendar smo ae doslej oklepaji poštenih potov. Da se jih hočemo tudi poslej, to bo današnja pravda pokazala. * Spet je mladi Dinko začutil potrebo, da spregovori: — Glavar, šo radi pravde par besed 1 — — Vsi šol j no pričakujemo izid, vsi hočemo, naj se tu, na našem trgu pere Čast. . (Dalje prihodnjič.) rwwM>t —______ .hitrominili, če bi ne mogla obu- A glej, to zefnljo jati sladkOv Opominov na tvojo Ka)iirski hitri f tponrii (Umrli prijateljici Mary Trobec) V revni bajti se je rodila — kajžarska hči. Pot skozi življenje ji Je bila od kraja posuta s trnjem In oetrorobatim kamenjem. Težka, naporna pot. Trpljenje je bilo njen delež In krivice so jo zbadale. Mary Je bila proletarka in njena usoda je bila usoda prezJra-ne, po krivici k trpljenju obsojene proletarke — milijonske množice nji enskih so že šle po tej poti, ki Je bils tudi njena pot, pred njo so šle in za njo gredo. Krivica stoji ob tej poti in vihti svoj strsšnl bič nsd ponižnimi in oropenimi, in koder pade, zagori krvava brszda nove krivice, ki se zareže v živo meso vsega, do česar ima pravico oropani človek. Žrtve se zvijajo v muksh. proseče obračajo oči. milosti prosijo — zaman. Krivica ne pozna milosti. Njen bič psds, psda, reže ki reže v Živo meso množic, ln množice trepeta je omahujejo pod njenimi u-darci, po štirih, po trebuhu se plszijo ppd njo in v očesnih du-plinah se obračajo krvave oči. obupno proseče milosti — v nebo se ozirajo ln pričakujejo pomoči od zgoraj, v Umi vsdlhujejo in prosijo, molijo In kolnejo, i »omagati si pa ne znajo in nočejo, zato morajo prenašati biča- nje krivice, ki Jih bije, bije, bije. Tudi Mary Jo šla po tej poti. Težka Jo bila, naporna, tudi ona Jo bila bičana od Krivice, vendar — kaka razlika T Medtem ko so množice volile sebi temo in gorj<\ se uklanjale ln trepetale pred Krivico, se je ona vzravnala, pogledala Krivici v oči ter se ji moško uprla: --- Pravice hočem! Danes šo redkim borcem za Človeško pravice se jo pridružila In po svoji nfbčl ln zmoinostl Jim je pomagala -— pomagala u-. stvarjatl novi svet, svet, ki se bo kopsl v blagodejnem siju soln-ca Pravice, svet, ki mu bo krivica tuja. Z njimi Je bila od ti-stega trenutka dalje, ko jo strgala raz oči, črno obvezo praznoverja ln spoznala* da se člo\ < ku godi velika krivica ln da Krivica nI večni bog, pred katerim mora vse kloniti, marveč prokleto zlo, ki ga človek lahko urifcl. Msry Trebeč je bila zavedna delavka. Dobroerčna, čuteča, plemenita žena. ki je imela v sebi pogum zoprstavltl se Krivici, katero je sovretlla Iz dna srca in ki jo bila zmerom v vrstah onih. ki se borijo ta pravico Clovekk-delavca. žena. kakršnih Je danes še tako malo, tako malo J Toda njo zdaj nI več med nami; njena žlvljensks pot je končana. V petek smo bili skopaj živi In sdravl, govorili smo o delu. ki jo naše delo, kf ga ne smemo opu- stiti, dokler »ne bo dovršeno — v nedeljo sem ji segel v roko — mrtvi. ' "Na svidenje v kratkem, Tone!" ml jo rekla ob razstanku v petek zvečer, In pristavila: "Naš Tone Podgoričan!" Toda ne bova ae več videla, nikdar več ae ne bova pomenkovala o naši stvari — ker že drugI dan, v soboto, je dobro ln hrabro srce ksjžarske hčere prenehalo utripati. Kakor strela la jasnega je treščilo med nas: Mary Trebeč je mrtva! prisotnost?«Prodno sva se seznanila, sem trpela in moje življenje je bilo brez pomena. Roditelji so me silili v družbo, pa sem *o je otepala na vse tfačlne. Življenje brez udanostl, brez smotra, me hi moglo ladovoljiti. Ii veš, da setti resno razmišljala o tem/ da bi 'postala strežnica V bolnici ali sirotišnici? Roditelji so majali z glavo, ko sem jim pravila o svojih načrtih. Menda so mislili, da mi prežene vse te muhe življenja samo, ko srečam moža, v katerega so boni mogla resnično zaljubiti. Zakaj neki papa zdaj noče tega dovoliti, namreč pri tebi? VldlA, kako slabo pišem. Ta stavek, ki sem ga napisaja jokajo, se mi zdi grozen. Zakaj neki sem ga iznova prečitala? Ne vem, ali se bom kdaj naučila dobro pisati. Gotovo eo to ne bo zgodilo brez moje pridnosti Dejala sem torej, da sem iskala pred srečanjem s teboj svojemu življenju namen, zdaj si pa ti moj namen. Vem, da se morem povzpetl samo s teboj do vsega lepega, dobrega ln plemenitega. O, da bi lo mogla zlomiti očetov odpor! Po pravici' rečeno, šele od včeraj razumem, kakšen more bit' smoter mojega življenja. Da, šole po pogovoru v tullerieskem parku, kjer si mi odpri oči glede naloge žene v življenju velikih mož. 2al imam pa tako slab spomin, da sem pozabila, kaj si m pravil o življenju. Pač aem s zapomnila, <& mora biti odšle; vse moje Žtvljenjo posvečeno nemu cilju — omogočiti tebi dosego vzvišenega cilja. Seveda m tega nizi rekol, kor si skromen prišla sem pa sama na to misel kor sem ponosna nato. Sioer pa mlellm, da eo navzlic skromno- — Ne, da bi nad dosegel — s ml dejal smajo — toda rad b ....... 25 e«htov Sodrug Frank jo izgubil dob- -------- ------- ro. pošteno in zvesto življensko I sti dobro zavedaš svoje vredno-družico. sti. Nisi ml mogel prikriti, da Klub št. 27 JSZ je lagubll do-1 »elo častihlepen bro in zvesto članico. Klubova Zarja jo Izgubila onega svojega zagovornika. Prosveta ln Proletaree sta Izgubila zvestega Čltatelja ln naročnika. Ameriški Družinski Koledar je ob dolgoletnega zvestega čltatelja. Zavedni delavci smo Izgubili močno, značajikk zavedno delavsko ženo. /-Mary Trobec Je preminul Sree Ji več ne bije — mrtva jo. Več se ne bomo videli. Noše oči jo bodo iskalo med nami -— bodo Je naAli pogledi. Toda njena podoba bo ostala vtisnjena v naših možganih, njene bssodi do živele z frami. kar je storffcj šljite ki bomo lep •.N.P.J. ŽEPIH KOLEBAR Sef trgovine prodajalcu: "Drobnič, dajte železnico za tole kamelo!" RADA BI IZVEDELA kje se nahaja FRANK PONIKVAH, doma nekje iz Dolenjskega. Ce kdo rojakov ve za njegov naslov, ali ako bo sam či-tal ta oglas, prosim, da mi sporoči naslov. Prosim tudi njegovega prijatelja John Kemca, da tni on sporoči naslov njegovega prijatelja Ponikvarja. Poročati mu Imam zelo važne stvari. Ma-ry Enkvar, Gen. Del. P. O. Sta. No. 7, Mission St., Sari Francis-co, Ctfllif.—(Adv.) Lekarnarji ga prodajala. Ako lekarnar mat Nuga-Tone, recite ■ ■a naj ga u vaj na,tf | od trgovca aa debelo. HMIBESJL P. J. Pri Prosveti oziroma Književ-ni Matici SNPJ imamo na rokak še nekaj dobrih knjig in če katero želite naročiti, sedaj je čai zato. Ameriški Slevond, stane.......$5* Slovensko Angleška Slovnica ... 2.0« TaJedald .....................1.71 Zakon Blogonosije ............IM Pater Malavestnra v kabaretu., lil Jimrnte Hifgias ..............lil Hrbtenica, Igra ............... .25 Med brati, Igra................ .11 Denar In naročilo pošljite m PROSVETA 2657 S. Lawndale Avenue, Chicago, DL KO STE vzeli v obzir vse okolnosti prišli bodete do zaključka, da je vaš denar y istini siguren pri Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLIN01 TELEFON ROCKWELL 4904 v tiskarsko Tlaka vablksavseoUeoln shode, vizltaleo, čaanike, knjigo, Irtlodarja, letake Itd. i VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ*JU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskana unij sko delo prve vrsta ma jik fto nekaj na rokab. M57 & Chicago, m Pišite po Informacijo aa naslor: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lftwndlle Avenae \ CHICAdO, ILL. tam se Dobe na 2euo tudi vsa ustmena pojasnila