Poslovne zveze in promet s kmetijskimi pridelki
Kakšno je razmerje pri odkupu kme-tijskih pridelkov med zadruganii in po-sameznimi ave/.ami? Ali so zadruge dolžne prodati svoje blago poslovni zveii? Ali lahko poslovna zveza odknpuje pridelke neposredno od individualnih proizvajal-cev, to je mimo zadruge?
Odgovor: Glede odicupa kmetijskih pri-delkov urejajo kmetijsk-e zadruge in po-slovne zveze kme.tijskih zadirug svoje HKKliSebojne odjiose svoboduo. Zato kme-tij&ke zadrusre niso tlolžne, da prodajo svoje kjnetijske pridelke prek poslovinih zvez. To se prav tako naaaša na kmetij-&k« pridelke, ki so jih zadrug-e odkupile od individualnih proizvajalcev. &Io po-gost pa je primer, da prodajajo zadiruge svoje dn odkupljene pridelke prek poslov-nih zvez.
V razmeradi, ko kmetijskih pridelkov ni v zadostnih kolreinah, so zadruge >> svojim ose.bjem in opremo spo&obne pla-siraii na tržišče v«e svoje kakor tudi kup-ljene kmetijske pridelke. Celo lahko po-nekod. če same plavsiirajo blago, dosežejo tudi nekaj višjo ceno, vsaj za tisto maržo, ki 'bi jo dobile poslovne zveze. Kot posle-djco storjenlh ukrepov na področju kme-tijstva pa pričakujemo, Aa bo nujno pri-Slo do hitrejšega ;porast,a količi.ne razipo-ložljdTih pridelkov. Kolikor bo ta porast oedalje h;iitrej«i, toliko manj hodo za<iru-ge s.posobne. da bi saime prodajaile km€-tij&ke pridelke. Še-le tedaj bo v popolnem pomenu prišla do iznaz-a vlog-a poslovnih zvez kot gospodairsko inočnih orgainizacij, ki bodo mogle opravljati za zadruge tiste posle (vskladiiščenje, transport. predelava, iskanje tržišča v državi in inozeinstvu itd.). ki bi JLh posaroezne zadiruge ne mogle opraviti.
Fri nekaterih poslovinih zvezah je prav iako težnja. da bi svoj<j dejavnost bolj. nekatere eelo i/ključno. usmerile k trgo-vini. manj pa k proizvodnji. Osnovna vtlo-ga, ki jo morajo im«ti poslovnc zveze pa je na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje in odku.pa kmetijskih pr.ide]-kov, kd jih zadrug* te poslovne zveze pri-delajo. odikupijo tili predelajo. Zato se poslovne zveze ne morejo ukvarjatd z od-
kttpom kmefdjskih prideLkov od dudivi-dua^lndh ipmLzvajalcev niti posamezno niti na trg^ih, sejniih in podubnu. Njiuova oanovna vdoga je sediaj organiziranje za-dirug za pospeševanje kmetijske proLzvod-nje na oanovi najibaljšega dzkori>ščanja materialnih. sredstev, s katerimi predvsem razpoJagajo same zadruge. iji sredstev, ki j.ih jiinj jmdi družbena sku.pnt«st kakor tudi organiz^irainjt' individualaih ppoizva-jadcev za boljšo in uičinkovdtejšo kmetij-sko proizvodnjo. To pa je za poslovno zvezo dovolj velika naloga. d>a lahko po-polnoma angalira  vse svoje možinostd.
V katčre sklade gredo dohodki od taks na imovino?
Odgovor: Ta taksa je bila uvedena 1. 1956 in jo morajo plačati. tisti kmetijski proizvajalci, ki imajo delovno iivino, vprežna vozila, proizvojjua orodja in dru-go, ker ustvarjajo več dohodkov kakor tisti, ki. ie imovine nimajo. Ta taksa pa ima strogo nameuskl značaj in ostane v lokalnifa, to je v občinskih in okrajnth skladih.
Taksa na delov.no živino gre v okrajai sklad za pospeševanje kmetijstva in služi za veterinarske sajiitarne uxrej>e zaradi zabirauja naleziljivih bolezni dcmačih ži-vali.
Taksa na vprežna cestna vozila gre v občinski, akrajni in republiški cestni sklad po razdelitvi, ki m (!<»loči republi-ški družbeni plan.
Od takse na orodja za prmzvodiijo, na hibridne vinograde kak-or tudi lakse na mletje je 1. 1956 šlo 45 odstotkov v ob-činski investicijiski sklad, 55 odstotkov pa v okrajni sklad za. ¦ pospeše-vanje kme-tijstva.
Z uredbo o sprememl>a.b in dopolnitvai taksne tarife zakona o taksali. ki je bila uveljavljeua 28. marca 1. 1957,je bila uki- ¦ njena   zvezna   taksa   na   pse,   ki   je   bila I enotna za. vso državo. Ljudski odbori  eo ' pooblaščeni. da lahko po potrebi uvedejo občinsko takso na pse. Urcdba prav tako določa,  da  je. šteti  vinograde,  ki   so  za-sajeni delno  s  hibridno, delno pa  s  ple-meuito trto, kakor da so na v&ej površini zasajeni  samo s hibridno trto. Smoter  te določbe je,  da  se  pospeši zamenjava  hi-bridno trte s  plemenito s prfcepljanjem. Rok   za   iplačil«   takse   na   hibridne   tr-je prestavljen od  15. marca na 30. juni,.
Razen opisanih obveznih taks, ki &o pla-nirane v zveznih bilaocah, imajo ljudski odbori pravkx> uvesti v soglasja s iaksm1 tarifo občinske takse: na pse, sode in oljarne, ki jih da].ejo v najem ter vino-grade v ravnini. Skupni znesek teh taks ostane prav <ako v loRalnih skladih in služi predvsem za pospeševanje kmetij-stva v obcini ali okraju, kj-er js bila tak-sa   pobrana.