Posamezna Številka 12 vlnar)ev. Slev. 261. v lihim v sredo, flne u. novemlira lsn. Leto XLV. S Velja po pošti: s sa oelo leto upre].. K 30— za en mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34-— za ostalo Inozemstvo. „ 40'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. E 28'— za en meseo „ .. K 2-30 V upravi prejoman meseJno „ 2-— ~ Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 7-— za Heimčljo celoletno. „ 9'— sa ostalo Inozemstvo. „ 12 — £ H :" ' Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . „ 23 „ pri večjth naročilih primeren popnst po dogovora. - Poslano: =--rr? Enostolpna petltvrsla po 60 t Izhaja vsak dan IzvzemSl nedelje ln praznike ob 3. nri pop. Redna letna priloga vozni red. Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stov. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega folcfoaa štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. St. 7563. — UpravalSkega telefona St 188. Delegacije. tjr , Dunaj, 13. nov. 1917. r Ko to pišem, prihajajo poslanci iz zbornice. Po zborničnih hodnikih je vse živo. Predmet razgovorov so nove delegacije, V zbornici se je vršila med splošno pozornostjo nocoj ob 6, uri zvečer volitev delegacije. \ Nesrečni dualizem nas je seznanil z novo institucijo delegacij. Mislimo, da bo to zasedanje delegacij v tej obliki zadnje. Vsak ve, naj pride kar hoče, nekaj novega moramo dobiti v Avstriji. In to zasedanje delegacij bo izredno, izredno važno. V madžarski Tiszovi stranki se je izprožila misel, ali se naj z ozirom na »napa-fde« v avstrijski zbornici na integriteto 'Ogrske Madžari sploh udeleže zasedanja. 'Tisza je svaril pred abstinenco. Na vsak način je pričakovati zanimivih dogodkov, i (Vprašanje naših deklaracij bo prišlo tu v Okvirju poljskega vprašanja z vso silo na dan. Jugoslovanski delegati bodo morali zastaviti tu vse svoje moči. Vprašati bodo morali vlado, zakaj ne spopolni vrzeli fv ustavi monarhije z ozirom na Bosno in Hercegovino, ki nista v delegacijah zastopani. Ali je Ercegbosna dežela druge rvrste? Iz tega se vidi, da je sedanja oblika monarhije nonsens in nevzdržljiva. Volitve v delegacije se niso izvršile [tako galdko. Nemški radikalni elementi so jo skupili. Na Češkem je znani všeneip-ški kričač Wolf ostal v manjšini in mesto i njega je izvoljen nemški socialni demokrat ,.Gl6ckel. Zanimivo je, da so proti Wolfu (tudi njegovi ožji tovariši glasovi. Tudi na Koroškem je vsenemški celovški Dober-nig pogorel. Izvoljen-je Waldner. Dober-nig je samo namestnik. 1 Jugoslovani so poslali v zbornico načelnika kluba dr. Korošca, poslanca Fona in dr. Čingrijo. Štajerska to pot ni odpo-islala nobenega slovenskega delegata. Dr. Korošcc kot štajerski poslanec bi torej ne [prišel za delegacije v poštev. Nujno pa je, da je voditelj Jugoslovanov pri tem važnem zasedanju navzoč. Zato so kranj-j ski poslanci izvolili v delegacije dr. Ko-^xoščca, namestnika pa viteza Pogačnika. f Za Istro se volitev še ni vršila. Izvoljen bo v eni prihodnjih sej — v smislu dogovora z Italijani. Imamo delegacije. Sestanejo se dne 3. decembra. Novi dogodki se bližajo. Prihajamo v novo fazo našega vprašanja. % Dunaj, 13. novembra. Predsedr.K dr. Grofi otvori sejo ob 6. zvečer. Prvi dobi besedo ukrajinski poslanec Petrušjevič, ki predlaga, naj se volitev galiških delega- tov preloži, ker je velika krivica, da dobi 28 ukrajinskih galiških delegatov samo 1 delegata, medtem ko jih dobe Poljaki 6. Posl. S t a n e k prečita dopis nemških socialnih demokratov iz Češke, ki zahtevajo svojega zastopnika v delegacijah. Priporoča, naj se ugodi Ukrajincem. Fredloga Petrušjevič in Stanek se odklonita. Nato sledi volitev delegatov. Izvoljeni so: Kranjska: dr. Anton Korošec, namestnik vitez Pogačnik. Goriška: Josip F o n, namestnik dr. Anton Gregorčič. Dalmacija: dr. Čingrija, namestnik S e s a r d i č. Istra. Glasovnice niso oddane. Volitev ee preloži na eno prihodnjih sej. Poslanec dr. Matko Laginja izjavi, da pripade to pot delegačijski mandat po dogovoru Italijanom. Sam pa noče glaso-.vatij ker noče prelomiti dane besede. Trst: Pittoni, namestnik Grigorovici. Češka: Čehi Habermann, Korner, Stribrny, Udržal, Klofač, Zahradnik; Nemci: Langenhan, Spiefi, Maier. Nemški so-sialni demokrat: Glockel.. Poslanec Wolf ostane z 24 glasovi v znatni manjšini. (Posl. Wolf: Fides čehovica! Nemško pomeni to pobalinstvo. ■ Kako sc to parlamentarno glasi, ne vem.), kot namestnika sta izvoljena za Češko posl. Viškovski (Čeh) in Pacher (Nemec). Moravska: Stanek, Stransky, Tel-tschik, Tomschik; namestnika: Kadlčak, Teufel. Galicija: Poljaki German, Daszynski, Tetmajer, Glombinskt, Dtugosz, Jcuvorski. Ukrajinec dr. Petrušjevič. Koroška: \Vaidner; namestnik Do-bernig. Štajerska:, vite.z Pantz, Tomaschitz; namestnik Prisching. Nižjeavstrijska: Mataja, Miklas, El-lenbogen; namestnik Scitz. Zgornjeavstrijska: Hauser, Schlegel; namestnik Kreilmeier. Solnograška: baron Fuchs; namestnik dr. Sylvester. Bukovina: baron Vasijlko (Ukraiincc), namestnik Rumun Onciul. Šlezija: dr. Freissler; namestnik dr. Oberleithner. Tirolska: dr. Schopfer, Conce; namestnik Turnherr. Predarlska: Fink; namestnik Turnherr. X X X Dunaj, 13. novembra. Za pre^ceanika delegacij bo najbrže izvoljen prelat Hauser. ParlSKi govori. Pariz sta te dni obiskala Lloyd George in italijanski naučni minister Be-renini. Gb takih prilikah se vedno pri-rede pojedine in na teh se vrše govori. Tudi v Parizu so govorili. Zanimivo je, da.je Lloyd George prvič poudarjal, da je teh porazov krivo edino-le pomanjkanje prave edinosti v vojnem vodstvu. jNiinistrski predsednik Painleve se je spominjal nesrečnega italijanskega na-roda in ;je sporočil, da po vseh železnicah in potih hite Francozi in Angleži na pomoč Italijanom. Tudi on je poudarjal potrebo edinosti med zavezniki, da si pribore zmago. Čudno, že odkar traja vojska, ententarji vedno poudarjajo potrebo edinosti, pa je ne morejo doseči, napovedujejo zmage, pa .doživljajo poraze; nasprotno se pa pri osrednjih silah lo malo govori, a veliko misli in dela in zato tudi kaj doseže. Pariz, 31. nov. (K. u.) Lloyd George je imel na njemu na čast prirejeni pojedini govor. Pozdravil je, ker so zavezniki ustanovili voj. svet. Manjkalo je sloge glede na vodstvo vojske, zato zavezniki še niso zmagali. Srbska tragedija. rumunska katastrofa, polom vojaške sile Rusije dokazujejo, da vodijo Francija, Anglija, Rusija in Italija štiri vojske mesto ene. Nesreča je zdaj iz istih razlogov zadela Italijo. Če vdere-mo en kilometer v sovražne črte, ako vzamemo kako vas in ujamemo nekaj sto ujetnikov, upravičeno občudujemo naše. ker so to znaki naše premoči in jamstvo, da bomo konično zmagali. Kaj bi pa rekli, če bi prodrli 50 km čez sovražne črte, če bi ujeli 200.000 mož in vzeli sovražniku 2500 njegovih najboljših topov z ogromnimi množinami streliva in prateža? Če bi bili zavezniki res složno sodelovali, bi zdaj ne bili prisiljeni, cla odvračamo nesrečo od našega italijanskega zaveznika, marveč bi jo bili zadali našim sovražnikom. Parti-kularizem je podaljšal vojsko; sloga jo bo skrajšala. Ne obupavam nad Rusijo, a če bi tudi nad njo obupal, bi le veroval na končno zmagoslavje zaveznikov. Zmagali borno; a rad bi kolikor mogoče hitro in kolikor mogoče z malimi žrtvami zmagal. Italijanski naufni minister se je v imenu Italije zahvaljeval, ker so zavezniki složni. Povedal, da vodi enotna volja italijanski narod na odpor; pozdravljal je dohod zveznih čet v Italijo.in rekel, cla zaupa odboru zaveznikov in na neomajljivb gotovost zmage. Francoski ministrski predsednik Painleve je na zajtrku, ki ga je bil pri-redil Lloydu Georgeju in italijanskemu naučnemu ministru Bereniniju na čast, govoril: Plemeniti italijanski narod prenaša izkušnje, ki se bodo vrnile v bližnji bodočnosti. V tom trenutku se vale po vseh železnicah in potih francoski in angleški vojaki, topovi in stre-i livo čez Alpe. Pomoč bo odgovarjala! veliki nevarnosti. Zavezniki se ne voj* skujejo vsak zase, marveč vsak za vse. Vojskujejo se za to, da bi narodi izpo-znali mir, pravičnost, da bi spoštovali pravico in da bi ne bili prisiljeni kloniti «>e zunanjim postavam. Ena sama boj-i na črta, ena sama vojska, en sam narod, tak program zahteva bodoča zma« ga. Vojni svet zaveznikov mora tako vlogo uresničiti.' Čim težje so ure, tim bolj ostanemo neupogljivi in odločni: dvignimo tim višje moralo. Gre za to, kdo da bo prej padel. Padli nc bodo zavezniki, če sami sebe ne obsodijo v sla* bosti. Na strani zaveznikov stoje štiri petine civiliziranega sveta in neznan-* ski pomožni viri. Vojem pravičnosti se pridružujejo legije Amerike z njenimi silovitimi sredstvi. Ne gre za to, da štejemo naše sovražnike, marveč za to gre, da se odločimo za odpor sil. da premagamo in da vemo, da moramo zmagatL Tisti, ki v sedanjih okolnostih mislijo na mir, izdajajo najsvetejše koristi do? movine in' človeštva. Tak mir, ki bi gft sprejel svet pod zmagoslavno grožnjo pruskega militarizma, bi bil mir osr^ močenja in bede. Ne: geslcnbodi borba, le ta borba do tistega dne, ko se bo na. bojišču zmagoslavno dvignila pravica. Preboječa srca je pozival Painleve, naj se dvignejo v dni avgusta 1914; s tisti* mi dnevi naj se primerja trenutni polo žaj; vsakega strahu se iznebimo. Fran* cija, tako je končal ministrski predsednik, je takrat pokazala, kaj da more velik narod storiti. Če preživi narod take ure, no da bi se bil oslabil, se lahko reče, da jc prestal preizkušnje v ognju. I Armada maršala Conrada je lahko ponosna. Na visoki planeti Sedmih občin in v Suganski dolini je napredovala. Monte Longora je 1612 metrov visok vrh. Velike važnosti je, ker so naši prodrli tudi v italijanski del Suganske doline in prebili vrzel v pas utrdb pri Prirrolano. Oklopne utrdbe na gorah Cima di Campo (1517 metrov) in na Cima di Lan (1260 m) v kotu med rekama Brenta in Cisrnon so že v mirnih časih zapirale mejo. Gotovo so ju med vojsko še močneje utrdili. 1, Dr. Krek Kol ViMmi (Dalje.) In začel je žvižgati, da je še mene pripravil v dobro voljo. Nekaj m' sva tako brezobzirno drla podse, zavt semter-tja, pa dospeva do nekega kr i kamina, ki pa na srečo ni bil tolu.- skalen, marveč bolj grčast in v presledkih tupa-tam proden. Izbereva to pot. Palici sta bili nam le v oviro, zato ju spustiva na par metrov globoki prod ter se jameva spuščati ob rokah navzdol, zakaj na noge se ni bilo dosti zanašati. Ob ovinku tega kamina pogledam podse in »živio, Janez! Hevreka! Velika cesta!« zakličem veselo. Ali je pot tam do' No vidiš! Sicer pa je res že čas, ne tajim m nočem tajiti, posebno tudi zato ne, ker take presnete poti, kakor je ta po tem nerodnem kamenu, ne maram dosti; veš, to je strahovito nerodno!« In pobral je svojo palico, si obrisal vnovo naočnike in splezala sva oživljena na stezo. »Poglej, Janez, kako visoko sva zašla; pot prihaja le-čcm skoraj po ravnem, tam gori drži vsekakor pod snežišči.« »Jaz pa pravim samo to, da me zdaj več ne briga ona pot, in pa še to, da bom drugič hodil po njej, ko pojdeva spet tod!« Da sva našla pot v Vrata, sva krenila po stezi nazaj, ker očividno je nisva imela iskati naprej, zakaj skoraj pred nama sc je že jela polagoma vzpenjati proti Kredarici. Čutila sva se pa kakor na varnem, dasi se je že davno začel mesiti mrak z meglo in je neprestano pršelo iz nje. Udo-brovoljila sva se docela, in sila lahek nama je bil korak, želodec pa tudi. ker nsva od poldne ničesar več zaužila. Pot v dolino sva brž zasledila, in skoro sva se spuščala po žlebovih, stopinjah in klinih kakor veverici. Bože, kak razloček med to in gorenjo nerodno potjo, ki trese človeka kakor elektrika pa neusmiljeno brusi podplate! Še par korakov, in pred nama se boči mogočni plaz, pod njim pa grmi čisa B i -strica, izpodjedajoč ga in ližoč neumorno do tja dol', kjer se je že oprostila njegovih spon. Kreneva kar črez plaz in stopiva na meni dobro znano, markirano stezo. Še enkrat se ozreva tja gori proli nevidnim skalam, ki sva jih pa še dobro čutila, in zmagonosno jim obrneva hrbet. Mrak sc je bil že docela razstrl in pršelo je čimdalje bolj; to je naju tiralo in pehalo v urnejši korak, ki se je še bolj krepi! 'n jačil v mislih na dragega Požganca v koči- »Veš, Joža, nisem imel še sreče in časti, spoznati ga, pa vendar ga imam že naprej neizrečeno rad!« »Izboren starina je!« i Črevjje in obleko nama je že dodobra premočila megla, a še posebno črevlje, in malo, da naju ni mrazilo; zdaj pa je nama bilo že odveč, ker mahoma jameva stopati po rosni travi in dalje ob tesnem, mokrem grmovju. Veje nama zavirajo pot in stresajo svojo nevoljo, da jih vznemirjava in pehava strani, na naju v podobi neštetih debelih kapelj in pravcatih curkov, V tem je moj tovariš gotovo ugibal ob trdem molku tihoma, kam neki je vendar skril kočo sicer vse časti edni g. Aljaž, in morda je že jel vnovo sumiti o moji vodniški sposobnosti in vrednosti, kar za-godrnja nevoljno: »Veš ti, zdaj bi pa bil vendar že rad v koč'! Više gori, po skalah, snežiščih in meleh naj bo, tam gori sc že izplača lesti in se truditi, ker ima človek pri tem užitek in zadoščenje, tod po ravni poti pa ni ne tega ne drugega, kvečjemu to, kar imava dar.es; tod hodi lahko vsnk capin — to ni za turista!« Molči, molči, Janez, pa bodi vesel, da sva tu — še par minut.« In res, črez kratko stopiva iz gozda in v veliko veselje zajedava ravan, velik j kup gred, ob levi započcli Aljažev ..dom, še bolj na levo leseno barako, po- dobno šatoru, pred katero je gorel nekak ciganski ogenj in razsvetljeval skoraj vso okolico; v ozadju pa je stala Aljaževa koča, temna kakor noč in tiha kakor smrt. »Bog daj zdravje Aljažu!« klikneva pa kreneva k onemu ciganskemu ognju. Pri ognju ni bilo nikogar, pač pa ugledava v zadnjem kotu barake na slami nekaj zleknjerrih mož, ki so odgovorili na najin pozdrav počasi in zategnjeno: »Bog ga daj!« ter se naslonili radovedno na komolce. Po kratkem pogovoru vprašava, če je kdo v koči. »E so, so, pa Požganc je šel že spat, pa še trije drugi delavci leže v koči gori pod streho. Kar po vratih malo bijte ali pa zaklčite, pa se oglasi.« Šla sva, a najraje bi se bila kar s črcvlji in celim životom pritisnila k ognju, ter pokličeva Požganca. »Kdo pa je? Pa lc prav malo počajte, boni koj cloli.« In razni zaspani glasov! so se obenem začuli izpod strehe kakor z oncgq sveta. Požganc je v hipu prilezel po lestvi, si še malo pomencal oči in odprl kočo. »Rom pa koj luč prižgal. Od kod pa sta prišla tako pozno? No, saj je prav. dež bc, dež, pa kmalu. Tallc grde- vreme se | jc napravilo. Če mislila na Triglav, nc bo nič!« »O. gori pa ne poideva.« Osvojitev Lnmona in Fonzaso na Cismonu zaključuje vergo do Feltre, ki so jo že dan prej dosegle čete Krobatino-ve armade. Umik Italijanov proti srednji Brenti v Bassano je najresnejše ogrožen. En polk se je že moral vdati. Naša črta je že nad 200 kilometrov skrčena. Med Asiagom in izlivom Plave se vedno bolj vzravnava. Črto pri Piave Con-radova armada ogroža že za hrbtom. Uspeh Conradov v Suganski dolini je odločil tudi usodo Feltre. Na planoti Sedmih občin naši lažje napredujejo. Obstreljevati smo pričeli močne zadnje italijanske postojanke od Pederrobba, ki so zgrajene od Piave. Vsled skupnega sodelovanja čet na ravani in na gorah bodo Italijani prisiljeni, da se bodo morali umakniti za Adižo, dasi bodo poizkušali eaši prodiranje zavirati. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. noverartra. Uradno: V Sedmih občinah smo iztrgali sovražniku nadaljnje višinske postojanke. Avstrijske čete so vzele z naskokom vzhodno od Grigno oklopno utrdbo Leone na Cima di Campo; istočasno smo se polastili oklopne utrdbe na Cima di Lan, ki jo je bil sovražnik razstrelil. S padcem obeh navedenih utrdb se je prebila vrzel v najmočnejšo zapiralno skupino italijanskih obmejnih utrdb. Priborili smo Lamon (4 km severnozahodno od Fonzaso) in Fonzaso (8 km zahadno od Feltre). Čete maršala Konrada barona pl. Hdtzendoria so ujele v zadnjih dneh nad 2500 Italijanov. V dolini Cordevole smo ugonobil' italijanski polk in ga prisilili, da je položil orožje. Ujeli smo enega polkovnika, štiri štabne častnike in 4090 mož. Pri spodnjem delu Piave so se mestoma živahnejše borili. AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO. V Dunaj, 13. nov. zvečer. Uradno: Vojna skupina maršala barona pl. Gonrada napreduje dalje. Pri Piave se položaj ni zipremeni!. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. nov. Veliki glavni stan: V Sedmih občinah smo Italijanom iztrgali Monte Longara. V gorah med dolinama Sugana in Cismone so naše napredujoče čete vzele z naskokom oklopno utrdbo Leone na Cima di Campo in oklopno trdnjavo Fonzaso na Cima di Lan, Pri spedniem teku Piave so pričeli s topovi močnejše streljati. Berlin, 13. nov. Uradno: rjponzaso smo vzeli. Ob spodnjem Piave se s topovi močnejše strelja. Poročilo vojnega tiskovnega stana. jDunaj, 13. nov. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Naše čete so vzele s silovitim navalom na mejne trdnjave v prostoru med Foricaso.Lamon in sotesko Primolano ležečo najvažnejšo oklopno trdnjavo te skupine Leone, ki leži na Cima di Campo, severovzhodno od Vezze. S padcem te utrdbe je prebita vrzel v skupino utrdb v Suganski dolini do Borgo; sunek avstrijskih krdel od Lamona proti Fonzaso je prive-del do zavzetja zadnjega kraja in zavzetje za hrbtom ležeče oklopne trdnjave na Col di Lana. Tudi na visoki planoti Sedmih občin smo vzeli z naskokom nadaljnje višinske postojanke. Enotno vodstvo in sijajno sodelovanje vseh poveljnikov ln čet je zopet omogočilo, da smo od tistih čet, ki so jih Italijani izločili, da krijejo umik in zavirajo avstriisko napredovanje v gorskih soteskah, v dolini Cardevola. ujeli nad 4000 mož. Med tem je mož prižgal svečo pa nadaljeval: »Pred par dnevi so bili tukaj g. kanonik Sušnik in šli na Triglav; prav lepo vreme so imeli. Včeraj pa so šli gori g. Aljaž pa g. dekan iz Radovljice na vizi-tacije h kapelici. — Pa šc malo zakurim, kaj ne?« »In večerjo nama napravite, oča, prej pa še malo kave!« »A bosta žgance? pa mleka nimam!« in postavil se je vešče pred ognjišče s poleni v roki. »Nič ne de, pa jih zabelite!« odgovori na kratko Janez in se začne vrtati iz mokrih črevljev, za njim pa jaz. »Zdaj pa v božjem imenu! pa me tudi izlepa nc prežene od tu ne Požganc in ne kdo drug!« omeni Janez, globoko in zadovoljno se oddahnivši, ko se ie bil iztegnil, kakor jc dolg in širok, po slamnjači. ».laz pa že ne!« ga zavrne mož. »Mene pa tudr r>e,« dostavim ves vesel in udobrovoljen, da sva pod streho in da me je zapustil netečni moralni maček. Ko popiicva kavo, odide Požganc žgance kuhat k onemu ciganskemu ognju. Žganci so bili turščični, od s le suhi, toda za naju neprecenljive vrednosti, in jedla sva kot volka. Tudi pila bi bila rada, a samo vode ne več. (.-U.JV.J Na albanskem vojnem pozorišču so v zadnjih dneh od časa do časa živahno streljali s topovi. Uspelo je več podjetih lastnih čet, ki so jih izvedle posebno pri Voi jušl. Ker dežuje, so reke močno narasle in deloma poplavile okolico. Pohratimstvo francoskih, angleških in italijanskih vojakov v MIlanu. Lugnno, 13. nov. (K. u.) V milanskem gledališču Scala so so bratili francoski, angleški in italijanski vojaki. Navzočih je bilo tudi več poslancev. Angleške in francoske žete v Benetkah. Lugano, 13. nov. (K. u.) »Temps«: Francoske in angleško čete, ki jim poveljuje general Fayolle, so prišle do Benetk. Italijani izprazntajejo Benetke. Amsterdam, 13. nov. (K. u.) Angleški vojni dopisnik Wardprice je poročal listu »Telegraaf« iz italijanskega glavnega sana: Bojna črta se približuje Benetkam. Italijanska vlada je vse storila, da se ne bi uničili narodni zakladi v Benetkah, Če bi se mesto obstreljevalo, bi stare zaklade uničili. Vse so storili, da ne bi sovražnik smatral Benetk za trdnjavo ali za del italijanske obrambne črte. Noben vojak ne sme v mesto. Civilno prebivalstvo so pozvali, naj mesto prostovoljno zapusti. Polom Italije — polom sporazuma. Profesor Sydney Low je objavil v »Daily Chronicle« zelo pesimističen članek o porazu Italije. Pravi: Če odpade Italija, bodo prišli Američani prepozno na pomoč. — »Daily Mail« je pa pisal 29. oktobra: Če dosežeta osrednji velesili svoj namen, grozi italijanski vojski smrtna nevarnost. Hitro ji pomagajmo! Polom Italije bi bil tudi polom sporazuma. Škofje tolažijo ljudi. Lugano, 13. nov, (K. u.) Benečki patrijarh, kardinal Lafontaine in škof v Čo-mo sta pozvala vernike, naj ostanejo mirni, naj upajo in naj bodo složni. Škof v Co-mo je tudi izrazil željo, naj se sklene pravičen mir, ki zagotovi prostost. Angleži svetujejo Italiji skromnost. London, 13. »Manchester Guardian« priporoča Italiji, naj se odpove jadranski obali; zadovolji naj se s tem, da znova pridobi lastno ozemlje in da brani svoje meje. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. nov. Veliki glavni stan: Vojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega. Na Flanderskem smo z ognjem in proiisunkom odbili močne poizvedovalne oddelke, ki so jih bili zgodaj zjutraj pognali proti našim postojankam Belgijci v yserskem ozemlju, Angleži pa na bojni fronti. Artiljerijski boj je bil slabejšl nego prejšnjo dni, Zvečer se je ogeaj ejacii pri Dismuide in v nekaterih odsekih glavnega bojišča. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Severno od Bruyeresa je naša pehota iznenada oiOcčno uapadia ra uplenila ujetnike in sSrojiie puške. Na vzhodnem bregu Mgzs je ari!- Ijerija živahno delovala. • * • Poročnik Boiirjarts je priboril svojo 22., podnaredmk Buckler svojo 25. zračno zmago. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Boj na morju. Berlin, 13. nov. Dne 12. novembra dopoldne se je unel pred flandrsko obaljo kratek topovski boj; en sovražni rušilec je bil zadet. Naši čolni so se nepoškodovani vrnili. Francosko ministrstvo odstopilo, Pariz, 13, nov. (K. u.) Agence Kavas: Po razpravi o interpelac jah o diplomatskem in o vojaškem položaju jc izrazila zbornica z 250 proti 192 glasovi vladi zaupnico. Po zaključeni zbornični Seji je vlada odstopila, (Najbrže je bila vladi izražena nezaupnica. O. u.) Bitka -i Petrogradu. Poročila o >dkih v Rusiji si zelo nasprotujejo. Goi . > je le toiiko, da sta se Kerenski in Korniiov zopet našla in da sta skupaj nastopila proti novemu rež mu z orožjem v roki. Kdo ostane zmagovalec? Včeraj se je poročalo o zmagi Kerenskega in Kornilova, dan z z prihaja nasprotno poročilo, d a so bo;: i«!:o čete dosegle nad njima o;Uo':lno ?r:<"go. Stvar se mora v kratkem pojasniti. Beležimo naslednja poročila : Iz Stockholma, 12. nov. Švedski brzojavni urad poroča, da se je vršila bitka med Kerenskijevimi četami in beljševiki 10 km od Petrograda, Pobegli boljševiški vojaki so neki pripovedovali v Petrogradu, da jc Kerenskij zmagal in da so vsi ministri prejšnje vlade, razen Tereščenka in Konovalova zopet osvobojeni. Vrhu tega se je ustanovil odbor za javno blaginjo, v katerem je zastopana mestna uprava, potem menševiki, mednarodni socialisti in revolucionarni socialni demokrati. Ta odbor je ententa priznala, Maksima Gorke-ga glasilo se je baje obrnilo proti boljše-vikom, Amsterdam, 12, nov, »Central News« poročajo iz Londona: Glasom brezžične brzojavke iz Haparande razpolaga Kerenskij z 200.000 mož močnimi četami. Pridružili so se mu tudi petrograjski kozaški polki. Po cestah glavnega mesta je v teku prava bitka. Amsterdam, 12. nov. »Handelsblad« poroča iz Londona, da je začela petrograj-ska posadka, ki je bila prvotno za boljše-vike, spričo Kerenskijevega nastopa z or-ganizirami bojnim* silami, omahovati. — Iz Donskega ozemlja se poroča, da je ondi začasno prevzel vlado kozaški poveljnik Kaledin, Kerenskij in Kornilov poražena? Dunaj, 13. novembra. (Kor, urad,) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 13, novembra opoldne: Po došlih vesteh bi bilo prezgodaj, smatrati Kerenskijevo zmago nad četami sovjeta kot docela dovršeno dejstvo. Nasprotno se zdi, kakor bi se uspeh v krvavih bojih pri Petrogradu nagibal na stran boljševikov. Trockijev oklic na armade govori o slavnem udarcu, ki se je v noči na 13. november v bližini glavnega mesta izvedel proti Kerenskemu. Ta noč da pripada zgodovini. Še divja boj, še so ovire; toda stvar je vredna žrtev. — Na ruski fronti se simpatije za sovjet čimdalje bolj širijo. London, 13. novembra. (Kor, ur,) Ad-miraliteta je sprejela naslednjo rusko brezžično brzojavko: Po ogorčenem boju je včeraj revolucionarna armada protire-volucionarne bojne sile Kerenskega in Kornilova pri Carskem selu popolnoma porazila. Položaj v Petrogradu. Kodanj, 13. novembra, Maksimalisti so med drugim uvedli zapadnouradni koledar, Meščanski sloji si ne upajo na cesto. Po mestu se pleni. Petrograd bo v malo dneh popolnoma brez živil. Ljeninove težave. Stockholm, 12. novembra. Od petka zvečer ni nobenih poročil iz Petrograda. Zasebne vesti javljajo, da se Ljeninu ni posrečilo sestaviti vlade. Med boljševiki je nastal razdor. Martov se je ločil od Lje-nina. Burceva so zaprli v Peter-Pavlov-sko trdnjavo. Izključeno je, da bi prišel Kerenski znova do moči. Boji v Moskvi. Amsterdam, 13, novembra, Petrograjski dopisnik »Times« poroča o položaju v Moskvi: Nedeljska poročila si nasprotujejo, Zdi se, da je red zopet upo-stavljen, Z dežele ni nobenih poročil, V soboto zjutraj so kadeti zasedli telefonsko centralo in borzo- Ekstremisti so skušali popoldne poslopji zopet osvojiti, Vladimir-sko šolo je zasedla rdeča garda, nekaj kadetov je bilo ubitih in njih trupla so vrgli na cesto. Mornarica za sovjet. Curih, 13. nov. Baltijsko brodovje je oddalo brezžično brzojavko, v kateri poziva vse enote, naj se hrabro bore za zatirane sloje. Tudi severnomorsko brodovje je izjavilo svojo solidarnost s sovjetom. Oblast zaSasne vlade upostavljena? Amsterdam, 13. nov. V Londonu ne dobivajo več nobenih uradnih ali pol-uradnih poročil iz Rusije; izostala so tudi ruska vojna poročila. Zunanji minister Balfouv je izjavil v spodnji zbornici, da je angleški poslanik v Petrogradu še na svojem mestu. — »Daily Chronicle« poroča, da je Ramsay Mac-donald prejel od Kerenskega iz Petrograda brzojavko, v kateri javlja, da je oblast začasne vlade zopet upostavljena. Henderson za pogajanja s sovjetom. Rotterdam, 12. nov. »Nieuve Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona: Henderson je v nekem govoru v Glasgowu priporočal, naj bi zavezniške vlade poslale na Rusko močno delavsko poslanstvo, ki naj bi se s sovjetom posvetovalo o njegovem bodočem stališču nasproti vojni. il ^Jugoslovanski klub« pr ajo o persekucijah v vseh naših krajih izza po-četka vojne, posebno o načinu postopanja .•roti našim liudcm, točne informacije! Na- vesti je treba nc le dejstva, ampak tudi imena prizadetih ter priče. Splošno jc potrebno, da se vsaka stvar more dokazati. Vsled tega se prosi, da se pošiljajo vsi podatki o persekucijah in krivicah na slovenskem jugu ali v priporočenem pismu .ali pa potom zaupnih oseb na: Pred-sedništvo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju I., parlament. Dunaj, dne 6. novembra 1917. Načelnik. Iz držsvaeoa ziiora. Dunaj, 13. novembra. Dopoldanska s e j a. V začetku seje se je spomnil predsednik srečne rešitve cesarjeve. Zbornica je spremljala predsednikove besede z živio-klici. Volitev članov v kvotno deputacijo se preloži na dnevni red prihodnjih sej. Zbornica preide v razpravo o vladni predlogi k cesarski naredbi z dne 9. avgusta 1914 glede nedeljskega počitka in ureditve plače rudarjem. Poročilo odseka se sprejme, med tem tudi § 3., odstavka 2, glede minimalne plače. Nato razpravlja zbornica poročilo proračunskega odseka. Sprejme se predlog odseka, s katerim se nakaže deželam 70 milijonov, ki so namenjeni kot draginjska doklac1! učiteljem. Predlog dr. Korošca, naj se ta prispevek zviša na 100 milijonov, se odkloni. Nato razpravlja zbornica o poročilu zdravstvenega odseka glede omejitve je-tike in spolnih bolezni. Po poročevalcu dr. Michlu govori tozadevno notranji minister Toggenburg. Odgovarja na napade posl. Stribrnyja proti praškim policijskim uradnikom. Minister pravi, da ni res, da bi se uvedle na Češkem nove politične perseku-cije. Časopis, kojega omenja Stribrny, je ustavljen zato, ker je simpatiziral z našimi sovražniki. Kar se pa tiče napadov na uradnike, prosi minister poslance, naj mu tozadevno vse natančno poročajo. Uvedel bo najstrožjo preiskavo. Sicer pa vrši 99 odstotkov uradnikov svojo dolžnost, Posl, Lukavsky stavi nujno interpelacijo glede ustanovitve deželnega policijskega komisarijata z delokrogom za mesto Plzen in obmejne kraje. Zbornica sprejme s 126 glasovi proti 56 nujnost predloga, V debati utemeljuje posl, Lukovslčf nujnost svojega predloga. Notranji minister grof Toggenburg navaja vzroke, ki SO privedli do komisarijata in ugotavlja, da je bila vlada za ta korak brez posebnega zakona upravičena. Debata se zaključi. Interpelacije. Poslanec dr. Anton Korošec je predložil interpelacijo glede preskrbe invalidov. Posl. Josip Fon glede povrnitve škode povzročene po vojni, Posl. dr. Benkovič glede razpredelitve mlinskih okrožij v okraju Brežice, Proračunski odsek. Dunaj, 13. novembra. Proračunski odsek je danes dovršil razpravo o postavki finančnega ministrstva. Nemški poslanec Heilinger je v debati opozoril na nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki in zahteval, naj se prodaja tobaka takoj uredi. V jusfičnem odseku so pod predsedstvom prof. Waldnerja nadaljevali razpravo o zavarovalnem redu. Ustavni odsek je dovršil svoja posvetovanja o zakonu za ustanovitev ministrstva za socialno skrbstvo. Zakon je bil sprejet v obliki, kakor ga je bila predlagala vlada, z dostavkom poslanca dr. K o r o š c a, da se ministrstvo pozivlje, naj pri izbiri uradnikov pod pogojem strokovne sposobnosti vse narode v Avstriji enako vpošteva. Za poročevalca v zbornici je določen poslanec dr. Schopfer. Odsek državnih nastavljencev je danes dovršil razpravo o draginjskih do. kladah državnim uradnikom, železniškim uslužbencem in državnim nastavljencem. Poročevalec v zbornici bo poslanec dr, Waber. Davek na vino in sadni most nesprejemljiv. Dunaj, 13. nov. Danes so imeli poslanci iz interesiranih dežel posvetovanje o davku na vino in sadni mošt. Poslanci so sklenili, da je tozadevna vladna predloga nesprejemljiva. Prehranjevalne razmere na Štajerskem. — Jugoslovanski poslanci izjavili ministru Hoferju nezaupnico. Dunaj, 13. nov. Zvečer se je v poslanski zbornici vršila konferenca, katere so se udeležili ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler, prehranjevalni minister gen. major H6fer, štajerski namestnik grof Clary in vsi štajerski poslanci. Na dnevnem redu so bile prehranjevalne in oskrbovalne razmere na Štajerskem, V imenu sedmerih slovenskih štajerskih poslancev je podal poslanec Ro-škar naslednjo izjavo: »Zahvaljujemo se Vaši ekscelenci za dobroto, da ste danes tudi nas zastopnike slovenske Štajerske povabili na posvetovanje o gospodarskih vprašanjih dežele. V neštetih pismih, ustnih pogovorih in interpelacijah smo se že pritoževali, kako trdo je po vojnih stiskah prizadeta ravno spodnja dežela. Ker se Vaša ekscelenca kar ni5 ne potrudi, da bi sc vojne zahteve enakomerno razdelile na vse dele dežele, tudi mi v Vašo eksce-lenco in podrejene orgrnc nimamo zaupanja, vsled česar sc takega posvetovanja, ako nam ni zajamčeno popolnoma pravično in objektivno postopanje, ne bomo udeležili ne danes ne v bodoče.« Nato so slovenski poslanci odšli. Nemške stranke proti Jugoslovanom. Z Dunaja poročajo: Dne 12. t. m. popoldne je imela Nemška narodna stranka pod predsedstvom svojega načelnika poslanca dr. Sylvestra plenarno sejo, v kateri so razen o tekočih stvareh podrobno razpravljali tudi o jugoslovanskem vprašanju. Tudi o stališču sedanjega Seidlerjevega ministrstva so obširno razpravljali. Zveza alpskih dežela je imela danes pod predsedstvom svojega načelnika posl. dr. Sylvestra posvetovanje, na katerem so razpravljali o vprašanju podržavljenja južne železnice in o jugoslovanskem vprašanju. Glede podržavljenja juž. železnice so izvolili referenta, ki bo prihodnjič o stvari poročal. Glede jugoslovanskega vprašanja je bilo sprejetih v?č sklepov, glasom katerih bodo stavili v poslanski zbornici več interpelacij ter bodo tudi pri vladi ugovarjali. Judje ira Poljaki. Dunaj, 10. XI. 1917. Zvečer je prišel do besede v debati o poljskem vprašanju tudi zionist dr. Straucher, zastopnik Židov. Potegnil so je za narodno samostojnost poljskih Judov in grajal tiste gališke Žide, ki sede v parlamentu kot Poljaki in ne kot pripadniki in zastopniki židovskega naroda. Židom v Galiciji se slabo godi; italijanski lazaroni in ne vem kdo v Parizu je pravi geiitleman nasproti ga-liškemu Židu. — Muzanje med poslanci. — »Gospod X, Vi se smejate! Vi nimate nič srca za gališke Žide, če se pri tem morete smejati. Seveda, pri volitvah so Vam pa glasovi mojih konacijo-nalov dobrodošli.« Debele potne srage so tekle po obrazu živahnemu govorniku s prikupljivim in zaupanje vzbujajočim obrazom, ko je deloma utemeljeval stvar svojih rojakov, deloma pa uganjal nagajive medklicarje. In res je enega toliko prestrašil, da je ob sklepu seje stonil na tribuno in izjavil, da se ni smejal in ničesar hudega rekel. Tak je bil zabavni konec malo razveseljive seje. Gosposka zbornica o srečni cesarjevi rešitvi. Dunaj, 13. nov. (K. u.) Gosposka zbornica je imela danes izredno sejo, kjer je izrazila svojo radost glede srečne rešitve cesarja iz smrtne nevarnosti. Grof Czernin v Budimpešti. Budimpešta, 13. nov. (K. u.) Zunanji minister grpf Czernin je prispel semkaj. D KI .1. v« » Gora pri Sodražici za juijoslo-vansko deklaracijo. Občinski odbor na Gori pri Sodružici se je v seji dne 11. novembra 1917 soglasno in z vso navdušenostjo izjavil za samostojno enotno jugoslovansko državo pod slavnim žezlom habsburško-lotarinške vladarske hiše v smislu jugoslovanske drža vnozborske deklaracije z dne 30. maja 1917, kateri se ljudstvo z vsem srcem pridružuje. Občinski odbor izreka zahvalo presvetlemu gospodu ljubljanskemu knezoškofu, da je kot pravi prijatelj zatiranega slovenskega naroda stopil med prvoboritelje za rešitev slovenskega ljudstva. Dalje izraža podpisani odbor popolno zaupanje in hvaležnost poslancem v jugoslovanskem klubu za njihovo vztrajno r ^dno delo. Občinski odbor se z glol hvaležnostjo pridružuje mirovni Nj. Svetosti papeža Benedikta X\ sakemu poštenemu delu za sp^ lir med narodi in državami. — O i odbor na Gori pri Sodražici, dno ;vembra 1917. — Slede podpisi ob u odbornikov. — Svečano zadušnico za f dr. Krekom so priredili dne 29. oktobra Hrvati v Mitrovici. Slovesnemu rekvijemu so prisostvovale vse korpovrcijc, a izdana je bila ob tej priliki sb • osmrtnica: »Pod dojmom nout jr čemera, ko- u je oviadao čita' avenskim sviifi. tom, pozivamo sve one, koji su ma samo jedamput u duši svojoj očutjeli plamen od silnog žara velike žrtve dra. Janeza Ev. Kreka, vodja i pobornika uje-dinjene Hrvatske, da prisostvuju svečanim zadušnicama, kojc če se za njega služiti u rimokatoličkoj župnoj crkvi u ponedeljek dne 29. X. u 7 i po sati iz-jutra. Mitrovački Hrvati.« + Minister dr. vitez Žolfjer sprejema odslej vsako soboto od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Kakor znano, se nahajajo prostori njegovega urada na Dunaju I., Opernring 5, III. nadstropje. — Koroške duhovniške vesti. Župnija Selce je podeliera žrpniku č. g. Leopoldu Weberju, župniku v Bajčah, Na župnijo Vrata je prezentiran č. g, Jakob Kalan, kanonik v Gospa Sveta. Za provizorja v Dobriču je nastavljen č. g. Henrik Beirer, kaplan v Kotarčah. Učiteljske izprer»_c-a?:o. Namesto vpoklicanega učitelja O'ona Zinneckor bo suplirala v Poljanah supl. Marija Tilly; namesto vpoklicc.r.cga učitelja Franca Langer bo suplirala v Črmošnji-cah absolv. učit. kand. Helena Matko-vič; namesto obolele učiteljice Matilde Vrbič-Jager bo supiirala v iSp. Kartelo-vem abs. učit. kand. Marija Vogrinc; namesto obolele nadučiteljice Avguste Klančar bo suplirala v Kamniku supl. Marija Kladva; namesto vpoklicanega učitelja Rudolfa Ob-ekar bo suplirala v Čepljah abs. učit,.nd. Marija Lakner; namesto obolele učiteljice Marije Za-krajšek bo suplirala v Metliki suplent. Alojzija Sever; namesto vpoklicanega nadučitelja JoLefa Dclgan bo suplirala v Suhorju supl. Olga Hribar; namesto vpoklicanega v.čltelja Ivana Riglar bo suplirala v Se niču cupl. Frančiška Be-zlaj; namesto /poklicanega učitelja Stanislava Brezec bo suplirala v Češnovku supl. Ivana Kramarič; namesto obolele učiteljice Angele JureCič-Kumelj bo suplirala v Strekljevcu prov. učit. Jožefa Rozman. OdFkcvan je poštni obetal tržaškega ravnateljstva Jožef Rudolf z zlat'm zaslužnim k ..žcem r a traku hrabrostne cve-tinje. — Iz rus^er;?. r.jc^išlva pošiljajo pozdrave: Janko Šuster, Šmarca pri Kamniku, Alojzij Krumpestar, Tunjice pri Kamniku, Franc Maček, Velesovo pri Kranju, Stružnik Franc, Visoko pri Kranju, Petrovčič Anton, Črni Vrh r.ad Idrijo, Hrovat Franc, Mirna na Dolenjskem, Maraž Janko, Pevma pri Gorici, žorž Filip, Dornberg pri Gorici, Roje Milan, Dornberg pri Gorici, Sivec Viktor, Tolmin Primorsko, Letnar Franc, Spodnja Šiška pri Ljubljani, Ipavc Fr., Skrt Franc, Perkon Franc in Humar Franc iz Senice pri Gorici, Jožef Nači-novič iz Pazina se je 25. avgusta poslovil od nas in šel dalje v Rusijo. Vojni ujetnik Janko Šuster, 34. Tilovoj Etap Jugo-zap. fronta, Rusija. — Slovenci c. kr. dom. pp. št. 27 pošiljajo vsem svojim znancem in tovaršem srčne pozdrave! Tukaj nas je na delu v tvornici okoli 120 Slovencev, večina od ljubljanskega 27. d. pu. Težko že pričakujemo trenutka, ko nas mir združi zo jj-n z našo ljubljeno Kranjsko. V imenu vseh to-varšev Jakob Gospodaric, vojni,ujetnik Družkovka, Doneclti zavod, Kaserna L, Gub. Eekaterinoslav, Rusija. — Jakob Repar, vojni invalid, korporal 17 pp., jc prinesel pozdrave sledečih vojakov iz Rusije: četovodja Pokovc Josip, podes. Šimic Anton, Černe Jos., Jakše Ant., Katrasnik Vrban, Bukovinski Franc, Selan Franc, Naglic Ivan, Božič Franc, Kinkof Franc, Fink Ignacij, Tckavc Franc, Bernik Ivan, Praprotnik Jakob, Pintar Blaž, Grlica Josip, Širccl Marko, Štampfel Dragotin, Grabnar Anton, Terbežen Ivan. ZatuŠek SI. in ŠtefaniČ Ivan, vsi od 17. pp.; Koren Franc, 155. črnovoj. baon; Kracina Ivan in Magaj-ne Just, oba od 27. dom. pp.; Peternel Ivan in Matekovič Nikolaj, oba od 7. lov. baona; Tobijas Franc, Perčič Andrej in Sušanj Ivan, vsi od 5. dom. pp.; Moril Ernest in Benčič Josip, oba od 5. drag. polka. — Potresi na Dolenjskem. Iz okolice Cerklje pri Krškem, dne 2. novembra: Meseca oktobra je bil pri nas potres ob naslednjih dneh: 3. nov, ob 3. uri 30 min. popoldne in 5. nov. od 4. uri 15 min. popoldne, obakrat močnejše vznemirjenje tal. — Delne 11. oktobra Ob 9. uri 40 min. zvečer je bil izredno močan sunek od strani, ločila sta se dva stresljaja, sunek je prišel od jugovzhoda, trajal je 2 sek., spremljalo ga je močno bobnenje. Čutili so ga vsi ljudje, speče je vzdramil iz spanja, ter so se močno vznemirili. Okna so zazvenela in pohištvo se je močno treslo. — 14. ostobra je bilo ob 5. uri 15 min, popoldne rahlo vznemirjenje tal, — 29. oktobra je bil ob 2. uri 27 min. popoldne močnejši sunek od spodaj. — 31. oktobra je bil baje potresni sunek ob pol 8. uri zjutraj. _ Prej drvar — sedaj učitelj. Pred kakimi štirimi leti so sami dobrotniki omogočili mlademu drvariu Mc Jv.etfgeriu, ki je kazal veliko veselja do učenja, da je šel študirat na učiteljišče v Gradcu. Letos je Moderegger z odliko napravil maturo in je nastavljen kot pomožni učitelj v Gradcu. Da bo ložje shajal, so mu podelili še prefekturo v mestni ubožnici. — Vojni zaslužki plačilnega natakarja. Natakar budimpeštansk ega ponočnega lokala varni »Evropa« v prid vdovam in sirotam padlih vojakov. Vstopnina 2 K, začetek ob pol 8. uri zvečer. lj Odlikovanja v ljubljanskem c. in kr* vojaškem skladišču. Na dan cesarjevega godu je bilo v tukajšnjem c. in kr. vojaškem skladišču na slovesen način odlikovanih 53 podčastnikov in mož z železnim zaslužnim križcem. Slavnostni nagovor je imel skladiščni nadzornik, vojaški višji upravitelj Rudolf Rubbia, ki se je v toplih besedah spominjal neprimerljivih činov soške armade in v tej zvezi slavil zasluge odlikovancev, ki so leto in dan požrtvovalno in neutrudno delovali v eni največjih etapnih naprav jugozapadne Ironte. Da je moglo skladišče od začetka italijanske vojne dalje stalno razširjati svoj delokrog v blagor armade, čeprav večkrat v prav težavnih razmerah, da more danes vrhu razdeljevanja blaga v mnogoštevilnih tehničnih obratih tudi proizvajati velike množine potrebščin, ni v zadnji vrsti zasluga vestnega sodelovanja podčastnikov in moštva. — V imenu odlikovancev je govoril narednik Korošec; zahvalil se je poveljniku za priznanje njihovega dela in za očetovsko skrb ter v imenu vseh tovarišev obljubil, da bodo tudi vbodoče z veseljem opravljali ves trud in vse delo v slavo in blagor domovine. | lj Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljan', ki je nabrala in razdelila med begunce tukaj na Kranjskem okoli 240.000 kron in cele kupe obleke, obuvala in živeža, obžaluje, da se dobijo med begunci taki nehvaležni ljudje, kakor je v »Slo« venčevi« notici z dne 12. nov. št. 259 označeni Perko, ki je v neki tukajšnji gostilni začel udrihati po Ljubljančanh, dasi ne pozna dobrot in požrtvovalnosti ljubljanskega in kranjskega crebivalstva za goriške begunce. Čc so Ljubljančani ogorčeni napram takim nehvaležnim beguncem, ki vzroka in poznanja tozadevnih razmer udrihajo po njih, kakor je storil omenjeni Perko in oni poštenjak, ki je velikega dobrotnika goriških beguncev nevarno poškodoval, je umljivo. Taki ljudje otežujejo blagodejno delovanje posredovalnice, ki take izbruhe sirovosti in nehvaležnosti najostreje obsoja. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. — Profesor. Berbuč, predsednik. lj Sveža repa za Vič in Moste. Občani Viča in Most, ki si žele nabaviti svežo repo, naj se oglasijo takoj v pisar-: ni mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 13, I. nadstropje, kjer bodo dobili potrebna nakazila. lj Sveža repa na rumene Izkaznice C št. 1201 do 14*0. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1201 do 1440 prejmejo v četrtek, dne 15. t. m. popoldne na Po-, ljanski cesti št. št. 15 svežo repo. Določen je ta,le red: od 2. do 3. ure št. 1201' do 1280, od 3. do 4. ure št. 1281 do 1360, od 4. do 5. ure št. 1360 do 1440. Vsaka oseba dobi 10 kg, kg stane 10 vin. Pripravite vreče. lj Meso na rumene izkaznice C štev. 1301 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1301 do konca prejmejo v četrtek, dne 15. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa goveje meso. Določen je ta-Ie red: cd pol 2. do 2. štev. 1301 do 1500, od 2. do pol 3. štev. 1501 do 1700, od pol 3. do 3. štev. 1701 do 1900, od 3. do pol 4. št. 1901 do 2100, od pol 4. do 4. št. 2101 do 2300, od 4. do pol 5.št.2301 do 2500, od pol 5. do 5. št. 2501 do 2700, od 5. do pol 6. štev. 2701 do konca. 1 oseba dobi 1 četrt kilograma, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe 3 četrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in 1 četrt kilograma, več oseb 1 in 1 četrt kg. Kilogram stane 2 K. Mm Bors&ia. Zanimljiva statistika iz nemških srednjih šol v Pragi. Štiri nemške gimnazije prašiče obiskuje 310 katoličanov, 40 protestantov, 12 pravoslavnih, a 386 Židov; štiri nemške realke 382 katoličanov, 54 protestantov, 3 pravoslavni, a 302 Žida. Torej od 1489 srednješolcev na nemških praških šolah je 688, tc.vi skoraj polovica zidov. Srbski t.. . red. C. kr. vladna tiskarna v Bi idu pripravlja novo izdajo knjige ^Das jcvverberecht und einschla-gige Partien aus dem Handelsrechte in den in ostcir.-ungar. Militarver\valtung stehenden G oieten Serbiens«. Ta popularno pisana ložna knjiga sc je izkazala kot jako dol : ■> celo nepogrešljiv pripomoček za tviv ki so stopile ali nameravajo stopiti b Srbijo v trgovske zveze. Naročbc se zbirajo po subskripcijskem polu, da sc more ugotoviti število iztisov in pokrili cela potrebščina s to izdajo, ker ob pomanjkanju rapirja in zaradi drugih težkoč bo poztK'v ponatis težko mogoč. Naročbe sprejema tucsi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Naročbi jc priložiti naročnino v mesku 5 K za en izvod. t ■> ,*r> ti »v ijJsfg (p.). ■a Glasovi Časopisja po dr. Krekovi smrti. V »Času« piše dr. Aleš Ušeničnik na uvodnem mestu: Ko je umiral Rafael, pravijo, da je otožno zri na svoje nedovršeno delo: Iz-premenjenje. Narisa! je že glorijo na svetli višini, spodaj zemeljska beda še ni bila končana. Kaj je slika v primeri z resničnim življenjem? Dr. Krek je zrl v duhu največjo in najlepšo tostransko zamisel svojega življenja: glorijo zedinjene Jugoslavije, in nje resničnost se mu je zdela tako blizu, da je že občutil v srcu vriska-jočo radost doživetja, kar ga je zgrabila mrzla roka, in zgrudil se je s široko odprtimi očmi, puščajoč na zemlji bedo in temo. Po slovenski zemlji vihra vojska in kje je še dan! Tako je ta nenadna smrt globoko tragična, tragična tudi še v mnogem drugem oziru.-- Z dr. Krekom je izgubil slovenski narod enega največjih sinov, kar jih je kdaj rodila slovenska mati. Njegovo življenje je bilo tesno združeno z velikim preporodom našega naroda od devetdesetih let prejšnjega stoletja do naših dni. Letošnji 25-letni jubilej prvega slovenskega katoličke-iga shoda je tudi jubilej njegovega dela za Slovenski narod. Kar se je v tej dobi velikega izvršilo na izobraževalnem, socialnem, gospodarskem in političnem polju, fyse nosi tudi beleg njegovega uma. Če je jobhajala predlanskim zadružna organizacija dvajsetletnico, če jo obhaja letos slovenska izobraževalna organizacija in če jobhaja mladinska organizacija desetletni-' co, so vsi ti jubileji spominske priče dr, Krekove umnosti in početnosti. Kar je svojsko le ženijem, to je imel dr, Krek v •veliki meri: intuitivnost in univerzalnost. jVse ga je zanimalo, nič mu ni bilo nemogoče, najtežjih nalog se je lotil smehljaje in pevaje. Z istim veseljem je pisal »Zgod-•be sv, pisma« kakor »Socijalizem«. Ob-»enem je pa vedno snoval nove zamisli, •nove načrte: le naprej in vedno naprej za ljudstvo, za narod! Na literarnem polju so njegova večja &Je!a: »Črne bukve kmečkega stanu« 5(1895), * Socijalizem« (1901), pa »Zgodbe /Sv, pisma« (Novi zakon in dobršen del sta-Irega), Njegovih političnih člankov po »Slovencu« in »Domoljubu« je nebroj. Za »Do-[moljuba« je pisal do zadnjega časa celo ;vrsto domala sam vse uvodne članke. Po i»Dom in Svetu«, »Glasniku« in drugod je raztresenih tudi mnogo leposlovnih drob-ftin, pesmi, povestic (v »Dom in Svetu« le-,ta 1893. večji socialni roman »Iž nove do-ibe«), Napisal je tudi par ljudskih iger, — •Znanstveno je sodeloval zlasti pri »Katoliškem Obzorniku« in »Času«, Članki v f»K. O.«: I. (1897): »Materijalistično mo-idroslovje«, »Stanovanja delavskega ljudstva«; III. (1899): »Marksizem razpada«; iTV, (1900): »Katoliška cerkev v Evropi in |il9, vek«, »Anarhizem«, »Katolištvo — naša edina rešitev«; V. (1901): »Leon XIII., socialni papež«, »Friderik Nietzsche«; VI. 902): »Ustava in politiška nravnost«, !»Ob rojstvu naše ustave«; VII. (1903): »Po čem se bodo ločile politične stranke v bodočnosti«, »Etiški temelji gospodarske ve-!de«; IX. (1905): »Moderna veda in religiozno vprašanje«, »Skrajnji struji v moderni etiki«, »Državlianski zakonik«, »Zakon :v Avstriji«, »Jakobinska svoboda«, ^Swiat slowianski«; X. (1906): O svobodni šoli« in »O razporoki« (osnutka za ljudska predavanja). V »Času«: II. (1908): »Narodni politiški program«, »K poglavju .Narodna lavtonomija'«, ^Delavsko zavarovanje«, .»Ločitev Cerkve in države«; III. (1909); »O kartelih in trustih«; IX. (1915): »O va-lluti« (črtala cenzura). Zadnji čas je pisal 'tudi za Nemce o Slovencih in jugoslovanskem vprašanju. R, I, P. Glasilo Kmetske županske zveze »Občinska uprava« piše na uvodnem mestu: Dr. Janeza Ev. Kreka ni več med živimi. V Št. Janžu na Dolenjskem je izdihnil v ponedeljek, dne 8. vinotoka t. 1., krog 10. ure zvečer pri svojem prijatelju župniku Ludviku Bajcu svojo veliko dtišo. Vračal se jc s svojega potovanja po Hrvatskem in Dalmaciji. V Splitu je govoril še na občnem zboru dalmatinske ^Zadružne zveze« svoj zadnji krasni govor. Nato je prišel umret v slovensko zemljo in položit k večnemu počitku svojo trudno glavo. Težka vest o dr. Krekovi smrti se je razširila kakor blisk po ožji in širši domovini, po celi slovanski in neslovanski Avstriji. Ves narod stoji pod vtisom bridke nenadomestljivosti izgube največjega moža na slovanskem jugu. Kaj smo izgubili ,v dr. Kreku, je pričal najbolj veličastni pogreb v soboto, dne 13. t. m prestolici Slovenije. Sprevod je vodi i r,, votli knezoškof dr. Anton B. Jeglič. /'■,..'.opniki celokupnega naroda so spremili dr. Kreka k zadnjemu počitku. In ob nagrobnih govorih dr. Korošca, Staneka in dr. Dulibiča je ihtelo tisoče in tisočo, ljubečih src nad bolestno izgubo, Ivi jo je zadala dr. Krekova smrt domovini, V državni zbor je bil prvič izvoljen kot posl.inec kranjske splošne kurije leta 1897. Leta 1901. ni kandidiral, ampak je šel kot dušni pastir na Vestfalsko, kjer jc deloval med tamošnjimi Slovenci in Poljaki. Šele volitve na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice so privedle vseskozi demokratičnega moža zopet v parlament. Od leta 1907. dalje jc zastopal kamniški volilni okraj. Pokojnik je bil prijatelj zatiranih, revnih in trpečih. Bil je največji prjjatelj in zagovornik našega kmeta in našega delavca. Videl je, kako je ljudstvo zašlo v dolgove, kako so kmetije propadale in kako so se naši ljudje trumoma izseljevali v Ameriko. In takrat je vstala v njem misel po gospodarski osvoboditvi kmeta. Naše zadružništvo, gospodarska velemoč našega naroda je v prvi vrsti sad dr. Krekovega srca in duha. V kranjskem deželnem zboru je stal dr. Krek vedno v prvi vrsti pri delu za narod, kmeta in delavca. Pri sklepanju o deželnem proračunu v deželnem zboru je bil stalen poročevalec finančnega odseka. Govori dr. Kreka v zbornici, v odsekih in v klubu so pomenili vedno velik dogodek dnp"a in praznik klubovih tovarišev. Na predlog dr, Kreka se je ustanovila Slovenska trgovska šola. Dr, Krek je dal vzpodbudo za ustanovitev Gospodarske šole za kmečke sinove. Pri vsaki važni in veliki akciji v kranjskem deželnem zboru je bil dr, Krekov duh zraver. Dr, Krek se je zavzemal vedno za zoženje državne oblasti v prilog deželne avtonomije, Županski shodi, katerih enega je priredil v Mariboru, so se vršili na njegovo vzpodbudo. Občinska reforma, volilni red — je izraz njegovega demokratičnega stremljenja, ki je privedlo do zmage na Slovenskem pokojnikovo katoliško svetovno naziranje. Dr. Krek je poklical v življenje Posredovalne urade. Hotel je, da bi bili občinski funkcijonarji dovolj izurjeni v vodstvu svojih poslov. Dr, Krekov načrt je bil, da so uvede na Trgovski in Zadružni šoli tudi pouk o občinski upravi, Organiziral je veiekoristne gospodinjske tečaje pa deželi, ki so nam vzgojili toliko dobrih gospodinj. Nrčrti dr, Krekovega duha so — žal še neizvršeni — posredovalnica za kmečke posle, reforma zakona o kmečkem dednem pravu, uvedba kmetijskega pouka pri vojakih itd. Njegova izguba je nenadomestljiva. V parlamentu je vzbudil pri vladi in pri vseh strankah občudovanje in priznanje. Posebno je deloval v socialno-politič-nem in r.agodbenem odseku. Spomin na njegov govor o priliki aneksije Bosne in Hercegovine bo živel še v poznih rodovih. A zadnje je stopil v parlamentu in doma na čelo gibanja za svobodo Jugoslovanov in mirovnega gibanja, Dr. Janez Ev. Krek je bil povsod med narodom priljubljen. Na Kranjskem je bil častni član številnih občin. Slovenski in hrvatski kmet ter delavec izgubita ž njim svojega največjega zaščitnika, Slovenija, ves slovanski jug največjega svojega moža. Moža velikega duha in velikega srca. Moža nesebičnega in požrtvovalnega pri delu za blagor naroda in dobrobit ljudstva. Dr. Krekov spomin med našim ljudstvom ostane večen! Počivaj v miru apostol našega naroda dr. Janez Ev. Krek! Poljski »11 u s t r o v a n y K u r y -e r C o d z i e n n y«, ki izhaja v Krakovu, piše: »Smrt dr. Kreka .je vzbudila v poljskih krogih veliko žalost. Dr. Krek, ki je bil prvič izvoljen v parlament 1. 1897, se je 1. 1900 odpovedal novi izvolitvi in je šel v premogovno ozemlje v Porenju v Nemčiji in se je posvetil dušnemu pastirstvu med tamošnjimi slovenskimi in poljskimi delavci. Posl. dr. Krek jc dobro obvladal poljski jezik in je poznal poljsko literaturo. Velikokrat je citiral' v svojih parlamentarnih govorih naše pesnike. Vsled njegovega delovanja ga je pruska vlada izgnala. Vrnil se je v domovino in posvetil je svoje delo kulturnemu prerojenju slovenskega naroda, posebno potom gospodarske organizacije. Za časa vojne je. stopil na čelo j u go slov a n s kega g i banj a. Skupno s poslancem dr. Korošcem je dosegel končno idejno združenje Slovencev s Hrvati in Srbi v en jugoslovanski narod. Čeravno je bilo politično vodstvo v rokah dr. Korošca, je bil duša novega gibanja posl. dr. Krek. Smrt dr. Kreka pomeni veliko vrzel v jugoslovanskem narodu. Duhovnik Krek ostane za vedno vzor duhovnika, katerega delovanje jo osredotočeno v skrbi za lepšo bodočnost lastnega naroda.« — »La Serbie« o dr. Kreku. Genfska »La Serbie« je objavila v številki 24. oktobra iz peresa J. Š, obširen nekrolog o pokojnem dr, Kreku. Pisatelj je dobro orisal pokojnikovo delovanje do zadnjih dni; opisal je njegovo navdušenje za srečnejšo bodočnost jugoslovanskega naroda, ki je sam ni doživel. Končno je preložil glavne misli iz Krekovega članku v prvi številki »Hrvatske Države«, Članek povdarja: »La Jugoslavic a perdu en le Dr, Krek un po- liticien et un homme necessaire a son avenir. La fatalite a voulu que Janez Krek ne vit pas le grand jour de la libd-ration qu' il avait prevu et a 1' avčnement duquel il croyait si terment.« Jugoslavija je izgubila v dr, Kreku politika in moža, ki ji je bil za bodočnost potreben. Usoda je hotela, cla Janez Krek ni doživel velikega dne osvoboditve, ki jo jc videl naprej, in bodočnosti, v katero je trdno veroval. iti l{ — Vojhoposojilno Kavarovaaje, Šestega vojnega posojila se je podpisalo v obliki vojnoposojilnih zavarovanj nad pol milijarde. Tudi sedmo vojno posojilo je mogoče podpisati v tej obliki. Zavarovanci plačujejo po 1 K na teden ozir. 3 do 4 K na mesec. Zavarovanje stopi v veljavo ob vplačilu prve premije in ne propade, čeravno se zaostane z vplačili. V slučaju smrti ozir. po 15- ali 201etnem odplačevanju se zavarovalnina v obliki vojnega posojila nemudoma izplača. Zavarovancem so zagotovljene visoke obresti in vse druge ugodnosti vojnih posojil. Obresti se izplačujejo ali pa prištejejo glavnici ozir. odtegnejo od premij. Vse podrobnosti dobe interesenti v zavarovalnicah in bankah. VIL avstrijsko vojuo posojilo. Gospcd c. kr.finančni minister je v svojem znanem imenitnem govoru v državni zbornici označii emisije vojnih posojil kot najbolj učinkujoče sredstvo, da se zniža obilica papirnatega denarja, ki se nahaja v prometu. Zvišanje cirkulacije bankovcev je eden največjih vzrokov nastale draginje. Čim več se podpiše vojnega posojila, tem ugodnejše bode vpliv proti naraščanju cen blaga vseh vrst. Novo vojno posojilo je vrednostni papir prve vrste, pupilarno varen, daje ugodno in strdm obrestovanje ter je sposoben za polaganje kavcij kakor tudi za plačilo davka iz vojnih dobičkov. Čas, ki je določen za subskripcijo vojnega posojila je izredno ugoden. Subskribirati je mogoče zneske od K 50 naprej, tako, da je vsakomur dana prilika, storiti svojo patri-jotično dolžnost. Prospekte in pojasnila daje drage volje: Oficijelno subskripcijsko mesto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju. Kdo draži? Pod tem naslovom smo pred časom prejeli in v št. 234 »Slovenca« objavili poročilo, da je trgovina Domice-lova v Zagorju pri Št. Petru kupovala od kmeta jabolka po 80 vin. kg, prodajala pa vojakom ista jabolka po 3 K kg. Kakor smo se sedaj prepričali, to poročilo ni resnično, ker trgovina Domicelova domačih jabolk to jesen sploh ni prodajala. Nakupila je jabolka le za lastno vporabo. Sploh je pa bila omenjena, trgovina že 1. oktobra prostovoljno zaprta, tedaj veliko prej, nego smo prejeli gornjo notico. Oddaja divjačine. Kranjska aproviza-cijska družba v Ljubljani je naznanila, da dobiva skrajno malo divjačine od lovskih lastnikov, iz česar je sklepati, da se večina lovcev ne zmeni dosti za naredbo, po kateri morajo oddati del ustreljene divjačine v javne namene. Vspričo sicer patriotskega mišljenja teh krogov je naredila ta mlačnost na merodajne činitelje kar najslabši vtis. Politična okrajna oblastva so dobila ukaz, opozoriti lovske kroge na njih tozadevno dolžnost in z vso strogostjo paziti na to, da se tudi dejansko izpol-nuje. Ogri hočejo italijanski plen. Znano je, da Ogri svoje pridelke izvažajo v tujino, nego bi jih prodali avstrijskim sodržavljanom. Ko pa so naše vrle armade v Italiji se polastile znatnega plena živil, pa že prihajajo Ogri in zahtevajo ta živila za-se. Tako se je v budimpeštanskem mestnem svetu zahtevalo, naj se večje množine v Italiji uplenjenega riža, olja, južnega sadja itd. odstopi Ogrski, posebno Budimpešti. Sol namesto špeha. Te dni je dobila tržaška aprovizacija en vagon špeha iz Ogrskega po 28 K kg, prosto v Budimpešti. V tem vagonu ni bilo nič manj kakor 3100 kg soli, Ogri pač znajo. Nadaijna omejitev piva. Izšla je ministrska naredba, s katero se znižuje proizvajanje piva od 25 na 6 odstotkov množine, ki se je zvarila v letih 1911/12 in 1912/13. Prepoved izvoza vžigalic na Švedskem. Na Švedskem so izdali popolno prepoved izvoza vžigalic. Doslej jc bil izvoz le deloma prepovedan. Kako bogatijo ljudje v vojski. Na Ogrskem je pred nekaj dnevi objavil »Jokey-klub~< poročilo, da je bil neki Hofman izključen iz peštanskega in dunajskega dirkališča. Budimpeštanski list »Futak« poroča o onem Hofmanu: Zdaj premore mož dva in pol milijona kron imetja in posestvo, ki se ceni nad en milijon kron. Vse to premoženje si je nakupičil v teku sedanje vojske. Ko se je vneia vojska, mu ie bilo 16 let in ie bil v službi ori nekem trgovcu z usnjem. Pri materi si je izposodil 500 kron in je kupil za ta denar kože, ki jih je pripeljal v Budimpešto. To je bilo leta 1915. Nato je kupoval in prodajal, dasi ni imel za to dovoljenja, prepotoval je vso severno Ogrsko in tudi Češko. Kože je imel spravljene pri nekem budimpeštanskem špediterju. Kmalu je nastopal kakor velik gospod in je prebival po najimenitnejših hotelih. Milijonar se je na zunanje pač izpremenil, ali postava 16letnega mladeniča mu je vendar ostala. Pisave je le za silo sposoben in si drži tajnika. Igral je strastno, na vsakem dirkališču in pod 20 do 30 tisoč ni stavil. Neki dan je naenkrat zaigral 145 tisoč kron, od katerih je pa samo 43 tisoč kron plačal, ker se mu je neki denarja škoda zdelo. Nato ga je »Jokeyklub« izključil iz dunajskega in budimpeštan-skega dirkališča. Ogrožena ozimma na Moravskem. Brnske »Lidovc Novine« poročajo: Najprej je ogrožala ozimino nenavadna su«L^, tako da smo se bali, cla sploh ne bo kalila. Dež, ki je prišel, ji ie pomagal in ozi-rrina je začela v srednji in južni Moravi zadnji teden poganjati. Zdaj jc pa prišla nova nevarnost nad ozimino. Preti ji namreč neka gostenica, ki se je pojavila po nekaterih krajih v neobičajni množini, V vsej srednji Mcrr.vi je toliko te nadloge, da so morali že. mn^go z ozimino obseja-nih njiv preorali. Po vseh letošnjih nezgodah nam preti is od te strani hud udarec. Doba veifavnasti poštnih vrednotnsc. Na podlagi odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 16. olct, 1917, št. 34.466-P ok 1917 se podaljša doba veljavnosti pi-\ semskih znamk po 15, 20, 25 in 30 vin., na-; vadnih in dvojnatih dopisnic in zalepk (s podobo Nj„ cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva pokojnega cesarja Frnca Jožefa I.) in nujnostn.h znamk (tri« kotna oblika) do 1. marca 1918. BllSfiSs* SG ic t rn- na P°*u _J»fflSž0j8BfSS ocJ jurčič. trga do Pre-šern. spomenika trdega jjSgHfimlca z 20-30 K in vsemi izkaznicami za živila. Odda naj se v. Križevnjški ulici 8, I. nadstr. — 2045 ' fifctlfl m s B srednje starosti pridna ter lepega vedenja želi mesto pri kaki samski osebi ali manjši obitelji. Služba se sprejme za malo plačilo. Ponudbe na upravo .,Slovenca" pod'»služba«. 2944 53 krora 5I£fgr25!fE onemu, ki preskrbi stanovanje v sredini mesta z 2—3 sobami in kuhinjo za takoj ali febr. termin. Naslovi naj se pošljejo na upravo «SIov.» pod šifro: la&Ojj 2a'Jl __ §£ po visokih cenah w a a a ® Ponudbe naj se pošljejo pod šifro: ISsEe na upravo <--Slovenca» — 2936. se kupi za 6—8 konjskih sil. Naslov pove uprava «Slovenca» 2939. vseh pisarniških poslov vešč, se Sakssji sprsšrase za tukajšnjo veletrgovino. — Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje cvent. tudi istotani. — Ponudbe pod: »532, na upravo «Slov.» —«wu r ijmommiimsa™ (četudi invalid) se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri E D. Z. 0 a^?sw8!2*s :n vedno glcbljeje v naše : nro^-.o to!o se^-g^o njegove tipalnice! ro-rerioTalmc, ra goriške bcgunce v Lucijam si šteje v posebno dolžnost, zahvaliti se slavnemu magistratu stolnega in^sta Ljubljano 7i požrtvovalnost, s katero se je delovalo na to, da so prejeli begunci, bivajoči v r~estu, tako hitro begunsko podporo. 2e'eti bi bilo, da bi se pri drugih faktorjih ravno tako postopalo. Profesor Bsrbuč, t. č. predsednik. Goriški deželni t:rad v Ljubljani se je preselil v Celcnburgovo ulico št. 6, II. nadstropje, lik glavne pošte. Uradne ure od 8Vo ure predpoldne do ure popoldne. Udom riohorjeve ilruribe v Wagni. Udje družbe cv. Mohorja, ki so se bili vpisali v begunskem taborišču v Wagra in to taborišče zapustili, dobe svoje družbene knjige, ako pošljejo svoj naslov poverjeniku: P. Joahimu Fcrk, kapucinu v Lipnici, Štajersko. Zahvala. Preč. g. župniku Tomel na Črnučah se najiskrenejše zahvaljujemo za vse dobrote, ki jih je izkazal nam pregnancem. — Katarina Merze, Črnuče 10. — Velikodušni da«*. Povodom osvojitve naše solnčne Gorice je daroval g. Gašper Čarman v Škofji Loki za kapucinsko cerkev v Gorici 50 K in ravno toliko za cerkev na Sv. Gori pri Gorici. Županstvo Pod^cra, sedaj v Dev. Mar. v Polju, prosi vse občinarje pristojne občine, da čimprej naznanijo, ako imajo kake prošnje pri deželni vladi v Ljubljani za dosego državne podpore po v vojaško službo poklicanih naj si bode za povišek ali na novo vložene prošnje. Vsak naj naznani to pismeno ali ustmeno ter natančno napove datum vložene prošnje, ime in priimek ter za povišek tudi številko plačilne pole, da bode županstvo zamoglo izposio-vati pri deželni vladi za rešitev teli prošenj pred vrnitvijo v domovino. — Županstvo Poclgora. Jožef Klanjšček, podžupan. Slovenci so Mli naseljeni do Talja-menia! V okolici Codroipo pri Talja-mentu beremo na karti sledeča slovenska imena: Goricizza, Goi*izzo, Graclis-cutta, Belgrado, Straccis, Gradišča, Poz-zecco. Lestizza, Glaunicco etc. Znamenje tudi, da je bil ta kraj že v 6. stoletju utrjen. Kaj bi rekli Lahi, če bi mi te kraje zahtevali nazaj? Sv. Rok je znatno bolje ohranjen, kot pa Št. Peter. Cerkev in stolp nista tako zelo poškodovana in tudi hiše v splošnem niso tako hudo prizadete. Je pa tudi pri Sv. Roku vse polno laške municije po hišah in vse izprepleteno z žico ter strelskimi jarki. Z Bovškega, Na več vprašanj, ki so mi došla od mojih sobeguncev glede povrnitve v Bovec in kako je tam sedaj, naj služim s kratkim opisom naših domačij. Kakor hitro prideš od Kljuž na breg, kjer se ti odpre bovša ravan, si pri prvem pogledu vzradoščen, ko stopiš po tolikem času zopet na domača tla in vidiš pred seboj domače gore. Na levi in desni vidiš strelske jarke, iz katerih so pred tedni gledali naši junaki zahrbtnemu sovražniku v oči. Par stopinj dalje že imaš pred seboj laške okope in žične ovire. Ako zreš v te uničene naprave in vdrtine naših izstrelkov, se lahko predstavljaš silni naš napad, začet pri Bovcu. Pogreša se takoj kapelica sv, Ivana; ne stoji več. Na tem mestu so napravili Lahi tudi strelski jarek. Ko prideš v Bovec, ki je danes kup razvalin, se lahko prepričaš v prvi hiši, kako je tam Lah gospodaril. Vse, kar je bilo rabljivo, je izginilo. Ne najdeš enega poda, okna, vrat, ne vrtne ograje, vse, kar je premakljivega, naj si bo železno ali leseno, je izginilo; stojijo pač le goli, po vseh straneh prevrtani zidovi. Po tleh leži na debelo zdrobljena strešna opeka, vsakovrstno orožje, strelivo, v mnogih kleteh skladišča granat, celi kupi vojaških oblek in čevljev, katere so Lahi pustili pri naglem begu. Naštel sem v Bovcu še kakih 25 hiš, ki imajo strehe, če jih smem še tako imenovati, med temi: Filipčeva, Erjavčeva, Silova, Strausgitlova, sodno poslopje, Tinjeva, Stergulčeva, vojašnica, občinski dom, kapela, farovž, kaplanija, Osta-nove, Kebrov hlev, Huberjeva, Vončinova, Kavčičeva, Novincove in gozdarska hiša, katerim pa manjka večina opeke ter jih prvi sneg podere, ker so brez vezil, ki jih je sovražnik požagal. Ista usod aje doletela Dvor, Pli.' " • ~, Kal, Korit, kakor sosedno Čezsočo iu Gor. Žago, Nič drugače ni s poljem in tudi sadež je uničen. Taka je današnja slika Bovca. Ako hočem pa kaj o vrnitvi v naše kraje govoriti, moram reči, da je to vsled zime nemogoče, četudi bi imeli že tako dovoljenje. Vrnemo se na spomlad, pa takrat veseli, če tudi s strahom in skrbjo nad tem, kaj nas čaka, ker ne dobimo več ne sekire ne lopate; pa eno bomo lahko rekli: doma smo, — Leopold Jonko. S Tolmleste Beseda Videm je pristno slovensko krajevno ime, to je neovrgljivo dejstvo. S tem imenom so krstili naši pradedje, še preden so bili kristjani, že davno pola-ščeni Videm, gnezdo iredentarjev. To ime pa nahajamo tudi drugod po naši domovini. Znan je n. pr. Videm pri Dobrepoljah na Kranjskem, takisto imamo v občini Velika Loka dve vasici istega imena, namreč Mali in Veliki Videm. Na Štajerskem je župnija in dekanija Videm, v Rihenberku na Goriškem je vasica Vidmaršče po imenu itd. Furlanski izraz »Udin«, italijanski Udine in latinski Utinum so očividno po-tvore slovenskega Vidma, prav tako, kakor je n. pr. Moggio potvora od Mošenj ali Mošnjic (torej ne Možnica, ampak Mošnje ali Mošnjica), kakor je Martignacco potvora od Martinjaka, Colloredo od Kolovrata, Osoppo od Ožovha (Furlani izgovarjajo še zdaj: »Ozov«), Artegna od Rti-na, Casarsa od Kozaršč, in če hočete celo Treviso od Trbiža in gratia infinitum. Ni pa verjetno, da bi pomenila beseda Videm patrijarhovo ali sploh cerkveno posest, kakor smo čitali v »Slovencu« številka 249, str. 3, prva kolona. Če pravijo ljudje v Hrenovicah, ko gredo k službi božji, »grem na Videm«, je znamenje, da se je kraj, kjer zdaj cerkev stoji, že prvotno imenoval Videm in nič druzega. Beseda Videm pomeni vzvišen kraj z lepim razgledom, odtod: Videm reete vidim i Fri-imek Vidmar pa znači dosledno človeka, ki biva ali je vsaj prvotno po svojih prednikih bival na kakem Vidmu. Beseda Humin kot slovensko ime za mesto Gemona se mi ne zdi prava. To mestece ima svoje ime od ondotnega hriba, ki mu ljudstvo še zdaj pravi »le Glcmine«, t. j. Glemin ali Glemina (primeri: glen, gle-nasta zemlja). Odtod je nastalo latinsko ime Glemona in za njim italijansko Gemona, prav tako, kakor so isti Lahi ž njih medeno-lažnjivim jezikom naredili iz Gle-ma (hrib in vasica pri Truškah v Istri) njih gladko tekoči »Geme«, Tako so Italijani, kakor v marsičem drugem, tako tudi v pačenju in kaženju naših krajevnih imen in priimkov, neprekosljivi mojstri. Pomagalo jim pa to nc bo nič, ker naše potrpežljivosti je konec, J o s. B a 1 i č. trgovske gole, vešča knjigovodstva, korespondence, strojepisja in stenografije, slov. in nem v govoru in pisavi želi dobiti službo Cenj. ponudbe na M. GUČEK, Trbovlje I. Sta). Ponudbe na upravo Slov. pod št. 2920, Proda se Kobarid je ostal nepokvarjen skoraj do cela. Le dve hiši ste precej prizadeti in dve razsuti. Trnovo nad Kobaridom je zelo trpelo. S r p e n i c a je dobro ohranjena, istotako tudi D r e ž n i c a , L i b u š -nje, S m a s t in K a m n o. Na Idrskem pri Kobaridu je zgorela ena hiša zdaj ob ofenzivi. Vasi za Kobaridom so tudi dobro ohranjene. L i v c k je tudi cel, le vasica G o -1 o b i pred Livkom je silno trpela. Vršno, rojstna vas Simona Gregorčiča, lc porušeno, Krn, rojstna vas Šimna Rutarja, je. tudi zelo trpel, vendar je pa še cerkev cela in nekaj drugih hiš tudi, kot je opaziti od dr.IeS. Volarji, spadajoči pod Tolmin, so deloma porušeni, o Gabri j o. b in D o 1 j u pa ni skoraj sledu. Tolmin nima več niti ene cele hiše in vasi od Tolmina proti Sv. Luciji tudi ne. Sv. Lucija jc velika razvalina, B a č a tudi, M odre.j ce, M o d r e š, K o z a r š č e in V o 1 č e istotako. Komaj se dobi v teh krajih za silo kako klet- v bivališče. Ubogi begunci p?. Ie silijo domov in si skušajo s solznimi očmi poiskati in prirediti vsaj kakšen kot. Kdor pa šc tega ne najde, se skuša stisniti k sosedu. Kaj bo pozimi? Bog se usmili! S Kobariškega kota se tudi vračajo begunci v svoje vasi, vsaj deloma. Na I, i v e k so prišli nekateri v četrtek, na Idrsko, Mlinsko tudi prihajajo, v kolikor nima vojaštvo docela zasedenih hiš. Hitijo tudi na Libušnje, v Drcžni-co in ostale vasi. Se ve, begunci omenjenih va3i niso ostali vsi v Kobariškem kotu, v Borjani, Sedlu in Breginju, — mnogo jih je bilo odvedenih tudi v Italijo. — Kaj ie ž njimi, zlasti pa kaj bo •i. njimi in kdaj se vrnejo, to ve pa samo Bog, ki jim daj čim prej zdravim srečno vrnitev in svoj blagoslov na rodni zemlji za prestane bridkosti! iHtiinmMmimmiiiiutiiiii v Ribnici na Dolenjskem. Pojasnila daje Hotel Hrko, istotam. Naprodaj ima dobro ohranjeno IHTO Čevljar sta zadruga v ŠMrlh. Kdor ga želi kupiti naj se oglasi istotam. Cona po dogovoru. nove in stara jfg&gp! vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. suknene ourezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaMjevino, odeje, vrvi ild. v vsaki množini in po najvišji ceni E. Kofzbek, Kranj. Pridna in poštena mešano in manutnkturne stroke išče službe v mestu ali pa kje na deželi in sicer najraje s hrano v hiši. Poizve se v trgovini »Žibert« Prešernova ulica. ^jlfj nerogate, ■ P bele barve, y y Pismene ponudbe naj se oddajajo na Sv. Petra nasipu 59, I. v» ih 7. dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinslcl di:lini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove »Uprava Slovenca" pod št. £922. pisana le sinih Kje, pove upravništvo Slovcncapod št. 2824. f avstrijska žarnica I avstrijsko de!o !!! \ Radi picselitve se proda v 1.1913 zgrajena, z vsemi udobnostmi opremljena enodružinska VlLR s prostornim dvoriščem in velikim vrtom v najlepši legi Ljubljane. Cena K 80-000. Izselitev po končani vojski. Dopisi pod ,Solnčni dom 2906' na upravo tega lista. ^jggg GBasovirjje, pianine harmonije in orhesSsrijjerro S, iCmefic *fz LJubljana, Kolodvorska uilca 26. 124 Kupim dobro posušene, snažna 5n isSrave llfAP H|sf MLIa ia&ožfc m hružek p« 2 K, prelesriM ®ZivX bem vremenu na podili i. t. d. sušiti) pa po 80 v kg. Cenjene ponudbe, z navedbo množine in vzorci, se prosi na tvrdko FS3&N Kos, bljana, Sodna ulica 7. Srbečico, Slšaja odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3 — porcija za rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana Marijin trg.1520 v-'?'V' ln pli Fss^igno, tfs s® itof nam « „3 IBaSitje m geslje: za noške ... K T— sa airs&s . . H S'50 za tiarne ... K T— Papraea paža . R 2—4 za tic£ke . . . K6'50 Rgra.....H 5—4 za deklice . . KP-SC Poprava čevljev se naroča v hotelu Jait Nief soba 9. Trpežni, ne is ■i«B so mM p.itBEt padpiatt. III fletmo stalno za: c. kr. vojaške oblasti, fdobava več stotisočev) deželni zavod Steinhof, c. kr. ravnateljstvo Severne žoleznice, državnih železnic, tobačno tovarno na Rennwegu, Hammerbrot-pekarno, gospodarsko zvezo uradnikov, c. kr. finančno ravnateljstvo na Dunaju, pivovarno Schwechat, mestno vozno podjetje i. dr. Raiirifreiša deSsaoaž Elafisižie cene! Kupi se dobro ohranjeno Ponudbe z navedbo cene, mo-torjevega sistema in moči na upravo Slovenca pod Motor 800. Vinski kamen, suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje. 1834 (l) Navedite skrajno ceno, naloženo na želeniški postaji in rok oddaje! Takojšnje izplačilo proti duplikatom tovornih listovl iiM^t^v^,, ..i' Ponudite na metercent: Kostanjev les — hmelj* ske droge (stare). — hrastov les — smrekovo skorjo (lubje). — Na kubične metre: Okrogel les smrekov, borov, hojev. — Les za jame (Grubenholz). Vinko Vabiž, vetržec, Žalec, Južnoštajerska. v« s« • . r i Ummill 1 Sfllljl!, bije Terezije cesta 12.|il. nudi slavnemu občinstvu najugodnejšo priliko za ♦ združeno z življenjskim zavarovanjem. Vsaka zdrava oseba v starosti od 15,—55. leta lahko podpiše VII. vojno posojilo do 4000 K brez zdravniške preiskave z najmanjšimi stroški, ki znašajo za 1000 K vojnega posojila četrtletno po 12 K in pri sprejemu enkrat za vselej 20 K. Po 15. letih se izda zavarovancu samemu vojno posojilo, oziroma, ako preje umrje, takoj po smrti njegovim svojcem brez daljnega plačevanja. Zavarovanje velja od dne plačila 1. roka tudi za slučaj smrti v vojni. Prospekti zastonj in poštnine prosto, Podpisani denarni zavodi sprejemajo prijave na po originalnih pogojih in sicer: D IlUiaS mu 3ii<» pil v KSTji lili M< m odštevši i/2°/obonifikacije K-*50 povrnjene obresti za 1 mesec .....„—'46 K --SS odštevši i/i°/o bonifikacije lietto in dajejo radevolje vsa tozadevna pojasnila. Podružnica c. kr. priv. avstr. kreditnega zaveda za trgovino in v Ljubljani. Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka. Jadranska banka podružnica v Ljubljani. C. kr. priv. splošna prometna banka podružnica v Ljubljani. Ilirska banka.