K atolih k cerkven Ust. Dmnica iabnia vaafc petek na celi poli, in velji po poŠti celo ieto 4 gld. 60 kr., *a pol let« 2 jfld. 40 kr.. tm retuttleta 1 gld..H0kr V tiskarn.« ! »tprejeznana uh leto 4 gold., ta pol leta 2 gold., ta četen leta 1 gold.; ako »adent iia ta dat prari ik uide Danica dan poprej. ___ _ _ Tečaj XXVI. V Ljubljani 24. grudna 1873. Mat »S. Mi a J aru snih moiilerne družbe name ljube Gospe pre*releya Sera« prosi oti »cofih tlruzbinih lorarsev o norem letu. Ljubi bratje! Moja prošnja je: molite, molite! Božje sercč našega ljubega Odrešenika je bilo nekdaj ▼ prav veliki britk<>sti; tedaj se je obernil — tam na Oljski gori — do svojih učencev s prošnjo in opominom: ,,Molfte, da v skušnjavo ne pridete!" Naša sv. Cerkev, menim, je zdaj ravno na Oljski gdri: izdajavci, briči in sodnji hlapci se ji bližajo od strani, jo vlovit, zvezat, celo zatret. Noč je nastala okrog njč, in med tem ko velik >, prav veliko njenih otrčk spi, čujejo njeni sovražniki, ker njih ura, ura temč, je prišla. Tu, v tej uri stiske in britkosti ona, naša mati, kliče nam, svojim otrokom: Otroci molite, molite — da tudi vi v skušnjavo ne pridete! Nevarnost je velika! O ljubi bratje, ako bi potrebe, stiske in nevarnosti, ktere našo sv. Cerkev obdaj »jo, prav prevdarili in pred oči si postavili, koliko in kako goreče bi vsi molili! Ako bi še le vedili, v kolikih nevarnostih se vse neumerljive, božjemu Sercu tak6 drage duše znajdejo, koliko več in koliko gorečnišc bi molili! In ko bi šele vedili, koliko duš zmaguje satana, koliko duš se reši ravno ob uri naše molitve, ko ravno zanje mčlimo, in ktere bi bile zgubljene brez naše molitve, s kako sveto serčnostjo bi nas to navdajalo k ponovljevanju molitve. Pa, ljubi bratje, moremo li, smemo li dvomiti nad sadom naše molitve, kteri se znajdemo v tej molitevni družbi? Njena zavčtnica in kraljica je naša ljuba Gospa, ki vse premore nad Sercem svojiga božjega Sina, in zlasti, ako s takimi prošnjami pridemo, ktere zadevajo zmag > Cerkve in zveličanje duš, kakorsne so prirastle prav iz presvetih Sere Jezusa in Marije. Za koga pa naj narbolj molimo sedanji čas? Menim, ljubi bratje, da za tiste, za ktere naša ljuba Gospa presv. SercH, naša ljubezniiva zavetnica, narbolj želi, da bi se zanje molilo. Za koga pa ona narbolj želi, da molimo? Menim: za otroke in za grešnike. O kak6 so ji otroci pri serci, ti ljubčiki Serca njenega božjega Sina, te mlade cvetke svetosti, upanje svete Cerkve, upanje boljšega zaioda! O zanje želi ta naša ljuba Gospa, ktere materno serce je popolnoma zedinjeno s Sercem njenega božjega Sina, zanje, za otroke želi, da bi se prav veliko molilo. O pomislite vender tisuččre nevarnosti, kterim je naša mladina izpostavljena — nevarnosti za njeno vero, nevarnosti za njeno nedolžnost! Spominjajte se otrčk za vero vnemaruili, brezvestnih roditeljev, njih število je veliko, prav veliko. Spominjajte se otrčk iz mešanih zakonov, zlasti v tistih krajih, v kterih v nikakoršne katoliške šole ne morejo hoditi, in njih število je veliko — otrčk, kterih očetje so od katoliške vere odpadli, in ki v dnevih svoje nedolžnosti velikrat morajo biti za igro strastim svojih staršev, nesrečnih otrok, birmovanih od krivoverskega škofa. Spominjajte se ubogih ajdovskih otročičev, zapuščenih in zaverženih od svojih lastnih staršev, ki Boga ne poznajo. Spominjajte se otrčk, kteri se v zapeljivi okoljšini znajdejo v bližnji nevarnosti zgodaj že zgubiti lepoto svoje nedolžnosti. Oh otroci so vredni in prav potrebni, da zanje posebno molite! O koliko pač je vredna nedolžna duša, ta sveti vertec Božji, ta mladostni tempelj sv. Duha! Kak6 pa, ako je razdjan in pokončan, in so sledi satanove najti v njem, kako pusto, kako žalostno, kako prav objokovanja vredno je potem v takem sercu, ki ie bilo poprej Bogu dopadljivo! Za-toraj, bratje, molite zanje veliko in priserčno! In za grešnike! Oni so otroci bolečin Jezusovih in Marijnih. Zavolj njih je bilo božje Serce prebodeno, za volj njih je Marija postala žalostna Mati, in še vedno so grešniki otroci njenega maternega serca, in po pravici jo Cerkev kliče „pribežališe grešnikov". O kako priserčno ljubi Marija grešnike, kako priserčno in veliko moli za njih spreobernjenje, koliko grešnikov za svoje rešenje zahvalo vč edino Gospej presv. Serca! O ljubi bratje! pridite, pomagajte ji moliti, pomagajte ji otevati grešnike; kako rada bo sprejela t£ko molitev! Spominjajte se mnogih od Cerkve odpadlih, zgubljenih otrčk, krivovercev in razkolnikov (ločenih ali odcepljenih starovercev), in pomagajte s tem prikrajšati čas njih žalostne ločitve. Spominjajte se naj terdovrat-niših, od Jezusovega Serca najbolj oddaljenih zbeganih grešnikov; spomiujajte se v svojih molitvah tistih, ki so spreobernjenju najbližji, in pomagajte prihitite uro usmiljenja; spominjajte se mnogih, kteri ticč v grešnih navadah in slabih priložnostih, da bi že raztergali terde vezi, ki jih v grehu deržč; spominjajte se tistih greS-nikov v svoji okolici, morebiti v svoji hiši, in ne nehajte zanje moliti, dokler se ne spreobernejo ; molite pa tudi za grešne, nepokorne, slabo izrejene, veliko skušane in z mnogimi nevarnostmi obdane otroke, da bi se jih v tej določivni dobi njih življenja usmililo Jezusovo božje Serce po priprošnji Gospe presv. Serca, ki je pri-bežališe grešnikov. O ljubi bratje! molite, in pomagajte mi moliti, in potem bo tudi za vas molila naša ljuba Gospa presv. Serca. Naj se t«>raj veliko tisučkrat, naj se vsak dan proti nebu vzdiguje naš klic za pomoč: ,,Naša ljuba Gospd presvetega Serca, prosi za nas! prosi za naše otroke! prdsiza uboge grešnike vse!" („Monat Rosen. ') P. Odtef papeževe okrožnice 91. nmvembrm M&9&. (Govoril M. Močnik r mesečnem »hodu katol*ko polifciikega društva 14. grudna.) 1. Papež obžalujejo, da j# toliko samostanov odpravljenih, toliko menihov in ivn razgnanih: — Vseučilišče v Rimu odpravljeno, kjer so se duhovni tudi iz drugih krajev podučevali. — 2. Laž je, ko so pravili, da je papež svoboden in da Cerkev ne bo škoae terpela, ako Rim ne bo več papežev. 3. Posestev Rima je imela ta namen, papeževo obla9t kakor poglavarja sv. Cerkve odpraviti, in ko bi mogoče bilo Cerkev zatreti. 4. Ni pa njih glavni namen to pot govoriti zlasti o britkostih v Rimu in po vsem Laškem; peče jih še posebno t;>, kako škofe in duhovstvo po druzih krajih terpinčijo. _ # 6. Pritožujejo se zoper preganjanje na Švicarskem, kako hočejo dogme — verske resJce sami določevati — in skotu jemljejo postavno oblast. а) Zastonj je bila tožba njih papeževega) poročnika; б) p' i tožbe škofov niso nič pomagale; e) starim krivicam so pridevali še nove. 6. Pregnan je bil v Genevi /kof Hebronski Ka-spar Merinilod, ondotni apostoljski namestnik. Podvergli so posvetnjaki škofovo oblast deržavni; duhovne hočejo postavljati, odstavljati in prestavljati, neduhovni naj bi nadzorovali bogočastje. Brez deržav-nega privoljenja bi duhovni ne smeli opravljati cerkvenih služb, priseči bi mogli na njih postave, kar pa bi bilo toliko kakor odpad od prave Cerkve. a) Neveljavne pa so te postave, ker svetni nimajo te oblasti; b) ker je to naravnost zoper nauk katoliške Cerkve. Papež zaveržejo t^ postave, izobčujejo tiste, ki opravljajo tako službo v imenu deržavinem, in opominjajo verne, da n.j se varujejo takih duhovnov, kakor tolovajev. To je žalostn »! Še bolj žalostno, kar se je zgodilo v 5 drugih krajih (kantonih) v škofiji Bazilejski, katjra ima 7 kantonov. — Ko je škof Bazilejski govoril zoper te č!aak<\ da spodkopujejo škof-.vo veljavo in oblast, in podpirajo krivo vero, so ga izgnali iz škofove palače in odpravili v pregnanstvo. — Duhovnom so prepovedali ob čevati s Škofom, in kapitelnu v Bazileji so naročili novo volitev, kakor da bi bila škofija izpraznjena.—HU župnikov so odstavili "d službe, ker so rekli, da se bodo fikofa deržali. Duhovni ne smejo pridigo vati, po rojevati in pokopavati. Papež hvalijo Boja, da podpira verne v stanovitnosti, kakor je tuli nekdaj podpiral vernike; hvalijo tudi verno Ijudnt o na Nemškem, katero posnema škofe v vernosti in stanovitnosti. Na Prus vem h >čč deržavna oblast določevati, k-ko naj »e p ducujejo in izrejajo nastopni du hovni; h) tudi hoče duhovne prestavljati in odstavljati. c) Duhovni bi sineli tam le to učiti, kar pripušča deržavna obi-st! Postavili so sodišče, pred katero imajo priti škofje in duhovni, kateri bi se ne ravnali po tih postavah. Cerkev tedaj žaluje, oropana svojih pravic in sovražniku izročena, kateremu se ne more ubraniti. Verski mir je razdjan; katoli čane dolž6, da niso pokorni deželnim postavam, ki pa jim vest tega ne pri- Cuiča. — Ako jih grajamo zastran takih postav, grajati i morali tudi jesusa, a postelj ne in marternike. — Ako je to resnično, bi tudi aposteljni keiianske vere ne bili smeli učiti zoper prepoved deželskill gospodov. Vera pa uči ta pamet priča, da je dvojna oblast na zemlji. — Pravice in dolžnosti, oboje pa so določene, ,,dajte Bogu, kar je Božjega, da potem daste cesarju, kar je cesarjevega." Vsak naj se boji oblasti, pa le zavoljo hudobnih del, a ne zavoljo pravičnih; — ako pa kdo terpi zavoljo tega, ker je kristjan, naj se tega w* sramuje, marveč naj hvali Boga zavoljo tega. Sv. Oče omenijo z žalostjo pisma, katero jim je pisal nemški cesar. Svarili so pred temi postavami, sedaj jih pa obdol-žujejo velikega izdajstva zoper človeško družbo, dasiravno so dostikrat pričali svojo vdanost in zvestobo do vlade. Vabijo, da bi škofe opominovali k pokorščini do sovražnih postdv; to pa bi bilo ravno toliko, kakor da bi 6ami delali na to, da se razpodi in razkropi čeda Kristusova. Sv. Oče pa upajo, da bo cesar 6am zavergel te postave, ko jih bo dobro prevdaril, in pravijo, da bi bili molčali o teh pismih, — kakor tudi o nekem drugem, katero so pisali cesarju, v zadevi katoličanov^ ko bi cesarj- vega pisma ne bil prinesel neki berolinski list. Menihi in nune Be iz dežele tirajo, očitne šole ▼ poduk mladine v keršanski veri se odtegujejo cerkvenemu nacUornistvu, duhovne semenišča se razpušajo, oznanovanje besede Božje se zibranuje, keršanska vera se v nekaterih krajih nc smč uč ti v maternern jeziku, župniki, kater« so škofje postavili, so odpravljajo z njih duhovnij, škofe rubijo in jim jemljejo njih prihodke, katoličanom nagajajo, kakor le morejo. Po tem ne moremo verjeti, da Cerkev ni preganjana. Sv. Oče govore potem od tako zvanih „staro katolikov". Pravijo, da bi bila vsa ta stvar silo smešna, ko bi ne bilo toliko bogokletnih djani, toliko pohujšanja in tolike zgube za neumerjoče duše. — Ker starokatoliki izločujejo občinam v oblast vladanje v cerkvi, za-netujejo veljavno oblast papeža, škofov in duhovnov; zato hočejo novih škofov po podobi laž-njivega škofa Reinkensa, kateri je prišel kakor tat čez okno v Cerkev. . . V naj bolj tehtnih bvsedah zametujejo in obsojajo to novo versko ločino, katera se je odločila od prave cerkve in si vendar prilastuje ime katoličanov. In ti ljudje hočejo še svoje s*ofe imeti in so se obernili do janaenistov, katere ho sami prej obsojevaii, Sv. Oče izobčujejo škofa Huberta Reinkensa, vse tiste, kateri so ga volili, kateri sj tega vdeležujejo, ga podpirajo, izločijo ga iz katoliške Cerkve in ga prištevajo med tiste, pred katerih občevanjem svari apostelj svoje verne. Sv. Oče se potem obračajo v Ameriko, in obžalujejo, da so tudi tam viade, katere se vedejo kakor da bi pravo cerkev zatajile. - Od tega hočejo drugikrat ff«>v>riti. . . . Vse te preganjanja pa sv. Oče pripisuje;o skrivnim društvom, prostomavtarjem, kateri so prišli po deželah do vlade, sedaj pa vso moč v to obračajo, da spodko-pujejo podlage keršanstva, da Cerkev kujejo v verige, in si sploh prizadevajo, da bi jo potrebili z obličja zemlje. Potem spominjajo škofe, da naj si prizadevajo na vso moč, ter odkrivajo potuhnjenost in hudobijo teh društev. Odkrivajte zmote ali laž tis'ih, pravijo, kateri ter-dijo, da ima to društvo le dobrodelne namene. Sklicujejo m sv. Oče tudi na postave (konstitutio-aes) svojih sprednikov v zadevah tih skrivnih družb. K sklepu opominjajo škofe k serčaosti, k stanovitnosti v tem stoletju, ko je toliko prilike za terpljenje, pa tndi toliko prilike za zualuženje. Budijo k zaupanju v Božjo milo9t. ,.Nebo in zemlja bo prešla; moje besede pa ne bodo prešle." „Ti »i Peter; in na to skalo bom postavil svojo Cerkev iu peklenske vrata je ne bodo premagale." Ako ne verjameš besedam, verjemi djanju; — koliko preganjanja, — koliko ostrih mečev, — koliko sovražnikov! Kje so? Kje je pa Cerkev. — Jasnejše se •veti, kakor solnce. Kristjanje niso bili premagani, dokler jih je bilo malo; kako bodo sedaj, ko je njih poln celi •vet? — Prosimo Boga, da se vihar kmalo uleže, in da jezo Božjo utolažimo. — Poslednjič podelč vsem svoj blagoslov! Mzobienje cerkveno (eapcomtnu-nicatio). Brezvčrci se nad maloktero rečjo tako grozč, kakor nad cerkvenim izobčenjem. Vsi divji in do besnosti togotni so, kadar jim to pred oči ali v usta pride. Vredno je, da se pojasni, kaj je izobčenje. Beseda izobčenje je izpeljana iz predloga „iz" in iz glagola ,,občiti"; izobčiti je toraj to, kar „iz občine ločiti." Ako kdo v kako posvetno družbo pristopi, pa se noče po njenih pravilili ravnati, ga iz družbe izločijo, „izobči o". To se zgodi dostikrat. Res ni lepo, če ga iz tovaršije, iz družbe izločijo; toda tega ni kriva družba, ampak izločenec sam. Tako je tudi v sv. Cerkvi izobčenje; nevredni, uporni, hudo nepokorni udje se iz nje izobčijo. Cerkveno izobčenje je dvojno, veliko izobčenje in malo izobčenje. Veliko izobčenje (excommunicatio major) je po-popolno ločenje iz cerkvene občine in ima te le nasledke : 1) Izobčenec zgubi občestvo molitve v Cerkvi; to je, ne samo da ne sme biti pri skupni molitvi, temuč zlasti da splošne očitne cerkvene molitve, ki se opravlja za vse vernike, on ni deležen, ker je iz verske družbe izločen. S tem zgubi velik zaklad; vidi se ta zaklad se vč, le z očmi sv. vere, ali v teku zgodovine se je po modrostni naredbi Božji večkrat očitno občutil. Akoravno pa izobčenec ni več deležen očitnih in splošnih cerkvenih molitev, to vendar nobenega katoliškega kristjana ne zaderžuje zanj moliti, da naj bi ga Bog razsvetlil in k poboljšan ju in kesanju pripeljal; ravno tako to tudi izobčenca samega ne odvrača od molitve, zakaj iz molitve prihaja poboljšanje pri človeku, izobčenje ima pa ravno namen kaznovanega poboljšati. 2) Izobčenec zgubi dalje pravico vdeleževati se Božje službe katoliške Cerkve, ki je ena naj večih občinskih cerkvenih dobrčt. Toraj tak očiten izobčenec zlasti ne more pričujoč biti pri sv. maši, in ne smč se v njegovi pričujočno^ti maševati. Drugač je pa s pridigo, pri kteri izobčenec smč biti, in sicer zato, da bi ga moč Božje besede pretresla, da bi se spreobernil in poboljšal, in bi tako izobčenje doseglo namen. 3) Izobčenec je izločen od vsih cerkvenih zakramentov, dokler se ne spreoberne in ne poboljša; še le potem zamore prejeti zakrament sv. pokore, kteri mu oipre zaperte vrata v cerkveno svetišče, kakor judom in nejevernikom sv. kerst Ravno tako kakor od ss. za- kramentov je izobčen tndi od rabe vsih blagoslovil in posvečevanj ter od duhovnega sadil tistih svetih opravil katoliške Cerkve, ktere, akoravno niso zakramenti, imajo vendar namen vrednemu od Boga milosti zadobivati. 4) Vsle I tega zgubi izobčenec, kteri v izobčenji nespokorno uraerje, tudi pravico cerkvenega sprevoda in pokopa. Tukaj se namreč Cerkev derii naravnega in pravičnega vodila. Kdor v življenji ni hotel nikakor moj bit*, tega tudi po smerti ne morem in ne smem aa svojega spoznati, mu tedaj cerkvenega pokopa ne dopustiti. Smč se kaznovati z izobčevanjem le za velike aa-dolženja po poprejšnem opominovanji. Papež ima to pravico za vesoljni svet, škofje v svojih škofijah. Malo izobčenje (excommunicatio minor) je v tem, da v to cerkveno kazen djani ne sme prejeti nobenega zakramenta. Se vč, da to izobčenje terpi samo tako dolgo, dokler se zmoteni ne poboljša in spovedniku ne spovč pregreška, zavoljo kterega je bil kaznovan ■ malim izobčenjen; ko se je to zgodilo in ga mašnik od-veže izobčenja, sme zopet prejemati vse zakramente. V nekterih primerljejih se zapade v izobčenje samo po sebi, kakor je zadolženje storjeno; v druzih, kadar ga visi za izobčenega naznani. Cerkveno izobčenje je naj veči kazen, ki jo Cerkev more komu odločiti, ker ga kot popolnoma nevrednega uda iz svoje družbe loči, in kteri ji je po Krista-sovi besedi „kot nevernik in očitni grešnik", in mu kot terdovratnemu zaničevavcu te milosti za tako dolgo odtegne, dokler skesan in ponižen zopet ne prosi zanje. Iz tega je tudi očitno, da Cerkev dela le kot dobrm mati, ki otroke strahuje, da jih poboljša. Pruski josefinizem. Sliši se, kako Bizmark zmiraj bolj sili v cerkve in zakristije, na Avstrijanskem proti liberalizem z novimi cerkvenimi, to je, proticerkvenimi postavami. Ravno ^'ozefinske nekdanje postave pa naj bolj pojasnujejo,ka-Lošna zmešnjava je, ako se posvetne oblasti v cerkvene reči mešajo, ako ministri hočejo biti papeži, deželni poglavarji škofje in okrajni sodniki pa fajmoštri, in k tema vsemu, če ni še zadosti, si pa tudi šolski učitelji pri-lastujejo kaplanstvo. Baltimorska ,,Volksztg." pravi: Kar je Cerkev zadelo na Nemškem in jo še zadeva, je žalostna podoba tega, kar se je takrat proti Cerkvi nameravalo ter se lahko misli, da sedanje nemško mavtarstvo je zvesta podoba tistih časov. Pri nas je zraven nemškutarjev posebno „Narodova" svojat katoliški Cerkvi sovražljiva. Kjer koli dobi ta list priliko, mahne po Cerkvi in katol. dubovstvu, luterane pa preslavlja. V štev. 291 nekdanje odpadnike hvali kakor „vtemeljitelje novoslovenskega slovstva", češ, da jim je bilo res za slovstvo, ko so slo-venšino le pačili zarad luteranstva, da bi ga zatrosili med naš narod. Sliši se, da ,,narodovc-i" so ponujali tudi ljubljanskim bukvarjem neko zapeljivo slovensko knji-žuro, ktera naj bi naš narod pačila in zapeljevala. Zdaj tedaj veste, s kom imate opraviti! Kdo je neki p-»slal te „nove aposteljne" na Kranjsko? Ali ni še dosti zmešnjave med ubogim ljudstvom?! Ko je ljudstvo polno Časnih težav, mu ti černi vranovi še po smerti mira, ter zveličanja ne privolijo! Poglejmo pa, kakošae zmešnjave je delal „jozefi-nizem." Že Marija Terezija je bila v Cerkvi nekoliko pre-dfugačila, od papeža se pa ne za stopinjo ni premaknila. Pri Jožefa II, ki je med radostjo liberalcev prišel « na prestol, m je vodilo d« bo gotovo dalje segal, kakor njegova mati. Precej pri nastopu novega vladarja so prihajale na svitlo obilne knjižure, ki bo katoliško Cerkev na vse načine gerdile in na to merile, da se mora delati soper njo in njeoe zveste služabnike. Jožef II je hotel svojo preoaredbo isveršiti brez Rima in je namer-jal tudi Škofe od Rima ločiti. Nar pred je ukasal, da se papeieve povelja in pisma (bule in breve) ne smejo razglašati brez vladnega dovoljenja. Celo zakladi milosti, kakor is Rima podeljeni odpustki, so se smeli le z vladnim dovoljenjem vernim nakloniti. Za zakonsko polaj-Sanje se je smelo še le potem prositi pri škofih, ko je cesar to dovolil. Takrat so bile celo prišle na svitlo bukve, v kterih se je cesarju tudi prilaetovala pravica koga sa svetnka razglasiti. Potem je bila prepovedana samostanom vsaka zveza z zunanjimi višimi, kar se tiče pravil in tudi kar zadeva oblast čez premoženje. Le v mislih je bila še dovoljena zveza med njimi, smeli so ie med seboj moliti eden za druzega. Pobožne družbe, bratovsine so bile na enkrat zaterte in njih premoženje je teklo v tako imenovani „verski zaklad". Zlasti od pobožnosti k presv. Jezusovemu Sercu se je cesarju pripovedovalo, da je deržavi nevarna, in marsikter duhoven, ki jo je opravljal, je bil kaznovan za st6 goldinarjev. Tudi 40urna molitev in procesije so bile prepovedane. Procesije so bile razgnane in kteri so glasno molili, v ielezje djani. Do dlake vse — celo v žagradu je hotel cesar po svoji volji vrediti; zato ga je tudi imenoval pruski kralj svojega „brata takristana". Duhovnijske podelitve so se spravile v področje vladnih ukazov in so imele cesarjevo ime na čelu. Ko sc jo. bila začela živinska kuga, se je razpošiljala duhovnou. brošur«*, iz ktere naj bi jemali tvarino za p« dučne cerkvene govore za ljudstvo; tudi je bilo dnbovnom naloženo delati posebne tkušnje pred učeniki sačetnih š61. Prepovedano jc bilo svetnike praznovati, Marijne pesmi peti, in dvč maši v eni cerkvi ob enem brati. Zapovedano je bilo, da se morajo besede o značaj nem ustavljanji Gregorija VII proti Henriku IV v brevirju s papirjem zalepiti; kdor ni poslušal, je moral plačati tO gld. kazni v ubožni zaklad. Nadaljni ukaz Jožefa II, vsled kterega naj bi se bili merliči zašivali v platno in v grobu z apnom posipali, je zbudil p'»vsod naj veči nezadovoljnost, in po nektenh krajih celo punt, tako da ga je mogla vlada zopet preklicati. Med tem ko so katoliško Cerkev na vso moč zatirali, so protestantom sli v vsem na rokj. Kjer koli je bilo le pešico protestantov, so jim koj osker-btli tempeij in pastorja Milovanja vredno je, da so bili takrat marsikteri škofje, ki so te vredbe zelo s svojo veljavo podpirali, ko je bilo treba potegniti se za cerkvene pravice. Veiiko j h je bilo pa Bogu in Cerkvi zvestih, zlasti kardinali in nadškfje. Zavoljo serčnosti so bili pa tudi derz vito krivičeni in obrekovani. Njih serčnost in neustraženost so imenovali človeško zanikar-nost. Gospodovalna stranka jc zapovedovala Cerkvi vdanim visim pastirjem, in jc tirjiila od njih, da naj se svoji službi in časti odpovedo, ako jih vest teži. Ostajali so pa v svojih nevarnih službah. Pervostoljnik ogerski jo bil zgubil premoženje; nadškof Melinski (Meheln) je bil v takih stiskah, da je bil poslednjič mogel bežati. Tako se je gospodarilo takrat v Avstriji, dandanes je nova Nemčija prevzela d edino. Da pa bismarkovstvo ne bo rodilo blagra in sreče za Nemčijo, to je veliko več kot gotovo. Najberže lisičji sovražniki nalaš tirajo vlade v verske zmešnjave, da bi zraven tega ložej tudi prestole prevernili. Zato je vsak patrijot dolžan svariti pred takimi početji. Preganjanje sv. Cerkve, ne ie da ljudi pogubi j uje, kteri se dajo zapeljati, ono tudi ie nobeni deržavi ni prineslo srede. Ogled po Siovenmkem in dopisi. f Is notranjskega. (Iz njih sadti jih boste spoznali.) Konec.*) — Navada je pri nas, da zdravnik kot mer-liski ogleda čas pokopa s smertnim listom naznani, kterega cerkovnik g. dekanu prinese; toda tu pri dr. S. bilo je, kakor vse drugo, tako tudi to izredno, drugač. — Njegovim bližnjim liberalnim bratcem — posebno iš ,,verein-a" — se je namreč dozdevalo, saj tudi drugad ni bilo mogoče, da bo g. dekan cerkveni pokop odrekel; toraj, Če bi se to zgoditi utegnilo, da bi potem se o pravem času v višjih krajih pomoči iskati zamogli, kmalo po smerti pošljejo pisarja umerlega odvetnika v tarovž pozvedit, oziroma prosit cerkvenega pokopa; ali g. dekan poslancu odnika, in ko ta prosi, naj dekan stori to vsaj zarad ljudstva, mu ta odgovori, da ob enem tudi zarad ljudstva tega privoliti ne more. Pisar tedaj odide. — Po popoldanski Božji službi okoli !/a4 pride v farovž v že zbor šesterih oseb, ktere so se same poslale in v tem pomenu morejo se tudi deputacija zvati; bili so: 1 sodnijski kancclUt, 3 nižji davkarski vradniki — vsi z vradnijskimi kapicami — 1 tergovec in 1 pek. Ta liberalni zbor je pa tudi še druge tri nič hudega misleče terške posestnike sabo posilil, da bi bil zbor le bolj močan in bi se potem po Tagblaitu kričati moglo o grozoviti nejevolji teržanov (oder was?). Razun zadnjih treh so se drugi vedli prav po liberalno osorno. Kdor jih je vidil, moral si je misliti, da se ima kje kaka vradna eksekucija zveršiti. Dali so poklicati g. dekana celo iz spovednice, kjer je bil, kajti adventni čas je in 7. grudna bil je ob enern tadi pred-pmznični dan čistega spočetja Mar je D.; ali to (spoved) imenoval je vodja zbranih neumnost, kajti šesterim ni nič mar za spoved, ne za post i. t. d., kakor tudi temu nič mar ni bilo, za kterega so se tolikanj poganjali. G. dekan pride domu, pelje zbrane v svojo stanico, ter jih vpraša po njih zalitevanju. Vodja naznani, da želi dr. tjpazzapanu cerkvenega pokopa; ali dekan odgovori, da tega ne more privoliti. Dobro misleči kar besede ne spregovore, drugi pa začno pritiskati na vso moč, kakor so se bili vže prej naučilili; eden pravi, da so zvonovi srenjski, t .»raj se sme in mora zvoniti; ni pa pred pomislil, da ste si politična in župnijska srenja različni, od unc predstojnik je župan, od te župnik; — drugi govori o poštenosti dr. Spazzapanovi; — tretji pripoveduje, da je Sp. v zadnjem trenutku g. kaplanu roko dajal v znamnje cerkvene sprave, kar pa nič res ni; S p. je namreč, preden je dušo izdihnil, metal svoji roki sem ter tje, in to so hoteli porabiti v znamnje po-tertega, skesanega serca; zato jim pa ni bilo mar, da bi bili vsaj zveččr prej po duhovnika poslali, ko so vendar prav dobro vedili, kakor mi drugi teržani, da ni rešitve več; konečno se oglasi še kancelist, ter začne celo sv. pismo citirati i. t. d. G. dekan ostane pri svojem pervem izreku, ne d& nobenih posebuih odgovorov, ker ni imel tudi dolžuosti se opravičevati, in ker pritiskanja, sosebno od strani vradnikov, ni bilo konca ne kraja, pravi nazadnje: po- *) Opomnjeno bodi č. čitateljem, da smo še le zdaj dobili konec dopisa; ni bilo toraj moč celega dati, dokler ga ni bilo. Vr. sujte me • kamenjem, a jas tega ne storim, ker ne smom po cerkveni postavi. Ko nič ne dosežejo, odidejo; ali kaj se zgodi? Štirje gred6 v zvonik — pa saj bi bil eden zadosti — med temi je bil tudi davkarski vradnik (kontrolor), ter začnejo z mertvaškim zvonč00 milj dolgo in po* veršina meri 47.000 štirj. milj. Na dolgost sega po otoka pogorje, ki je od vzhoda proti zahodu vedno niže. Na vzhodu je pogorje skoro tako široko kakor otok in ta vzdiguje 8000 čevljev visoko. Na obeh straneh kubanskih g<»r& se razprostirajo kaj rodovitne ravnine. Kuba se deli v vzhodnji in zahodnji del. Naj veče mesto na zahodnji strani je Havana s 125.0 X) pre-bivavci. Naj veče mesto na vzhodnji Kubi je Puerto Principe z 31.00) prebivavci; za tem mestom je na vzhodnji Kubi naj veče S&ntjago de Kuba, ki ima 25.000 ljudi. Severna Kuba je domovina upora, ki terpi ie pet let. Zdaj pa zdaj gospodari čez okraje Las Cinco Villas, Camaguly in Onente. Ti okraji imajo 5(32,528 prebivav-cev, blizo dveh petin vsega otoka. Pa le veči del ravne dežele je v rokah tim rovarjem, Spanjci pa imajo tudi tam mesta v oblasti. Prebivalstvo španjskih mest na vzhodnji Kubi znaša 323.0 K). To število je tedaj odšteto od števila 56^.628. Poglavitna vera je rimsko-katoliška, pod nadškofom v Santjagu de Kuba in škofom v Havani. Duhov-stva je veliko in se močno spoštuje; samostanov je bilo popred 10, od 1. 1842 jih je samo K Število rovarjev se ceni na 12.000—13.000. Njih visi poveljnik je KalUt Garcia, in ob enem imajo uporniki civilno vlado, ktere načelnik je Karlos M. Cespedes. Le en del puntarjev je oborožen, med temi imajo tudi nekteri puške. Topov imajo le malo. Tri, se ve, da zelo nepopolne tovarne imajo za smodnik, krogle in torpeda (pomorske razdjavne mašine). Ravno tako so uporniki tudi en del svojih sužnjih pridružili rovarski vojni, ki so pa le s kosami, sulicami in enakim orožjem okovar-jeni. Redna vojna španjska na Kubi se šteje na 70.000 vojakov. Prebivajo po mestih, zavarovanih iotorifcih, ia pogosto tudi na obrežji; samo v Havani jih je 20.0U0. Poleg tega bo na Španjski strani tako imenovani prostovoljci. To so španjski prebivavci na otoku nasproti belim domačinom in španjska vlada jim ekerbi za opravo in orožje. Šteje se jih naj manj 70.000. Vojaki niso to sa kaj prida; so le vbrani strahovi, kervoloki za mesta, strahujejo celo vlado samo in jo silijo, da grosovitno jemlje ljudčm življenje, in počenjajo z lastnimi rokami grosovitnosti, kjer se jim ni nič bati, zoper upornike jim ne diii se bojevati. Tako pile „Wahrbeitsfreund" v Čin-cinatu 26. nov. — Miazpieti po mre tu. V looako?eB na Parskem, kakor tožijo, se konservativno katoliški poslanci prav piškavo obnašajo. Zgubili so večino in so v enakem številu z liberaluhi, ker jih je nekaj k nasprotnikom pobegnilo, in zdaj „lutzovci" tako gospodarijo, kakor da bi bili oni sami v zboru. Piikavost katoličanov je tudi v Avstriji kriva, da se katoličanom tako godi. Kaj bi volili povsod odločne katoličane v zbore, pa bi bilo vse drugač. V Monakovem hudo gospoduje kolera, zato je jude strah preletel in petč odtašajo. Bog tepe vlado zarad nemarni sti pri „altkatoličanskem<( počenjanji. V kazno valnici „Laufen" pa je jela razsajati tako gerda bolezen, da posvetne strežnice nočejo več streči in vlada je bila prisiljena usmiljene sestre poklicati. V sili so pa dobri redovi, kaj ne? — Bitcisko. Pri namestivnih volitvah v deželni zbor •o med drugimi izvoljeni ti-le liberalci: deržavni minister Jolly v Heidelbergu, Jntlekoter (vodja badenskih starokatoliških krivovercev), Bluntschli v Billingen u. Izmed katoliške ljudske stranke so voljeni: Hug. župnik Hennig, Reichert, in dvorni svetovalec Buss. Izmed demokratov je bil voljen professor Krebs v Mannheim u. — O tej volitvi pravi „Frank. Ztg.": »Znamenito je, da zopet stopi med svet dvorni svetovavek Buss, ultra-montanski b« rivec is časa Pavlove cerkve, badenskega cerkvenega prepira in velikonemške refonn*ke družbe, kteri *e je bil po imenitni premeni 1. 1866 popolnoma odtegnil z očitnega življenja. Nikjer ga niso bili postavili kandidata. še le na dan volitve se je precej prika-tal. Buss in Bluntschli to bodo mične obravnave!" Amcnkansko. Na reki st „Lorenco" med Mont-real-om in Tironto m he je undan vnel pamik „Bavaria" mornarji so se rešili, poveljnik in 14 popotnikov pa je ▼ valovih konec storilo. — V novem Yorku je pččil kotel pri neki dvigavni »-trojbi in v trenutku je bilo 7 ljudi mertvih. „Volkszeitung" toži o tej priliki ameri-kansko nemarnost, rekoč: „L ah kom i sij en ost in bresvestnost se nahaja povsod po tej polo\ iti zemlje." Tega je tudi drugod dosti, posebno pa v duhovnem barkolomstvu. Pittburška škofija se je v god čistega Spočetja darovalo najsv. Jezusovemu Sercu, in ob enem se vdele-žila odpustka, ki so ga sv. Oče razpisali 23. jul. 1873 „za sedanje potrebe." V Skranton-u so imeli oo. jezuitje misijon, pri kterem je bilo 10,< 00 ljudi pri Bož.imizi: 600 odrašenibje pervikrat k sv. Obhajilu pristopilo, iu 40 protestantov je bilo spre je tih v katoliško Cerkev. — Tako djanje j« sovražnikom sv. Cerkve v želodcu, zato čertijo jezuite. li nekih priprostih ust v Jeruzalemu so pa pred malo dneiti izrečene o jezuitih besede, ki imajo več modrosti v sebi, kakor marsikteri ministri, deržavniki in preganjava jezuitov, namreč: „Očetje jezuiti so najbolj popolnoma red na zemlji, ki se ga ljudje in hudobni duhovi nar bolj bojč in ga nar bolj preganjajo. Oni so v službi svojega naj višega Gospoda in Sodnika...« Ko zemlja ne bo iunrla več prostora zanje, jim ga bojo nebesa preskerbele." Pri Salt-Lake-Oiti, glavnem mestu krivovercev „mormonov", stopa ondotna reka od leta do leta viiej in je sedaj že 20 čevljev višej koti je bila pred kaj leti. To mesto pa je v neki ponikvi ali kotlu, od koder vode ne morejo odtekati; tako bo ta „nova Sodoma" imela kratek in nagel pogin, pravi „Wahrheits-freund", Mo> moni so nekaki turčini z mnogoženstvom. V novem Jorku v cerkvi sv Pavla je vsih Svetnikov dan v katoliško Cerkev sprejet g. Jan. Fr. Murphj poprej pridigar kriv« vercev ,,baptistov." V Cikagi so oo. benediktini kupili lep kos zemlje, in v sredi tega prostora bojo zidali novo cerkev, 20O Čevljev dolgo in <>6 čev. široko. Tudi o druzih novih cerkvah v Ameriki govori „Wahrheitsfreund". V Freeport u, 111., so oo. jezuiti od 16.-24. imeli sv. misijon, k kteremu so kmetje prihajali po 20 - 30 amerik. milj deleč kljubu mrazu in snegu, posebno mladina; pritiskali so zlasti tudi protestanti. Dolge leta zanemarjani možaki so pristopali k mizi Božji; 5 protestantov je sprejetih v katoliško Cerkev in upati je, da jih še dosti nasleduje. lnelisotudi slovesno opravilo za preganjane brate na Nemškem. V Munkatu, Min., je šk* f št. pavelski Orače posvetil novo 68 čevljev široko, 127 č. dolgo ceikev, ki ima 1800 sedežev in stane 10,000 dolarjev. Izročena bo jezuitovekemu redu. Apostoljska vikarija Kanzas je bilavgod neomadežanega spočetja Jezusovemu presv. Sercu posvečena. O taki priliki imajo slovesno pontifikalno mašo, {»ridigo, procesijo s sv. K. Tele.om, posvečevalno mo itev. V Klevel and-o, O., je bila 23 nov. blagoslovljena velikanska katoliška šola, ki je lepota mesta, čast vse srenje. V Amherst-u, O., je srenja v 3 letih dozidala zalo cerkev; pa pastirja še nima; zato tudi šole ne. V Detroit u je škof Botges v gosposkem oddelku mesta kupil od protestantov tako imenovano„vest-minstersko cerkev", jo je obnovil in blagoslovil za katoliško cerkev sv. Alojzija. ? Villiamsbtirgtl V Ameriki je obhajal o. Veninger sv. misijon. V tem kraju je 25. jul. 1848 pervikrat pridigal še v stari mali cerkvi. Zdaj imajo veliko novo in še 4 druge nove cerkve za Nemce. Pri Božji mizi so bili ljudje, ki že :0, 30 Ičt niso bili pri spovedi; 16 oseb iz raznih protestanških sekr je bilo sprejetih v sv. Cerkev, in ena judinja keršena. Med drugin«- je pri mi-sijonu postala katoličanka l.oletna deklic*, ktere mati je imela čez 53 let. Ta mati ni le hčeri nič branila se pokatoličiti, temuč je Še rekla, da naj priserčn še želi, naj hči katoliško Obhajilo prejme, ker je bil njen oče katoličan in mu je na smermi po-telji obljubila, da bo hčer po katoliško odredila, kar p»f ž-1 i bog, se dozdaj le ni zgodilo. Sama pa, je rekla, no«'e n;č slišati o kakem presti pu k katoliški veri, češ, da je za to že prestara. Misijonar jo opomni, da ravno to, ker je že stara in ji večnost pritiska, je treba brez odloga z vso resnoto skerbeii za zveličame duše, da bi ne b lo prepozno. Nato pravi: Sada j ne — vender kdo vi, kaj se zgodi, samo da bo že enkrat moja hči sveto Obhajilo piejela, kar se je imelo drugi dan zgoditi. Tedaj je milijonar hčer opominjal, naj »i pri sv. Obhajilu od Jezusa aprosi milost, da se njena mati spreoberne. S s. Izami oblita to obljubi deklica; odhajaje pa se neutegoma oberne in reče misijonarju z veselim za- upanjem: „0 moja mati bodo gotovo katoliški; »prosila jim bom to milost" — In tako je bilo res. — Prišla je tisti dan, ko je bila hči pri sv. Obhajilu in je prosila, naj jo sprejmejo v katol. Cerkev. Ko je bila potem sama opravila sv. Obhajilo, je rekla hčeri: ,,Otrok! dansi mi je tako, kakor bi bila že v nebesih." — Koliko t lažilo za to deklico, ki si je za darilo sv. Obhajila izprosila spreobernjenje svoje p6starne matere! Listek rasaotero robo m blago. Smert kralja Baldasarja. (Poleg talij&nsk^gi slo al Bogdan Ternovec.) Mogočna roka, ki v modrosti vlada Prihodnost, spisala ko Baldasarju Med zlato je posodo v zlem viharju: „Vže jutri vmerješ!" — na zidove grada, In komaj tam ko v«tal je iznenada Bogi strahotni sled v prečudnem čarju: Trakovje zlato groznemu vladarju Na čelu zgine, v tla se zgreza, pada. — Vsa v hipu lica so mu obledela, Preplašeno sercč v trepetu sluti Strašansko uro božjega poklica. Kot njega božja roka je zadela, Tak čaka vedn > vas, vladarji ljuti, Pravična večnega Bogd desnica. IX Rima piše naš rojak Br. Frančišk Cirar 20. grudna: „V Vatikanu so sv. Oče popolnoma zdravi in terdni." V Ljubljani V Virantovovi hiši je 19. grudna za mertvoudom nanagloma umeri g. Matija Koren, posestnik itd. v Planini, deželni poslanec, poštenjak vse skozi in neprecenljivo blag mož. Prepeljali so ga domu v Planino, kjer je bil v nedeljo pokopan. — Bog mu daj večni mir, pa tudi Notranjcem dobre misli, da zopet pošljejo t cega poštenega moža, katoličana in domoljuba v deželni zbor! — Dežel ni zbor je odložen do 3. pros. 1874. — Šmarnice. V zalogi gosp. H. Ničmana se natiskujejo š mamice z imenom: Mati dobrega sveta. So^tavil po Keršbaum^rju in po druzih dobrih virih Ant. Žgur, duh. ljubi), škofije. — RaDjcega Greg. Riharja dobro fisharmoniko, ki jo je imel neka) časa, potein pa je do g. Deva nazaj prišla, ki je pa tudi lansko leto umeri, — to muzično orodje in spomin po r. liiharji je zdaj pri Devovi vdovi gospej Terezji (zraven cerkve sv. Petra v Židanovi hiši št. 23) in d bi se po spodobni c*ni za kako cerkev, kapelo itd. Nova jc veljala 5<>0 gl., zdaj pa bo veliko Ceneja in ob enem dobrota za gospo vdovo, ako jo kdo kupi. Zl Zali log, izpraznjeni, ni nihče prosil. Zato želi bolchni gosp. A. Pintar še do sv. Jurija ostati, ako bo le toliko zdrav, da more še opravljati. Goriško. I a poročila deželnega zbora se povzame, da nove šolske postave nso piav za prav nikomur všeč in da večina občin želi, naj bi se preuaredile tako, da vsaka občina skerbi za svo,ega učitelja. — G. Drag. Peri ne 11 o je bil 15. t. m. vmesten za goriškega župana. — G. Ant. F u r 1 a n i, bogoslovec 2. leta, preblag mladenečj je umeri na svojem domu v Ronkih. NOTO-laiki Dlagri. Zopet so 18. t. m. v Rima na cesti našli omedlelo Asunto Pratesi, ker že če« 24 ur ni nič užila. — Godč se tudi mnogi poboji in vradniške nezvestobe. Kaj bi ne, ker brezverstvo je le samo svoj bog! Nemiko. Bizmark doma katoliško duhovstvo g6li in žuli, zunaj pa deržavam denar moško posojuje. Nadškof Ledohovski in škof Forster imata že po 11,000 to-jarjev^globe, ali pa po debele 4 l£ta ječe naložene. Spanjsko ima bojda 10,000 dobro izurjenih mornarskih vojakov, s častniki iz plemstva. Velika Britanija jih ima 14,0j0; zvezne deržave le 3300. Razun tega ima Spanjsko dvakrat toliko vojnih bark, kakor zvezne deržave. Vojne na s ihem imajo zvezne deriave sedanji čas 15,000 vojakov. Tako je poročal v Ameriki mornarski častnik, ki je bil v ta namen poslan v Evropo. Iz ladrida poročajo, da 15 tisuč republikanov in enako število karlistov je zbranih blizo Toloze, ki se namerjajo udariti. — Ladijo „Virginius" so Kubani 16. t. m. izročili Amerikancem. It kraja Alassio iz Albanije ima časnik „Torre di Pisa'* lep zgled Turkov, ki utegne raarsikterega katoličana osramotiti. Ni davno, ko je turško vojaško kar-delo z vozovi po nesreči zadelo v neki križ ob poti in se je poderl. Poveljnik je bil zarad tega primerijeja močno užaljen, nevtegoma odpravi ne k tere može k škofa, proseč za zamero, in ob enem pošlje po njih znesek denara za popravo križa. — Angleško- (Spreobernjenje.) Kneznja Marija Karo-lina, soproga Jeroniraa Bonaparta, je sprejeta v Katoliško Cerkev v New-Portu na Angleškem. Denarna cena« Ces. cekini so po 5 gl. 40 kr.; na poleoni po tf gl. 11 kr.; srebra za 100 gl. veji 103 ▼ papirji. - flefcaj aaukov »a žftjjonje. 1. Nekoristna je vsaka reč, ki nič ne koristi sa večnost. 2. Navezanost na domače opravila duši ne Škoduje, ako je tako zmerna, da vender čas najdeš za molitev, branje, zbranost duha. 3. Ist biti doma ljubeznjiv, kakor s sorodovinci, tako z drugimi domačini; zakaj zgodi se včasi, da tisti ki so zunaj angelci, so doma hudobe. 4. Kalvarija je gora ljubijočih dus; ljubezen, ki ne izvira iz terpljenja Kristusovega, je minljiva in nevarna ljubezen. 5. Marsikterc du.^e imajo toliko samolastno všečnost nad tem, kar delajo, da pri tem počenjajo nekako ms-likovanje: naredijo si ravno toliko malikov, kolikor opravil opravijo. G. Prizadevaj si, da bode tvoja pobožnost zmiraj ljubeznjivši, da se vsakterentu prikupi in bude k posnemanju pnživljeu. 7. Že to samo je veliko hudo, ako nič dobrega ne storimo. (Iz pisem sv. Frančiška Salcz.) fMuhorsiie svrentembe. V Ljabljaaski Škofiji: 0. g. Ignacij Jcrin, tajroo-ster v pokoju, je umeri pri :Jeli cerkvi 13. dec. 1873. R I. P. I)aro\i prihodnjič. Pogovori z gg. ti plsoratci. O. M. T-c: Prav zadovoljni in hvaležni, prosimo, nadaljevat«. Vabilo k naročevanju na tednik: za leto 1874. Prizadevali si bomo Danico tako koristno, Času in narodu primarno vravnavati, da bo vsak primoran jo brati, ko bi je tudi ne hotel. To leto bode Danica na pervi strani imela v vsakem listu koledar svetnikov in svetnic za ccli teden od naslednje nedelje do nedelje naprej. Pa ne bodo samo suhe imena, temuČ nekoliko posnetka iz življenja s primernim naukom. Ker pa na vsak dan zadene veliko godov, zato bode pridjano se nekoliko več imčn na vsak dan. To branje bo prav prijetno in koristno, vmčr-ienc zlasti za poduk in povedrenje o večerih in nedeljah. Eden prečast. korarjev že delajo to lepo berilo. K temu najberže prinese vsak list nekoliko prelepih pregovorov in naukov iz klasiškega dela nekdanjih ljubljanskih redovnikov. To bodo iz latinskega poslovenjali naši marljivi gg. bo-gosi ovci. Danica bode vestno branila katoliško reč zoper sovražnike in preganjavce resnice na vse stranf. Odperta je Danica za vsaktere nauke, politiške in drugotne razprave, novosti, pesmi itd. Ob koncu lista se bode zlasti skerbelo za mnogoterost rabnih novic, mičnih in koristnih reČf za vse ljudf. (Za ta predalček prosimo prijatle, naj nam blagovolijo pošiljati kratkih dogodkov, novic itd., če tudi le kake 3—8 verstic, kar se lahko zgodf brez truda z »Listnicami", pa ima vender dostikrat veliko v sebi.) Ker bode Danica posebno vravnavana za naš narod, zato prosimo vse gospode in prijatle, naj se blagovolijo potruditi, da se Danica prav posebno razširi med ljudstvo. Pri spraševanjih je naj lepši prilika ljudčm to dopovedati in vravnavati, da po raznih vasčh, krajih in soseskah imajo n. pr. fantje svoj list, dekleta svojega, boljši liiše, gostilnice itd. svojega. Pri vsakem spraševanj-skem oddelku se kteiemu bolj umnih fantov itd. dž napis in naročf, kako naj reč v roko vzame, kako listi naj potlej gredd iz roke v roko. Ko jih ima več skupaj svoj list, pride Čisto malo na vsacega plačati. Po taki poti se bode dobro seme sejalo, resnica in čednost razširjala, zmota od-vrače vala in zatirala. Vsak naj se zanese, da Danica mu bode za dušni prid lepega sadil na leto obrodila, še več kakor vinograd, njiva ali travnik za Časne potrebe. Bog plačaj in plačuj neprenehoma dobrim prijatlom našega lista njih ljubezen in gorečnost, njih delo in njih stroške. Šo stari prijatli. ki so delali že za XXVI letnikov; so mlajši, ki so pristopili pozneje. Vse te in dnnih novih priljudno vabimo tudi v nograd sedem in dvajsetega letnika 1874. Skerbfmo in delajmo za preljubo katoliško domovino, da ostane katoliška; zakaj: volkovi vanjo silijo; neko satansko želo jih žene Kristusovo setev in žčtev spodkopavati v naši deželi. Ne dajmo, ne dopustimo tega! Nas sedanje rojake zadene odgovornost, ako se bode ljulika zatrosila med pšenico in se zatare setev Gospodova. Zgodnja Danica" velja: po poŠti za celo leto 4 gld. 60 Ar., „ „ pol leta 2 „ 40 „ „ „ „ četert leta 1 „ 30 „ V tiskamici sprejemana na leto 4 gld., „ „ za pol leta 2 „ ., „ „ za četert leta 1 „ Za spremembo adrese med letom se plača 15 kr. Naj ložej in naj ceneje ne naročnina pošilja po poštnih odkaznicah z napisom: Naj prejme tL založništvo »Zgodnje Danice11 v Ljubljani. Vredništvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Luka Jcrail. — Tiskarji in založniki: Jozel Hli.ililfcoU dediči v Ljubljani.