Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 38. V uillliH v petek, 16. lelroano 1917. Leio XLV. s Velja po pošti: = za oelo leto napra].. K 26'— za en mesec ...... 2 20 aa Nemčijo oeloletno. „ 29'— aa oatalo Inozemstvo. „ 35'— V LJablJanl na dom i Za oelo leto naprej.. K 24'— za en meseo „ ..K 2'— V upravi prejemam messOno„ 1-80 s Sobotna Izdaja: ~ Za oelo leto.....K 7-— za Nemčijo oelolelno. „ 9'— ia oatalo inoaemstvo. „ 12 — ■ j Inserntl: - Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. ■--Poslano: —1-—- Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan izvzemšl nedelje ln praznike ob5.nrlpop. Bedna letua priloga vozni red. __Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Bokoplal ae ne vračajo; nefranklrana pisma se ne =• sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, or-rske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravoiškega telefona št. 188. našnje seje parlamentarne komisije »Češkega Svaza« piše »Narodni Politika«: »Češki Svaz« pripravlja poseben manifest kot odgovor na nemške zahteve o preureditvi Avstrije. Da bo ta manifestacija imela značaj splošnega prepričanja in enotnega na-ziranja celokupnega češkega naroda in njegovih zastopnikov, misli -Svaz« stopiti v stik z meščanskimi in plemiškimi češkimi člani gosposke zbornice, da se dogovori ž njimi za enotno postopanje v vseh načelnih vprašanjih in ljudskih potrebah. naprej pri stavbnih naseljevalnih dovoljenjih milo postopalo. Poljska za Rusijo izgubljena. Stockholm, 15. februarja. Ruski varšavski generalni guverner je poslal vsem poljskim guvernerjem okrožnico. Svetuje jim, naj odstopijo, da dobe svojo pokojnino. Pruska politika proti Poljakom. Berlin, 15. febr. (K. u.) Pri drugem branju proračuna notranjega ministra se je poslanec Trampczynski pritoževal nad ravnanjem z rusko poljskimi sezijskimi delavci. Glede poljske politike je izjavil, da Poljaki ponujane roke ne morejo sprejeti, dokler so v drugi roki skrite izjemne postave. Strankarsko premirje ni mogoče med onimi, ki imajo silo in onimi, katerim so vzeli pravico. Neumljivo je, če se navzlic velikemu činu z dne 5. novembra šc vedno hoče vzdržati prusko politiko proti Poljakom. Notranji minister jc opozarjal na potrebo, da se v interesu ljudske prehrane pridrži v deželi rusko-poljske delavce ki tv orijo bistveni del kmečkih delavnih moči. Glede poljske poli like pa je opozarjal na večkratne vladne izjave. Izjavil je, da hoče ugoditi upravičenim poljskim pritožbam. Dal je zagotovilo, da se bo tudi za- gjimvcev pron zopon na morju Dunaj, 15. feb. V zunanjem uradu sta bili vročeni danes enako se glaseči noti švedske in danske vlade, proti zapori k podmorskimi čolni. Enake note pričakujejo od Norveške te dni. Tukajšnji poučeni krogi trde, da dela Wilson deloma posredno, deloma neposredno še vedno na to, da bi se dosedanje dobre razmere med Nemčijo in Ameriko zopet obnovile. Razmerje med Avstrijo in Ameriko se do danes ni Izprc-menilo. Kodanj, 15. feb. (K. u.) Danska, norveška in švedska vlada so sc dogovorile, da objavijo sledečo izjavo: Danska, norveška in švedska vlada so v torek, dne 13. feb., izročile nemškemu •in avstrijskemu poslaniku enake note, ki ugovarjajo proti nameravani zapori gotovih delov morja. Note opozarjajo na dejstvo, da so morale vlade prisiljene po vojski večkrat formelno ugovarjati proti tež-l kim kršitvam pravic nevtralcev vsled , ukrepov raznih vojskujočih se velesil. No-J te nato naglašajo, da vodi njih ukrepe, ka-| kor vedno ob sedanjih prilikah, duh naj-j popolnejše in najlojalnejše nepristranosti i in da se omejujejo le na obrambo najne-dotakljivejših pravic nevtralcev. Ko note naglašajo, da so vlade ob prejšnjih prilikah ugovarjale proti takim ukrepom vojskujočih se velesil, ki so utesnjevali prosto morje uporabi nevtralcev. opozarjajo, da morajo tem bolj vztrajati na istih načelih, ker so se ovire nevtralni plovbi še izdatno razširile in postale težavnejše. Nato opozarjajo na dejstvo, da sc jc mogoče sklicevati edino le na tiste mednarodne predpise, ki govore o zapori na morju, po katerih i se zabrani vsa trgovina in morska plovba sovražnika. Note navajajo, V koliko je vojskujoča se stranka upravičena, da prepove mirni plovbi prehod skozi cone, katerih meje so zelo oddaljene od sovražnih obali, ki jih jc edino mogoče postavno zapreti. Vlade opozarjajo dalje na splošno priznano načelo o morski zapori, po katerem se ne sme prijeti nevtralna ladia, ako sc vzdržuje poizkusa, prelomiti zaporo, in po kateri se mora odgovarjajoč splošnim predpisom postavili pred prizno sodišče. Vlade izjavljajo, da njih pomisleke o napovedanih ukrepih še poviša dejstvo, ker bodo Za naše bepce. Shod beguncev kamniškega okraja je bil v nedeljo popoldne na Homcu. Najprej shod v cerkvj. Zbralo sc jih jc mnogo. Domačini so jim prepustili sedeže. V cerkvenem govoru se je povdarjalo, da se je shod priredil zato, da pokažemo, da imamo uboge begunce radi, da jih ljubimo, da nam niso neprijetni in odveč, dasi je nam samim tesno za živila, kurjavo in stanovanje, kajti »pohlevnih ovac gre veliko v en hlev«. Dalje so se z verskimi nagibi osrčevali k vdanosti in mirnemu prenašanju svoje trde osodc. Priporočalo se jim jc, naj v veri in življenju po veri iščejotolažbe in moči, naj torej lepo krščansko žive, radi obiskujejo božjo službo, prejemajo sv. zakramente in s tem delajo čast sebi in celi Goriški. Kar vidijo dobrega na domačinih, naj posnemajo, kar slabega, tega naj se nikar ne na-uče. Naj radi bero, kar jim bo razvedrilo in pouk. Domačinom se je priporočalo milosrčnost do beguncev, kar največ mogoče. Po odpetih litanijah, ki jih je imel č. gosp. Vuga iz Gabrovice ob asistenci č. g. Primožiča, župnika iz Prvačine, in domačih duhovnikov, je bil sestanek v dvorani, kjer so begunci pripovedovali svoje želje in pritožbe ter se je ugibalo, kako bi se jim pomagalo. Sklenilo se je ustanoviti p o -družnico Posredovalnice za begunce za kamniški okraj. Begunci so bili jako zadovoljni in veseli, da se jim je pokazalo malo dobre volje. Morda se jim tako veselje še kje drugod napravi? Iz tega namena se objavlja to poročilce. Nadvojvodo Friderik. Dunaj, 16. februarja. (Kor. ur.) Cesar je izdal naslednje lastnoročno pismo: Ljubi gospod stričnik feldmaršal nadvojvoda Friderik! Odkar sem prevzel vrhovno arinadno poveljstvo in posebno odkar bivam v glavnem stanu, je Vašemu delovanju kot mojemu namestniku določen pretesen delokrog. Hvaležno se spominjajoč Vaših velikih zaslug, ki ste si jih pridobili kot vrhovni armadni poveljnik, Vas zato odve-ženi od mesta mojega namestnika in Vas stavim na razpolago mojemu vrhovnemu poveljstvu. Od slučaja do slučaja Vam bom poverjal posebne naloge. Neomejen po dnevnih službenih dolžnostih boste na novem mestu popolnoma uveljavili svojo vojno preizkušenost in Svojo od mene visoko cenjeno ljubezen do dela v korist moje obrambne sile. Vaš uradni sedež je Dunaj. Vaše spremstvo naj obstoji iz Vašega LI STE K, SvetoBGr. 10 Povest iz konca U. veka. — Spisal P. Bohinjec. (Dalje.) »Prisegam pri Svarogu in vseh bogovih mojih pradedov, da ostanem zvest cesarju in knezu. Izkazal bom tucli nadalje pokorščino in oddajal davke, kar mi 1 pomozi Svarog in vsi Svarošiči,« zapriseže Stojdrag in dvigne prste. »Pojdi s tvojimi bogovi domov, grajska dekla pa naj en dan drži nogo v kladi, gospod gaštaldo,« razsodi Ljutold, Stojdrag pa se prikloni do tal in sc umakne s hčerjo. »Ali jc to tvoja hči, ribič?« povpraša cesar. »Jc, Vaše Veličanstvo! Ljutica ji je ime,« odgovori Stojdrag s tresočim glasom in glava sc mu dotakne vzvišenih tal. »Ljutica, aH tudi ti moliš očetove bogove?« povpraša cesar deklino. »Kakor mi je zapovedano, Vaša ce-sarost!« odvrne hči z mehkim glasom. »Deželni knez mora oskrbeti 1200 vojnikov. Kako bo dal tvoj otec sina za vojno, ker ga nima?« »Za obrambo domovine opašem tudi i jaz svoj meč, Vaša cesarostl« generalnega pobočnika, krilnega pobočnika, osebnega pobočnika in ordonančnega častnika. Baden, 11. februarja 1917. Karel. Ogrski demonski minister. Budimpešta, 15. februarja .(Kor. urad.) Domobranskemu ministru baronu H a z a i je začasno odkazan drug vojaški delokrog. Za ta čas je odvezan od vodstva domobranskega ministrstva. Noš cesor pruski peraltimarM Dunaj, 15, februarja. (Kor. ur.) Cesar Viljem II. je imenoval cesarja Karla za pruskega generalfeldmaršala in mu ob priliki dvadnevnega obiska na Dunaju izročil maršalsko palico. Cesar Karel je imenoval cesarja Viljema II. za velikega admirala c. in kr. vojne mornarice. Medeorofloi koioisl! sestanek v Švici. K na ši zadnji vesti pristavljamo, da se razun nemških, avstrijskih in ogrskih zastopnikov sestanka udeležujejo tudi katoliški zastopniki iz Španske, Švice, Ho-landske, Belgije in Poljske. Dunaj. »Zeit« poroča iz Berlina, da se gre za važna vprašanja, menda tudi za rimsko vprašanje. Dunajska kršč. socialna strankarska korespondenca, javlja, da so posvetovanja že končana. Šlo se je za ustanovitev proste zveze katoliških parlamentarnih zastopnikov osrednjih držav, Španske, Švice in Holandske. Udeležniki so zadovoljni s posvetovanji, ki daejo najlepše nade. Več za enkrat ni mogoče poročati. Noiraolo pilita. Državni zbor. Tagespost« poroča iz Dunaja iz zborničnih krogov, da se državni zbor snide šele po veliki noči, koncem aprila ali začetkom maja. Posvetovanje nemških strank. Dunaj, 15, febr. Pri seji nemške delovne skupnosti sla bila navzoča tudi trgovinski minister Urban in predsednik Syl-vester, Soglasno so želeli, da naj vlada kmalu ustvari predpogoje za preureditev Avstrije. Češki odgovor na nemške zahteve. Dunaj, 15. februarja. »Slovanska korespondenca". poroča iz Prage: O priliki da- »Hodi z Bogom, junaško dekle!« sklene svoj pogovor in njegovo oko spremlja osojsko veslarico, dokler ta nc izgine med množico. Deželni knez spet sede vzhodno stran vojvodskega prestola, približa se mu brnski prošl v viteški obleki. »Quis est iste?«1 povpraša cesar svojega kanclarja, palrijarha Sigharta. Filius Spitignevi Bohemici,«- odvrne kanclar. Cesar se zagleda v lepega moža, ki se mu spoštljivo prikloni. Pa mu reče zaupno: • Vladislaus intimus meus, vasallus meus, rex erit Bohemiae, Svetoborus pa-triarcha,«1 »Gratias ago Tibi, celsissime cac-sar!«2 se zahvali brnski prošl. Kaj želiš od mene, Spitignevov sin?« povpraša Ljutold mladega benediktinca. »Vladislav, češki knez, mi je naklonil proštijo v Brnu, Zato sc zglašam, presvetli knez Karantanije, da me izpustiš izpod svoje oblasti, ker sc vrnem v Čehe.« »Angel Rafael naj tc spremlja, dobri knežič!« ' Vladislav, moj prijatelj, moj podložnilc bo ccslti kralj, Svetobor patrijarh. * Hvala ti, presvetli ccsar! 1 Kdo je ta? ' Sin češkega Spitidncva. Ko odstopi brnski prošl, ni bilo nikogar več k zaslišanju. Ne daleč od prestola je žarel velik ogenj. Hlapci mosburškega grofa so prinašali suhljadi od vseh strani, ogenj pa je netil ves čas, kar jc knez zaslišaval stranke, nečak cesarskega majordoma, Leopold Seliški. Upravljal je častno službo »kure-ža«, ki jc s požigom predstavljal prchocl iz brezviadja k državljanskemu redu. Ogenj je pojenjaval, jc ugašal, dokler ni ugasnil. Novi deželni knez vstane s prestola, vsi spremljevalci za njim, zagovornik Kocelin pa potegne izza pasa dolgo koženico, na kateri jc bila pisana prisega zajemnikov. »Zdaj boste prisegli,: zakliče Kocelin, knezov zagovornik in deželni pisar, in vsi zajemniki zemljišč se vstopijo okrog vojvodskega prestola. Nato čita prisego, katero vsi zajemniki na glas ponavljajo. Mogočno so zveneli glasovi zajemnikov če/, polje, knez pa jc obrnjen proti gosposve-ški cerkvi poslušal resne besede: »Vi bodete obljubili in prisegli najmogočnejšemu rimskemu cesarju Henriku IV., in najsvetlejšemu knezu Ljutoldu, vojvodi Karantanije, zvest in pokoren biti, blago in dejanje, katero bo vam in vašim dedičem posojeno od cesarske svetlosti, kolikorkrat pride zaslužiti in spet prejeti, in ako ni kako zatajeno blago, da izveste in izprašate in taisto njegovi Svetlosti iz- kažete in videč storite, kakor sc zvestemu in pokornemu služabniku proti svojemu gospodu spodobi storiti, in jc on le to doprinesti dolžan.« Na prebrane besede dvignejo vsi zajemniki tri prste in izrekajo besede: »Kakor mi je zdaj prečitano in zapovedano, tako hočem storiti in vse izpolniti, tako mi Bog pomozi, sv. Deva Marija, Mati božja in vsi svetci.« Slovesni obredi so bili pri kraju in pričela se je ljudska veselica. Okrog gosposveške cerkve so stali šotori, pod Krnskim gradom so bile nastavljene debele klade, na katerih so sedeli ljudje razne vrste, trgali z roko pečene iilcbce, jih mazali s strdjo in pili slu-denčnico. Pod kapelico sv. Petra jc točil kmet Stolar domače korotansko vino v bladnici. spleteni iz olševih in bukovih vej. Malo dalje v travi so sedeli štirje mladeniči in metali kocke na kvišku. Po ravnini so igrali kolo mladci in de ve; pod košatim hrastom so sedeli godci, godli na dudala in piskali na piščali. Mlad Istrijan je pritiskal meh in pobiral od plesalcev oglejske denarje. Kramarji so prodajali pod šatori različna peciva, lomili dolge, spletene štruce otrokom, in mlada Veronika jc imela pred seboj jcrfcas pomaranč. Dečki so metali v jerbas tanke breške groše z vso močjo in merili pomaranče ... Pod zelenimi vejami Stolarjevc hlad- ogrožene cone 6tražili le podmorski čolni, katerih delovanje prinaša podanikom nevtralnih držav velike nevarnosti, kar so pokazale izkušnje med vojsko. Končno opozarjajo note na dejstvo, da nasprotujejo napovedani ukrepi tem bolj načelom mednarodnega prava, če jih bodo, kakor se da to sklepati iz vsebine obvestil nemške in avstrijske vlade, uporabljali proti vsem ladjam, ki se bodo pripeljale v označene cone, torej tudi nasproti tistim, ki niso določene, da voziio v sovražno pristanišče, marveč vozijo vanj le, ko potujejo med dvema nevtralnima pristaniščima. Temeljem navedenih razmotrivanj protestirajo vlade formelno proti odrejenim ukrepom Nemčiie in Avstrije in si pridrže vse pravice glede na morebitne izgubo življenj ljudi in materielne škode, ki lahko zato nastane. Boli m morju. Ameriški parnik »Lymann M. Law« potopljen. — Lahi pravijo, da bo Amerika napovedala vojsko. Rim, 15. febr. (K. u.) >Agenzia Štefani« javlja 14. t. m. iz Cagliarija: Poroča se, da je neki sovražni podmorski čoln ponoči na 12 februarja na višini sardinske obali zadel na psrnik Združenih držav »Ly-mann M. Law;<, ki je vozil orodje; parnik je bil zažgan z bombami in potopljen. Posadka 10 oseb .med njimi 8 Američanov, se je izkrcala v Cagliari. Lugano. 15. februarja, Italijansko časopisje pričakuje, da bodo Združene države napovedale vojsko, ker je bil potopljen ameriški parnik Lymann M. Law« na Sredozemskem morju. »Secolo« piše, da o dogodku rimski diplomatični in politični krogi živahno razpravljajo. »Tribuna« izvaja: Nemčija je prej odgovorila, kako bo postopala z ladjami poslanim iz Evrope na poskušnjo, ko sta prišli. • Giornale d' Italia« piše: Ladja je bila praviloma vpisana v seznam ameriške trgovske mornarice; vedila je vsa predpisana znamenja in je vozila pod ameriško zastavo. Nikakor ni bilo mogoče nesporazumljenje. Sovražni podmorski čoln je hotel namenoma otvoriti ogenj na ameriško zastavo in je potopil ameriško ladjo. Ali bo ta dogodek povzročil vojsko. Na parniku »Saxonian« bil ranjen ameriški državljan Neygard. London, 15. februarja. (K. u.) Na parnik »Saxonian« je bilo izstreljenih 27 granat, predno se je potopil. Ranjen je bil ameriški državljan Neygard. Nesrečo sta preživela med drugimi ameriški državljan Ellwood Nore in Suffan ki sta, kot vsi, veliko trpela, predno sta bila rešena. Oborožitev ameriških trgovskih ladij. London, 15. febr. »Morningpost« poroča iz Washingtona: V kabinetu so nastala nasprotstva radi oboroženja trgovskih ladij. Saj dva člana ministrstva se boiita, da bi oborožitev lahko povzročila nemški napad. O vprašanju bo odloča! predsednik sam. Od 1. do 9. februarja potopljenih 146 ladij. Amsterdam, 15. febr. Do 9. februarja se je Lloydu poročalo, da je bilo od 1. februarja potopljenih 146 ladij. Italijani izgubili od 1. februarja 50 ladij. Hamburg, 15. febr, »Hamb. Zeitung« poroča iz Lugana: »Italia« poroča: Od 1. do 9. februarja je bilo nad 59 italijanskih ladij potopljenih. En sam podmorski čoln potopil 35.000 ton. Berlin, 15. febr. Uradno: Tisti podmorski čoln, katerega dosedanji uspehi so btU 9. t. m. naznanjeni ,da je potopil 16.000 ton, je v celoti potopil 35.000 ton. Posledice morske zapore v Ameriki. Loadosu 14. februarja. (Kor. ur.) »Time? poročajo iz Ne.wyorka: V ameriških pristaniščih se je blago strašno nakupičilo, ker ameriške in nevtralno ladje nočejo vozili rc7. ocean. V Ncwyorku leži cii milijon ton jekla. Veliko tovornih vlakov niso mogli izložiti, ker ni bilo ladij. Dovoz žita je popolnoma odpovedal. V Chicagu so zaloge pšenice rtirikrat večje, kot ponavadi v tem času. V Bostonu so vsa skladišča prenapolnjena z žitom. Železnici Delavvare Lakawanna in newvorška osrednja železnica sta naznanili, da začasno ne sprejme-ti nobenih tovornih transportov iz zahodnih pristanišč. Glasovi iz A-merike. Dokler ne bo razmerje med Nemčijo in Ameriko jasno, ameriških ladij ne bodo spremljale vojne ladje in jih tudi vlada nc bo oborožila. Župan v Minneapolisu je organiziral stavko delavcev za slučaj vojske z Nemčijo in je brzojavno grajal Wilsona. V \Vashicgtonu je bil shod za mir. Ameriškemu senatu je predložil njegov predsednik Salisbury predlog, po katerem bi odprli ameriška pristanišča vojnim ladjam sporazuma Ln bi spremljevalc ameriške ladje. Pacifisti odločno nastopajo, da bi sc ohranil mir. Od 2. do 8. februarja se jc uvoz streliva na Angleško, Francosko in v Italijo znižal za 60 odstotkov. ... Druga ameriška nota Nemčiji. Haag, 15. februarja. Reuter poroča iz Washingtona: Potom Švice je bila radi mornarjev »Yarrowadle« vročena Nemčiji druga ameriška nota. Bernstoff odpotoval iz Newyorka. Amsterdam, 15. februarja. (K. u.) h Washingtona: Nemški veleposlanik grof Bernstorff s spremstvom 30 oseb je odpotoval v torek zvečer iz Wahingtona, kjer se je v sredo vkrcal na ladjo. Ford proti Zimmermannu, naj prekliče podmorsko vojsko. Bern, 15. februarja. Ameriški pacifist jc naročil svojemu tajniku brzojaviti nemškemu državnemu tajniku pl. Zimmermannu: Za božjo voljo, umaknite noto, s katero ste napovedali poostreno podmorsko vojsko in naznanite rajši svoje mirovne pogoje. Podmorski čolni bodo sredi marca nehali delovati (?). Geni, 15. feb. Francosko mornariško ministrstvo izjavlja, da bo sredi marca končano neomejeno delovanje sovražnih podmorskih čolnov, če bodo navezani na lastno preskrbo in če uimajo nobenega opirališča izven domačih voda. O takih obrambnih ukrepih, ki so jih sklenili skupno z angleško admiraliteto, niso parlamentu ničesar naznanili. Spori v ameriški vladi. Amsterdam, 15. februarja. Zadnja poročila iz Washingtona trde, da si ministri nasprotujejo. Večina ministrov ne soglaša z ostro Lansingenovo politiko. Stave na vojsko v Ameriki. Rotterdam, 15. feb. »N. R. C.« poroča 9, t. m. iz Newyorka: Napetost med Združenimi državami in Nemčijo postaja večja. V Walstreetu je bilo razmerje pri stavah, da vojska nc more doigo izostati, 3 : 1. Splošno se sodi, da, če pride do vojske, bodo Združene države delovale skupno s sporazumom, h Lugana se brzojavlja istemu listu: »Secolo« poroča iz Pariza: Vsa poročila i>: Amerike soglašajo, da bodo Združene države Nemčiji kmalu napovedale vojsko. Poizkušena mobilizacija »Rdečega križa« v Združenih državah. Stockholm, 15. februarja. Iz Washing- tona: Ameriški Rdeči križ« je mobiliziral za izkušnjo 10.000 zdravnikov in 70.000 strežnic. Negotovost v Washingtonu in v Parizu. Kodanj. (Kor. ur.) »Politiken« poroča zasebno iz Pariza: Francoski politični krogi splošno sodijo, ma si v Wash.ingtonu in v Parizu niso na jasnem o posledicah preloma diplomatičnih zvez Najbrže ne želi nobena stranka pospefiiti razvoja dogodkov. Česa pričakuje Anglija od Amerike. Rotterdam, 15. februarja. »Manche-ster Guardian^ piše: Anglija pričakuje od Amerike takojšnje posojilo deset tisoč milijonov mark, da se bo dvignil kurz rubla in franka, dalje naj pošlje Amerika do jeseni en milijon vojakov na Francosko in naj podvoji izdelovanje vojnih potrebščin. + * * Danski mornarji zahtevajo izboljšano dohodkov. — Danska tekstilna industrija ogrožena. Kodanj, 15. februarja. (Kor. ur.) Mornarji in kurjači v Kodanju in v Aahusu nočejo služiti na morskih vožnjah izven Skandinavije, ker je nevanost za njih življenje prevelika. Za vožnjo na skandinavskih morjUi zahtevajo, na; se podvoji zavarovanje v slučaju nesreče, da dobi vsak mornar ali kurjač 10.000 K. Kodanj, 15. februarja. (Kor. ur.) Pet organizacij mornarjev je sklenilo, da zahtevajo za vožnje v Ameriko in v Anglijo v sedanjih razmerah, ko so nevarnosti na morju postale večje, podvojitev nezgodnih zavarovalnih prispevkov in vojne doklade. Radi nevarnosti min zahtevajo za domače vožnje tiste vojne doklade m nezgodno zavarovalnino, ki so bile dozdaj velja vrie na Severnem morju. Zapora bo povzročila, da bo danska tekstilna industrija popolnoma uničena. Danska plovba popolnoma ustavljena. Kodanj, 15. februarja. (Kor. ur.) Pogajanja lastnikov ladij z mornarji radi zvišanja vojnih doklad in zavarovalnin so sc izjalovila. Danska plovba je za to popolnoma i ustavliena. , * * * .. ' Posledice zapore v Angliji. Rotterdam, 15. februarja. Tukajšnji mornariški krogi sodijo, da je položaj za Anglijo zelo resen. Dovoz živil iz nevtral- nih dežel je popolnoma nehal. Dozdaj še ni bil noben nemški podmorski čoln potopljen. * * ♦ V Bordeaus se je pripeljalo v prvih desetih dneh mesca februarja 51 ladij, januarji pa v tej dobi 167 ladij. ;: * * * Španska plovba. Bern, 15. februarja. (Kor. ur.) Lvonski listi poročajo: Lastniki ladij v Barceloni in v Bilbau žele zopet .pričeti voziti, a od vlade zahtevajo, naj jamči za škodo ia naj zavaruje življenje vsakega mornarja. Vse ladje naj spremljajo španske vojne ladje, dokler ne bodo zadeli na vojne ladje zaveznikov, ki bodo prevzele na to spremstvo v določeno pristanišče. ... Protest Kitajske proti podmorski vojsk!. Berlin, 15. februarja. Kitajski poslanik je vročil včeraj prepis protesta, ki ga je izročila kitajska vlada nemškemu poslaniku 8. t. m. v Pekinu. Sovražna poročila, da je kitajska vlada prekinila diplomatične od-nošaje z Nemčijo ali da to namerava, niso resnična. ; Povelje cesarja Viiien mM mornarici. Berlin, 15. febniatja. (K. u.) Današnji mornariški odredbe«! l*»t objavlja sledeče povelje cesarja Viljema: Moji mornarici! V odločilnem boju je odkazana moji mornarici naloga, da angleško vojno sredstvo izstradanja, s katerim hoče naš najslrupe-nejši in najtrdovratnejši nemški uarod upogr.iti obrne proti njemu ir. proti njegovim zaveznikom a uporabo vseh sredstev v boju proti njegovemu morskemu prometu. V prvi vrsti bodo stali podmorski čolni. Pričakujem, da bo i-.) ? modrim premislekom tehnično nadvladajoče, napredujoče, na sposobne iu veselo delujoče ladjedelnice oprto orožje skupno :■; vsemi drugimi vojnimi sredstvi mornarice v duhu, ki se je v ccli vojsk usposobil za sijajne čine, zlomilo vojno volio naših sovražnikov. Veliki glavni stan, l februarja 1917. Viljem 1. r. I tiicc so sedeli hlapci mosburškega major-dama in možniškega gaštalda. »Nezdravja mi. če bom še kdaj doživel tak dan! Pij, Rep, in nikar se ne drži tako kislo1 Naše vino res ni laško, ali zdravo je in iz človeka strese vse, kar je bolnega in gnilega,« klepeče Žiznec in nastavi vrč na ustne. »Ti umeš latinski, Rep!« sc oglasi Siolar točaj. -..Kaj je cesar povedal češkemu knežiču?« »Nisem ujel besedi in tudi ne urnem toliko, da bi razamel latinski. Kakšno Besedo že Izluščim, ali cesarja nisem razumel. Pač pa mi ja pravil naš mladi seliški grofič, da je cesar obljubil češkemu knezu Vratislavu kraljevo krono, menihu Svo-toboru pa mitro,« pripoveduje oproda možniškega £aštalda, »Menihu Svetoboru mitro? Katero neki? Ali bo za pivškega škofa ali za ca-rigrajskega patri jarha?« povprašuje Sto-lar porogljivo, fDalje.l Tretji feOBcerl Am Maiie". je »Sočo« pokazal še le v pravem sijaju. Zlasti orkester se je zdel prenovljen, pomlajen, vtis drugega večera je bil neprimerno večji, silnejši, tako da so nekateri tuji obiskovalci obeh koncertov celo dvo-railf, ali se ni ta drugi večer nova skladba izvajala. Izvajalci so docela doumeli svojo ne lahko nalogo. Ta večer je bilo vse kakor vlito. Občudovali smo točnost, gibčnost v ritmu, jasnost v melodiki, nič zabri-SuBega ni bilo nikjer, marsikako lepo mesto, ki je prvič mimo šlo, ne da bi sc ga bi- li zavedli, nas je ta večer presenetilo, zlasti v bujni, pestri instrumentaciji, tako da smo šele sedaj prav do zadnjega spoznali, kako resnično je to, kar smo včeraj napisali glede občutja, ki ga mojster zna vdihniti položaju, občutja, ki ga je pri nas razen Lajovca komaj kdo tako dobro vedel izraziti, Vse je bilo strnjeno, vse bolj enotno, zlasti v orkestru, ki se prvi večer oči-viduo ni še dodobra v delo vživil — kako naj se pač vživi, če je mogel imeti eno samo izkušnjo in še to le za silo — tudi boj se je slišal neprimerno bolj enotno, verjetno, slikovito. Očividno je treba sinočni deloma manj ugoden vtis tega mesta v marsičem z rovaša skladateljevega pripisati neugodnim razmeram, ki so zabranile. da bi se dalo do zadnje rujice izlikalo. Zato se je razpoloženje poslušalstva še le ta večer prav dodobra razgrelo; klicalo je mojstra in ga na vsak način hotelo pozdraviti in mu izrazili v niega navzočnosti svoje priznanje in zalivalo, pa ga ni bilo. Želeli bi bili, da bi bil mojster svoje delo v tej dovršenosti slišal, kakršno smo sinoči občudovali in njemu in »Matici«, našemu prvemu umetniškemu zavodu, in nje koncertnemu vodju g. Mat. H u b a d u srečo voščili k resnično blesteči prireditvi. Večer je bil veik korak naprej v našem slovenskem glasbenem življenju. Uverturo naj bi g skladatelj dopolnil tako, da bi se sama zase kot celota lahko izvajala kot simfonična pesem o Soči. Treba ji je pri-dejati le še nje tožno pot po ravnini — razDoloženje v orkestru je morda ravno tu najbolje zadeto — in pa končni boj in zmago v eni strnjeni sliki, Pri tem prirejanju bi mogel tudi končni motiv že v boju zastaviti. To bi bila brez dvoma jako slikovita in učinkujoča, naša prva simfonična skladba, ki bi se brez posebnega truda večkat lahko izvajala in brez tega velikega aparata z zborom in solisti, kar zelo veliko časa in truda in denarja stane. Kar je Čehom Smetanova »VItava«, to bi bila nam P. Sattnerjeva »Soča«; v taki prireditvi bi brez dvoma našla pota preko mej ožje slovenske domovine. Tudi ostale skladbe z orkestrom so večer bolj živo učinkovale. Zlasti Prenir lovi se je nekoliko živahnejši ritem kaj podal, zelo nas je užgala.. G. Simon nam je temperamentno zaigral L i s z t o-v o Napolitansko tarantelo, ki kaže Lisztov karakteristično ognjeviti značaj, pa je vendar v sredi ožarjena z nenavadno mehkobo kakor da stojiš pod ža-rečim Vezuvom, kjer ob obalo v toplo večerno pesem zavito pljuskajo od mehkega vetrca gnane vodice. Solisti so se enako dobro držali kot prejšnje večere, tiskarski škrat, dasi smo ga osebno za roge potresli, nam vendar tudi to pot ni hotel podčrtati imen gospe Lovšetove in gospoda Kovača. Gospodična Sadarjeva — to prepričanje se nam je utrdilo — nam ne sme izpred oči izginiti, g. K r i ž a j a bi pa neznano radi čimprej raz oder slišali. In še ene ne smemo pozabiti, ki je z veliko umerjenostjo in še z večjim čuv-stvora mojstrovala harfi, gospodične H o-1 u b o v e : kar božali so nas harfini zvoki. G. M u h v i č a z njegovim izbornim orkestrom bi pa najraje v Ljubljani obdržali, Bog daj, da bi nam bila sreča mila, da se na podobnih potih večkrat srečamo. F. K. AVSTRIJSKO URADNO POP.OtiLO. Dunaj, 15. februarja. Uradno: Položaj neizpremenjes. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno pobilo 14. februarja. Na celem bojišču običajno delovanje artiljerije in poizvedovalnih oddelkov. Kolodvor Trbiž so naše krogle vnovič zadele. Severno od Šobra (pri Gorici) smo v noči od 13. na 14. t m. poizku-šen sovražni napad gladke odbili. Sovražni letalci so vrgli nekaj bomb na Do! (Kras) in na Golametto. O^enj naše pehote in naši letalci so jih prepodili. Italijanska ofenziva, Baselj, 15. februarja. Corriere della Sera* poroča: Zadnje predpriprave Italijanov za napad so končane, tako da se bo kmalu pričel. Zračni boj nad Vidmom. Lugano, 15. februarja. (Kor. urad.) 0 zračnem boju nad Vidmom v soboto prinašajo listi sedaj podrobnosti. Neko letalo, ki je padlo na tla, jc bilo od obrambnih baterij zadeto v posodo za bencin in je nato večinoma v višini 3000 m drzno in spretno prestalo skoro polurni boj s sedmimi italijanskimi letali, ki so se nalašč zato dvignila. Vodnik, grof Siemenski, je bil težko ranjen in takoj operiran z doslej še neznanim izidom. Desetnik Flech je ni obrazu in na ramah manj težko ranjen od strelov strojnih pušk. Sonniso bodoči ministrski predsednik. Lugano, 15, februarja. Milanski list »Persevcranza« prinaša iz Rima poročilo, ki pravi, da bo Sonnino bodoči ministrski predsednik. Italijanski strelski jarki ob švicarski me|L Chiasso, 15. februarja. Italijansko vojno vodstvo dela nad Ponte Chiasso ob švicarski meji strelske jarke. Prebivalci mesta Chiasso so z neke razgledne točke opazovali, da je tudi v nedeljo delalo več sto vojakov. Nadalje delajo ob višinah ob meji artiljerijsko cesto. Kako strašijo Italijani morje. Genf, 15. februarja. »Petit Parisien« poroča: Italijanska mornarica jc s svojimi ukrepi proti podmorski vojski prekosila vse ostale mornarice sporazuma. Morja in Italijo straži veliko vodilnih zrakoplovov in drugih letal, ki odkrijejo podmorske čolne in položene mine. Italijani se podmorske vojske ne boje, marveč si jo žele. Italijansko-francoski medsebojni obiski. Lugano, 15. februarja (K. u.) Minister Bissolati je odpotoval v Pariz in London in si bo pri tem ogledal francosko-angic-ško-belgijsko fronto. V. kratkem bodo francoski poslanci in senatorji obiskali Italijo. vojska z Rosi ln Rumanl. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 15. februarja. Uradno: Pri Focsani smo odbili nekaj ruskih stotnij. Ob Potni so naše patrulje uspešno delovale v predpolju. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožeia. Južno predora Mesticanesci smo preprečili ruski sunek. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Severno železnice Zloczovv-Tarnopol ln pri Svidnikih so naskakovalne čete presenetljivo napadle ruske 'arke. Podjetja so uspela. Sovražnik :e izgubil veliko ljudi in vojnega orodja. Vzhodno Zloczowa smo poleg tega odvedli 6 ruskih častnikov in 275 mož, ki smo jih bili ujeli. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. februarja. Veliki glavni »tan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ob železnici iz Kovla v Lnck je naš poizvedovalni oddelek presenetljivo napadel rusko poljsko stražo in je pri vedel 41 ujetnikov naza*. Jugozahodno od tam pri Kizielinu so privedle naše naskakova^e čete 30 Rusov in 1 strojno puško iz sovražne postoianke. Severno železnice Iz Zloczowa v Tarnopol je popolnoma uspelo dobro pripravljeno in srčno izvedeno podjetje. Po kratkem strel'anjn so vdrle naskakovalne čete približno 190 m globoko v rusko črto; ujele so posadko 6 častnikov in 275 mož in se držale 5 nr v sovražnih jarkih. Medtem se je nvnerjem posrečilo, da so uničili obsežna hodnike min in da so nabite rove, ki so TH čutili pod našimi postojankami, pokvaril!. Skupina generalnega polkov-n i k a nadvojvoda Jožeia. Nobenih posebnih dogodkov. Vojna skupina maršala p 1. Mackensena. Ob Putni smo uničili rusko predstra-|o; ob Seretn smo pa odbili sunek več stot-nif. Pristanišče in vo?a%o važne naprave v Ga'"cu smo n«*'«'«.*«**«* rs^^freJtV.vali, Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 15, februarja. Uradno se poroča: Artiljerijski ogenj z od nas zasedenega donavskega brega na pristanišče in vojaške naprave v Galacu. Pri Tulči streljanje med stražami na obeh bregovih rokava sv. Jnrija. Rusko uradno poročilo, 13. iebruarja. Zahodno bojišče. Strelianje in poizvedovanje. Rumunsko bojišče. Angleški oklopni avtomobili so se dvakrat približali sovražnim postojankam v okolici izliva Se-reta in jih obstreljevali s topovi. Ruski uvoz. Petrograd, 15. februarja. (K. u.) V današnji seji gospodarskega odseka dume se je poročalo, da pride v pristanišče Arhan-gelsk vsled raznih zboljšanj v zadnjih letih 60krat več blaga kot zadnje leto pred vojske. No južnem M Kanu. BOLGARSKO URADNO POROčIIO-Sofija, 15. februarja. Uradno ee poroča: Severno od Bitolja slaboten oganj topov, metalcev min in strojnih pašk. V ovinku Črne ljut topniški ogenj preti višini 1050. Nemški poizvedovalni oddelki so proti Paralovu vdrli v sovražne jarke in ujeli nekaj Italijanov. Na ostalem bojišču slabotno delovanje topništva. Boji v Macedoniji, Lugano, 15. februarja. (K. u.) »Secolo« poroča iz Soluna: Kljub strašnemu vremenu sovražno delovanje proti italijanskemu odseku zahodno macedonske fronte skozi dva mesca ni bilo prekinjano. Italijani so morah nepestano rcibijati a> tujci ijske napade, metanje ročn b granat in pa vpadal-ne poskuse. Predvčerajšnjim zvečer se je vršil ljut napad, pred njim je sovražnik i/dalno mtlal goieče tekočin«. Na .tai;-janski strc.ni sodijo da sovražnik namerava le lokalni manever, ker doslej ni še ni-kakih znakov za. operacije večjega obsega. Boji na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. februarja. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviču R u p r e t a. V zadnjem času je bilo na bojni črti med Armentieresom in Arrasom veliko bojev med poizvedovalnimi oddelki. Sovražne izgube pri njegovih podjet-fih deloma z, deloma brez priprave s streljanjem so bile znatne. Ujetniki, ki so nam ostali, so nam podali važne podatke, ki so jih izpopolnili uspehi naših spretno izvedenih poizvedovalnih sunkov. Med Serre in Somme je bil posebno v večernih urah z nastopom mnogih težkih topov artilierrski bol močan. V našem učin-kujočem ognju so izvedli le male, delne sunke proti nekaterim prednjim stražam, ki so se na povelje ognile v našo glavno postoanko, Deiovan'e letalcev je od Kanala do Vogezov pospeševalo jasno vreme. Sovražniki so izgubili včeraj 7 letal, poročnik Richtholen je sestrelil v zračnem bo'u 2 letali in dosegel svojo 21. in 22. zmago. Vsak človek čevljar. Na Švedskem so se ustanovili tečaji, v katerih se lahko vsak posameznik v nekaterih dneh priuči čevljarske krpanje, da si tako radi velikega pomanjkanja izučenih čevljarjev more ob poljubnem času sam poDraviti raztrgane čevlje. Zelo pametnol Tudi mi se bomo morali začeti učiti za silo nekaterih rokodelstev. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin. 15. februarja zvečer, Wolffov urad poroča: Med rekama Somme in Ancre živahno delo^nje artiHertfe. V Ch^mna"*ni Južno od Riponta so se razvili «rt'ljerij?ki boji, ki so za nas upodno potekli. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Angleško fronto so zonet razširili. Ženeva, 15. febr. Angleško fronto so zopet razširili za 5 km ter meri sedaj 150 kilometrov. S'aba pomoč Portugalcev sporazumu. Berlin, 15. febr. (K. u.) Od transporta, ki se jc odocljal 31. m. m. s Portugalskega na Francosko, je doč'o le 5 do 6 bataljonov na določeno rr>"sto. Osfale lad'e so se vrnile v Lizbono. Vzrok m znan. Sodi'o, da je nastal kak unor. Te čete bodo prepeljali na Mozambique. Anglija poiržavi premogokope. London, 15. februarja. (Kor. ur.) »Reuter« poroča uradno: Sklenili so, da bo prevzel trgovinski urad vse premogokope v Angliji za čas vojske. Skagerrak zamrzniL Stockholm, 15. februarja. Skagerrak je od včeraj zamrznil, kar se žc 50 let ni zgodilo. , . .. ipd no Mtmrn io Coxyfe Bsrlin, 15. febr. Uradno: Na*a mornariški letaka so meteila 14. t. m. zjutraj bombe nn letališča pri D3n-Mrchenu ln Coxvde. Zaf,'3va'i so dobro. Neko vo^no letalo 'eišo zahvalo. Ni bi! ooizkušen samoamor, Tržaški listi popravljaio vest o samomorilnem poizkusu uradnika Urbana v Trstu in njegovih dveh sester. Ni bil samomorilen poizkus, marveč nesrečen slučaj. Pasja steklina. Na Reki jc stekel pes ugriznil neko žensko in neko deklico, ki so jih takoj poslali v Pasteurjev zavod v Budimpešto. Išče se Anton Hvalica, star !6 let, rojen v Ročiniu, občina Aiba pristojen v Je-lovec št. 132 v Brdih, ki je šel prostovoljno k vojakom, odkoder pa je bil odouščen, ker ie slaboumen. Izgubi! se je v Rakeku na Krasu meseca oktobra !916. Ko bi kdo kaj vedel, kje se nahaja sedaj, naj blagovoli naznaniti njegovemu očetu, Blažu Hvalica v Ljubljani. Marijin trg št. 4. Posredovalnica za goriške b^dunc? v Ljubljani. Družina za kmetsko delo. Begunska družina štirih oseb, vsi ndrašceni: oče, mati, sin in hči, soosobnl za kmetsko delo, žele nriti na Kranjsko ali Primorsko na kako kmetijo. Naslov: Štefanija Pahor, Stix-Neusiedl No. 50. Nied.-ČSsterr. Žagarja se išče. Plača dnevno 6 do 7 kron. Informacije daje Posredovalnica za 1 goriške begunce. Koledarček avstrijskega mornariške- ! ga društva za 1. 1917. je zopet na razpo- j iago. V zelo priročni, mali žepni obliki, j lično vezan nam nudi zanimive razprave o svobodi morja, o vojni in trgovski mornarici posameznih držav zlasti naše države, kaže nam prapore posameznih držav itd.; vrhu tega ima koledarček za zapiske vsakega dne posebej določen prostorček. Koledarček se je izdal v vseh avstrijskih deželnih jezikih in se prodaja v prid c. kr. uradu za vojno oskrbo po 1 K 30 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Na razpolago jc še v slovenskem nemškem, ogrskem, poljskem in laškem jeziku in je za vsa':ega zelo priročen in priporočljiv. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za cn par za gospode K 5 80, za clame K 1'50, za otroke K 1'20. Zuradi drage poštnine priporoča s£ naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina Si Ko. v L u~ bijan'. Potrti globoke žalosti, naznanjamo tužno vest, da je naš pre-ljubljeni soprog in oče, gospod c. kr. gosd?.r v p. v 5'4. letu starosti, po kratki bolezni previden s sv. zakramenti, danes mirno zaspal v Gospodu. Telesni ostanki predragega rajnika se polože v sredo, dne 14. t. ni. dopoldne, k večnemu počitku na pokopališče v Sv. Lovrencu pri Maribqru. SV. LOVRENC, dne 12. februarja 1917. Marija, soproga. Franc učitelj, Srečko, Ivan, sinovi. [e» V V krepak, vojaščine prost, zanesljiv, zmožen ter strokovnjak kolonijalne trgovine, se za takojšnji nastop sprejme v veletrgovini Iv. A. Ehrimanna nasl. R. Tomažič, Ljubljana. — Plača ugodna p j dogovoru in zmožnosti; ponudbe takoj osebno ali pismeno. 545 za napravo umetnega kamna in cementnih cevi se iSčejo. Vpraša naj se pri grddbenem podjetništvu Jos. Dubskij & Co. — Zagreb. Sprejmejo se; s primarno šolsko izobrazbo. za prodajalno. za h konju. Brogerija R. KJF1NC, Ljubljana, 2idovska ulica. 385 M. w ■ oddaja v zabojih orig. tovar. teža, a ca 60—75 kg, proti predplačilu. Razpošilja tudi v zavojih od 5 kg dalje po poštnem povzetju, tvrdka Ljubljana, Karlovška cesta 15. Kupi sc z?? 1 Ponudbe no upravo »Slovcnca« pod šifro »Blagajna« 389. arija Podboj naznanja v svojem in v imenu svojih t hčera Marije, Amalije, Etne in Alojzije, pretužno vest, da je njen iskrenoljubljeni siii-edinec, ozir. brat, svak in stric, gospod Lado Podboj* pešec dne 1. svečana 1.1. na severnem bojišču padel junaške smrti za domovino. Prerano umrlemu junaku bodi ohranjen časten spomin! Ribnica, dne 17. svečana 1917. Brez vsakega posebnega obvestila. m% Sprejme se krepak 391 V nec pri J. FLHNDER, kovač, Železniki. Učenec se sprejme takoj 15—16 let star, poštenih starišev, v mesarijo ALOJZIJ BRECELNIK, 381 Sp. Šiška št., 25. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pre-tresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, sin, brat, svak in stric, gospod IVAN KOČAR mesar in gostilničar v četrtek, dne 15. svečana ob pol 5. uri popoldne, po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 17. svečana 1917 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v hiralnici na Radcckega cesti na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 15. svočana 1917. Fanl Kočar roj. Pconik, Valerija, Mic?, Franc, Ivan, soproga. otroci. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Ivan Kočar, oče. Vsi ostali sorodniki. 382 Globoke žalosti potrti naznanjamo pretresujočo vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, v tem strašnem času odpoldicati našo sr-čnodobro, nadvseljubljeno mater, staro mater, teto in sestričuo, gospo po kratkem, toda mukepolnem trpljenju, prevideno s tolažili sv. vere, k sebi v boljše življenje. Zemski ostanki predrage pokojnice se bodo v soboto dne 17. svečana 1917 ob pol 5. uri popoldne v hiši žalosti Beetovnova ulica št. 15 svečano blagoslovili in nalo položili v družinskem grobu na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica sc bo darovala dne 19. svečana ob 9. uri dop. v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 15. svečana 1917. Viktor Nagg, trgovec; Jean Nagy, trgovec, sedaj v vojni; Josip Nagy, c. in kr. stotnik; sinovi — Mitzi Mikusch roj. Nagg, hčerka — Erika NatjU- r°j- Dcu; Anng Nrsgg roj. Eger, snehi — Adolf Mikusch, c. in kr. nadporočnik, sedaj vojni ujetnik, zet — Dr. Adolf Kaiser, c. in kr. nudporočnik-avditor, sedaj v vojni, nečak. Alestni pogrebni zavod v Ljubljani. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen mnogoletni, velezaslnžni član nadzorstva, gospod posestnik v Medvodah dne 14. svečana 1.1. umrl. Bodi ohranjen vrlemu, blagemu možu trajen spomin! Tisk »Katoliško Tisknrno, Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Jožef Gostiočar. državni ooslanee.