Natisov 15.000 .iliierc" izhaja vsaki pult daliran z dnevom ireltdnje nedelje. J".fnina velja za Av- •: za celo lelo krone, za pol in četrt azmerno; za Ogr- i K 50 vin. za celo \a Nemčijo stane po lelo 5 kron, za ■jko pa 6 kron; irigoinozemsivo se «i naročnino z ozi- |Da visokost pošt- iNaročnino je pla- |iaprej. Posamezne Jseprodajaiopo6v. jriSvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodoSli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (hiseralov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za >/, strani K 16, za •/• strani K 8, za •/.« strani K 4, za '/,, strani K 2, za «/„ strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu. se cena primerno zniža. Stev. 16. V Ptuju v nedeljo dne 18. aprila 1909. X. letnik. Deželnozborski volilci pozor! ! Napredna ,Štajerčeva" stranka je sklenila, 8« udeleži tudi letošnjih dežel-iborskih volitev. Kakor znano, se i te volitve tekom meseca maja. Mi se bo-^o udeležili le volitev v skupinah kmetskih In sicer bodemo postavili svoje kandidate ■treh okrajih. Napredni kmetski kandidati bo-|dejo torej postavljeni v sledečih treh volilnih [tajili: 1. V volilnem okraju, ki ga tvorijo jtodnrski okrnji (brez mest in trgov) Maribor, Lenart, Ljutomer in zgornja Ig o na. Ta okraj ima izvoliti dva poslanca. volilnem okraju, ki ga tvorita sodnjiska 4» Ptuj in Ormuž (torej vse kar je v L'siem in ormužkem okraju.) Tudi ta okraj | izvoliti dva poslanca.. 3. V volilnem okraju, Ega tvorita sodnijska okraja Konjice in "lov en s k a Bistrica (brez trgov). Ta vo-ima izvoliti enega poslanca. V teb | volilnih okrajih bodemo torej postavili svoje 9t s k e kandidate. Kmet za kmeta, to ili v tej volilni borbi naše geslo. Naše and i da te naznanili bodemo v pri-[ko d n j i številki ^Štajerca". Za danes' |naj podamo svojim zaupnikom in prijateljem le iedeča navodila: 1. Kdo je v kmetski kuriji vo-§ec? Volilec v kmetski kuriji je vsak samo-itojni moški občinar, ki je na dan razpisa volitve 24. leto dokončal, ki je nadalje avstrijski [državljan, ki plačuje najmanj 10 kron letnega [direktnega davka ali pa 20 kron osebno-dohod-mnskega davka in ki vsled sodbe kazenske sod-| ni izklučen od volilne pravice. 2. Kaj SO volili imeniki? Volilni imeniki (volilne liste ali fahlerliste) so seznamki vseh volilcev dotične ičinf. V teh listah mora biti vsakclo vpisan, hoče ali sme voliti. Da se vse napake odstrani, so te liste pri vsaki občini do 17. aprila t. 1. izloženc. Vsak volilec ima pravico, da v to listo pogleda, je-li vpisan ali ne. Ako ni mora takoj od občinskega predstojnika iti. da se ga vpiše. Naši zaupniki j torej takoj vpogledajo v te liste. Ako kakšni "prednjak ni vpisan, naj takoj zahtevajo, da se 1 vpiše. Ako je vpisan kakšni nasprotnik, ki nima pravice, da bi volil, naj takoj zaupniki tjo, da se ga črta. To se imenuje „reklamirati" in to je velike važnosti. Zaupniki. ne pozabite tega! Za danes opozarjamo svoje Tolike le na te določbe. Prosimo prijatelje, da naj si pregledajo volilne liste, kajti nasprotniki sleparijo na vse protege. Kmetje! Kandidatov bode letos kar mrgolelo. Poleg naših naprednih kmetskih kandidatov nastopili bodejo i svojimi kandidati pristaši hofratov (Plojevci), prvaških dohtarjev („narodna stranka"), politikujočih duhovnikov („kmetska jima") in morda tudi socialni demokrati. Boj ;bode torej velikanski in vsled tega upamo, da bode ljudstvo, zdravo misleče, pametno ljudstvo napredno volilo. Čas, skrajni čas bi bil, da bi se ljudstvo otreslo jarma izsesalcev in v el e iz daj alcev in da bi poslalo v deželni zbor edino ljudi, ki mislijo in čutijo s k m e t o m, ki vedo, kje kmeta čevelj žuli, ki so za naše geslo: Kmet s kmetom! Volilci! Dolgo ste trpeli tlako, pomagajte si in nastopite! Politični pregled. Klerikalci so — kakor je to menda že vsakomur znano — vesoljna struja, ki ne pozna nobenega druzega cilja nego vladanje. Zato je laž, ako trdijo klerikalci, da se zavzemajo za vero, za narodnost, za ednakopravnost, za resnico in ednako. Vero izrabljajo klerikalci v politične namene. Narodnosti ne poznajo, ker so klerikalci vseh narodov ena in ista armada. Ednakopravnost poznajo klerikalci le tedaj, ako se jim vse pokori. In resnico so klerikalci že danes križali .. . Zakaj povemo to ? Zato,- ker so se nemški klerikalci na Štajerskem sprli. Raztrgali so zveze in nakrat si stojita dva klerikalna tabora na nemškem Štajerskem nasproti. Boj, — hmhm. ili mislimo, da ena •.'•••■,•1 drugi ne bodo očesa izkljula. Ali zanimivo je pa le, da si klerikalci sami nasprotujejo. Bog že ve, kje seje razdor, . Odpust rezervistov. Ministerstvo je odredilo, da se pričenja z odpustom rezervistov v Bozniji, Hercegovini in Dalmaciji se nahajahočih vojakov. Na Turškem so pričeli zopet veliki notranji boji. Gre se za boj Mladoturkov in turških klerikalcev. Vojaki so se deloma uprli. Več ministrov je bilo umorjenih. (Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo natančneje poročati.) Somišljeniki! Novo četrtletje je prišlo in obračamo se tedaj zopet z vabilom na naročbo do vseh prijateljev in somišljenikov. Naš .,Stajerc" izhaja danes že deseto leto. Z malimi, skromnimi sredstvi smo pričeli, kakor berač je zagledal naš list luč sveta. In kolikokrat, s kako skelečo škodoželjnostjo so mu napovedali prvaški in nazadnjaški nasprotniki smrt. Ali beseda je ostala resnična: tisti živi dolgo, kateremu se je smrt napovedala. In hvala Bogu, našemu prepotrebnemu „Štajercu" gre dobro. Nasprotno pa je poginilo že več kot deset listov, katere so prvaki edino v ta namen uresničili, da bi »Štajerca" ubili. Ni gremo naprej, pa naj delajo nasprotniki karkoli hočejo. Po Štajerskem in po Koroškem se je razvil naš list tako močno, da je danes najbolj razširjeni list v slovenskih pokrajinah. Tako visokega števila odjemalcev nima noben slovenski list, kakor ,Štajerc". Ali lahko trdimo, da tudi noben slovenski list čitateljem ne nudi toliko in ni tako po ceni kakor „Stajcrc". Naš list ima danes okroglo 15 tisoč odjemalcev, čita ga pa najmanje trikrat toliko oseb, torej gotovo 45 tisoč ljudi. Kateri v slovenskem jeziku pisani list za-more to o sebi reči? Nobeden! In zakaj se razvija „Štajerc" tako lepo, vkljub temu, da ima največ nasprotnikov in da se meče nanj od nasprotnikov največ blata? Edino zato ker je „Štajerc" vedno in povsod kmetski, obrtniški list. Skozi deset let je stal naš list vedno in povsod nevstrašeno na stališču, da je narodno sovraštvo velikanska nesreča, da je narodna gonja prvaški gospodi edino sredstvo v borbi za nje dobiček. In tekom deset let smo vedno na-glašali stališče: sporazumno delo z Nemci. Na tem programu smo dosegli svoje uspehe in smo tudi nasprotnikom dokazali, da je slo-.^ vensko ljudstvo po Štajerskem in Koroškem r. N e m c e m prijazno, da hoče sporazumno z nemškimi sosedi delovati, da mu je edino za gospodarsko delo in za nič druzega. To in nič druzega so tista tajnostim sredstva, s katerimi smo doslej dosegli svoje uspehe. In zato tudi v naprej ne bodemo spremenili svojega stališča. Nasprotno, — ednaki ostanemo, pa naj pride karkoli hoče. Boriti se hočemo i zanaprej v prvi vrsti proti farizejstvu. Laži in odiranja in osleparjenja našega kmetskega in obrtniškega ljudstva mora biti konce. Borili se bodemo toliko časa, da hode ljudstvo samo pognalo svoje krvoločne izkoriščevalce k vragu. In borili se bodemo zato, da napreduje gospodarstvo, da ne bode naša deca tako revna kakor mi, da ne bode treba našim potomcem posestvo na boben dajati in se v Ameriko izseljevati. Kdor je izkoriščevalec, tema bodemo iztrgali krinko raz obraza, pa naj si bode potem tega ali onega stanu. Pravica za vse, to je in ostane naše geslo. Zato bode pa tudi vsakdo, ki pravico ljubi, na naši strani. Ob novem četrtletju kličemo in zbiramo torej zopet svoje prijatelje. In mi napred-njaki, nevstrašljivi in vedno ednaki, pravimo: „Stajerc", edini kmetski in obrtniški napredni list mora biti v vsaki hiši. Sram naj bode naprednega moža, ki se boji teh par kronic ali pa ki se pusti od koga ko-mandirati, da ne bi jemal našega lista. Naročajte „Štajerca", razširjajte, priporočajte ga, zahtevajte ga v vseh gostilnah. Čimveč naročnikov bode „Štajerc" imel, čimbolj ga bodete podpirali, temvečji bode. „Stajerc" košta za Avstrijo celo leto samo 3 krone; za Ogrsko košta (v kuverti) celo leto 4'50 kron; za Nemčijo košta celo leto' o kron; za Ameriko celo leto 6 kron; za drugo inozemstvo pa razmerno. Delujte VSi in ne bojite se, ne pustite se od nikogar prestrašiti ali nafarbati, delujte, da se „Stajerc" razširi, kajti tako bode mogoče, da bodemo napredovali in si pomagali. Ljudstvo za ljudstvo! Dopisi. Ribnica na Pohorju. (Zaradi pomanjkanja prostora zakasnjeno.) „Crna zemlja naj pogrezne vsakega Nemca in nemčurja!" Tako so krohotali naši inteligentni gospodi »Sokoli" v noči dne 16. februarja t. 1. pri sosedni hiši, ko smo pokopali eno blago in mirno gospodično. Toraj razsodite dragi bralci, ali ni vnebovpijoča nesramnost te podivjane pijane druhali, ki se po noči klati okoli z svojimi kva-kva-klici „Živijo Srbija" in naravnost izziva naprednjake h prepiru in pretepu?! Dragi domačini in naprednjaki, za- pomnite si toraj njih geslo „svoji k svojim", podpirajte toraj svoje domačine in naprednjake, ne pa podpirajte te privandrane „hetzmajstre':, katerim je ljubše vsak ovčji tat, kakor pa domačin ali poštenjak. Capito ? Ja celo na vzorno pošteno priljubljeno in postrežljivo c. i. k. pošto v Ribnici so se že ti panslavisti spravili; jim bojda ni nekaj po volji; ja kaj pa si moraš misliti, dragi ..Stajerc", ker tvoji abonentje rastejo tukaj na njih srčno žalost kakor gobe po dežju, napram vsej hujskariji in bedariji teh bratcov revolverja. Zatoraj bi radi napravili c. k. pošto „zum serbischen Kronprinzen", potem bi te dragi „btajerc" pač čisto gotovo pohrustali v goljažu. Ja celo poštni pečat jim ni_po volji, ki se glasi ,.Reifnig"; je gotovo prekratka beseda za te visokoučene glave, ki si bi bojda še lahko zamerkale, ko bi se pečat glasil ...Jurčkova Ribnica na Srbiji". Ti zbesneli krokarji bi gotovo bolje učinili, ko bi ustanovili prepotrebno požarno brambo (freiwillige Feuerwehr) v ljudsko korist; pa tem prvakom in narodnjakom je za ljudski blagor ravno toliko, kakor Turku za svinjsko gnjat. Snujejo jo že sicer čez eno leto, pa seveda pod komando : ,,Hop na strop, ta hiša naj zgori, ker uemčur notri tiči, mi hočemo branit le, kateri je pajdaš slavne Šrbijer. . Da n'e'bote 'vohali za" pisateljem'.1 s£Vam oilje-žim: Jurčkov Ribničan pa ne z .,rješejtom" ampak z ovčjim plečejtom. Rogatec. Po naključbi sem dobil „Slov. Gospodarja" v roke in sem najšel v njemu malo poročilo iz Rogatca. Nimam več navade še manj pa časa se z nepodpisanimi dopisniki po časni-kah ravsati, svetujem torej tistim gospodom kateri imajo v zadnjem času čast čez Rogatec tako grozovita poročila pisati si namesto moje malenkostne osebe, katero drugo zbrati, katera ima za odgovor več časa, in časnikarski boj bode bolj zanimiv. Za danes si pa dovoljujem sledeče odgovoriti: 1. Jaz sploh nimam nikjer ne v Rogatca in ne kje drugje kake komande in isto tudi nikakor ne želim, edino moje javno delo je in ostane v kmetijski podružnici, isto moje delovanje pa sedaj še ne pristoji soditi cenj. g. dopisnikom „Slov. Gospodarja". 2. Je pristop obrtne zadruge k nemškem „Volksratu" bil na dnevnem redu, kateri se je dostavil vsem članom s povabilom. 3. Je v Rogaškem okraju nemški V o 1 k s-ratza slovenske kmete že več koristnega storil nego vsi cenjeni rogaški gospodi dopisniki slov. časopisov skupaj; da le en slučaj navedem je kmet. podružnica po prizadevanju tega tako zloglasnega „Volksrata" dobila od poljedelskega roinisterstva 1000 kron podpore za nakup travnih semen, leta semena se bodo na belo nedeljo med 110 kmetov brezplačno razdelila. Na prošnjo podpisanega je nadalje takozvana „nem.ška" v resnici „okrajna šparkaHau"'-T'Rogafce«i' p^arila-'podruZHHH na na--kup travniških bran 12 0 kron, okrajni odbor v isti namen 10 0 kron, kupile so s"e za ta denar 4 travniške brane in podelile za pol cene izključeno slovenskim občinam in če še smem pristaviti dobro klerikalnim. 4. Smatram edino takrat navzočega g. učitelja za preresnega, da bi koval take dopise, moram si toraj le misliti da so bili drugi gospodje na delu, slišali so nekaj zvoniti, pa poznali niso zvon. 5. Nisem bil nikoli vnet za osebni boj v politiki in mislim mi to more celo moj nekdajni protikandidat g. Znrman, kateri me osebno pozna potrditi, še,manj pa sem se jaz sani ali skoz mene naprošeno komur ponujal za kandidata in mi stojijo v tem oziru ugledne slovenske priče obeh nasprotnih taborov na razpolago, pač pa so me različni slovenski listi naravnost pozvali naj se spreobrnem in bom — zmagal. Ker pa nimam vzroka se spreobrniti, ker vem da sem na pravem potu in tudi nobene zmage ne želim, ostanem to, kar sem bil, v prvi vrsti štajerski agrarec, in kot tak pač ne bom stopil pred slovenskega kmeta in ga prosil naj me voli, to Vam jamčim! Pustimo toraj take šale, listi imajo sedaj za naše čečka-rije tako malo prostora — bližajo se zopet volitve. V Rogatcu na Veliki pondelek 1909. Andrej Drofenig. — 2 — Rogatec Dne 5. t. m. vršila se je v našem! prijaznem trgu tako redka slavnost da jo mogoče ta rod ne bode zopet doživel. Dva visoko-spoštovana gospoda sta za svoje brezštevilne zasluge sprejela cesarsko odliko v podobi zlatega križa z krono. Osebe teh odlikovancev so nam jako simpatične, njih značaj tako vrl in njih zasluge tako velike da ne vemo komu bi prednost dali, držimo se torej reda kojega se je posluževal naš spoštovani g. okrajni glavar pri častnem nagovoru ob priliki dekoriranja. Odlikovani g. župnik v Žetalah je med vsemi duhovniki obširne naše škofije eden izmed malih tistih, ki se edino vere drži in se drži besed Kristusa ki pravi „Idite in učite vse narode" in zopet pravi „Mir Vam bodi" in zopet „Moje kraljestvo ni od tega sveta". Gospod glavar jo tudi te pohvalne besede opetovano posebno naglašal in želel da bi se taki pravi duhovniki posnemali. Mnogobrojne zasluge iztekel pa se je g. župnik še posebno kot dolgoletni član okrajnega šolskega sveta v Rogatcu za kmetijstvo itd. Odlikovani gospod okrajni načelnik direktor Josef Simony, pa ima za okraj in za posamezne občine v okraju, tako velike zasluge, da jih niti treba ni še posebej naglošftti, eaj je skoraj v vsakem zastopu in društvu izborno delaven, posebno pa ima kmetijstvo v okraju v njem največjo uporo. Ro- delavcu vseskozi vedno rad pripravljen pomagati. Sijajen je bil moment ko je vstopil g. glavar v telovadno dvorano tržke šole v koji so bili zbrani zastopniki vseh stanov, korporacij in uradov. Prisrčne besede g. glavarja niso ganile samo odlikovance ampak vse navzoče in enoglasno je zadonelo sivolasemu vladarju trikratni „Hoch" v zahvalo za izkazano priznanje. Ob eni uri popoldan zbrala se je množica častnih gostov v Spornovi gostilni h banketa, pri katerem je odlikovani g. župnik v prav lepih besedah našemu svitlemu cesarju hvalo izrekel in nas pozval, da smo zopet zaklicali našemu milemu cesarju trikratni doneči „Hoch". Različni govorniki so spregovorili prav lepe besede o obeh odlikovanih, o. g. glavarju in o drugih, odliko-vanci pa so se zopet zahvalili; omenjeno nuj le bo, da jo eden govornikov naglašal da predstavita ta dva odlikovanca vsak za se in oba skup geslo našega cesarja „Viribu3. unitis" „z druženimi močmi"; splošno živo in glasno priznanje je kazalo da si niso v tem navzoč; bili v nasprotju. Vsem, katerim je bila čast dana tej slavnosti prisostvovati ostanejo te prijetne ure nepozabne, odlikovanca pa naj Bog živi še mnogo let v prid gospodarskega napredka, v prid prepotrebne sloge, katero hočejo v zadnjem času nekateri mladeniči kaliti; navzoči so s tem, da so postavili sklad za nedeljsko šolo za obrtniške vajence vzajemno pokazali, da jim je gospodarski napredek nad vse, — dal Bog da bi bilo tudi tako naprej. Žetale. Dragi „ Stajerc", nisem sicer Tvoj redni dopisnik, pa poznava so žo voč lot in vom, da-imaš ojstro krtačo s katero si že Jflarsikaife^ rega in tudi že naše po navadi vzorne kaplane krtačil. Vem pa tudi da imaš visoko spoštovanje do pravih duhovnov v smislu zapovedi Kristusove. En tak pravi duhoven je tudi naš seveda le od pravih ljudi visoko spoštovan gospod župnik ; on je zares en vzor duhovnik, se ne vtiče v posvetne zadeve in ne zlorablja prižnico, ampak je zvest oznanevalec — besede Božje. To seveda ne paše našim liboralcem in tudi ne klerikalcem, prvim ni prav da ni bolj naroden — ' govori in če okolščine zahtevajo tudi rabi rado-voljno pri cerkvenih opravilih nemški jezik, drugim pa je premalo klerikalen politik; zavidate ga torej obe stranki zavoljo mu od cesarja podeljenega zlatega zaslužnega križca z krono. Gospod župnik pa vživajo od vsakega prava kristjana največje spoštovanje. Mi jim čestitamo ! Hlestinje. Dragi ,, Stajerc" naznanjamo ti, da je na velikonočni pondelek tukaj priredila dohtarska narodna stranka shod zaupnih mož, na katerem se je določil že poprej naprošeni deželnozborski kandidat. Shod je bil od tukajšnih kmetov slabo obiskan. Videli smo le neke tuje gospode in okoli Zetal naprošeno kmete. Pod predsedstvom g. Kregarja pri sv. Potru na Medvedovem selu je govoril celjski g. Spindler o nalogi deželnega zbora in njega poslancev. Našteval je grehe poslanca g. dr. Korošca, doka- zoval da ni držal bosede, katere je s lilcem obljuboval, bodi si v narodnem i darskem oziru. Zborovale! so izrekli nezaupnico ter izrekli da je „figa-mož' takega ne_ bomo nikdar volili za pos! . kmet iz Zetal je prečital predlog, da naj za deželnega poslanca že od narodne doh1 stranka izvoljeni kandidat g. Berlisk, gospodar in trgovec iz Zetal. In ta je tu didaturo sprejel. Mi bi bili vsi za njegovo] iitev, ker on je od vseh, ki ga poznajo, van in od vseh priljubljen in tega posl zmožen. Pa kaj nam vse to pomaga: on] nas kmetov postavljen, ampak od doht rodne stranki On kot narodni Slovenec] ne smel v Gradcu združiti z nemškimi ter delovati za potrebni nemški poduk in občni kmetski blagor. Ampak k njemu bi jali pred zasedanjem deželnozborskega zbor dohtarji, narodovci, ter ga navijali kakor! automat, ki bi moral za narodovce, dohM toraj za prazno slamo interpelirati ia glt Imenovani g. Berlisk gotovo nima srca za I ker iz dna srca tebe, dragi „ Stajerc" ki živiš edino le za naš kmetski blagor napredek v gospodarskem oziru. Teilaj 1 z nami in našim „Štajercem", ki je edino! kmetski list, on je zoper nas kmete in kot j snega ne bomo nijedar, vojilj. Da je ta, zoper nam priljubljenega '»Štajerca' in mi kmetje smrdimo, da je njegov tovariš iij tal prečital predlog o njegovi kandidaturi i razom, da naša „štajercijanska stranka" životari, da smo pod jarmom ptujske kor; da mu šfcajercijanska stranka smrdi, da treba z njo boriti. In to je naš ljubi kandj z molkom odobril. Mi sodimo, da mu predlog kandidat sam napisal. Ker „Štajen šmarski in rogaški okraj svojega kandida1 nastavlja, se nam čudno zdi, kakšen vzrok narodovci se z „Štajercijanci" boriti, toraj zoper brata?! So pač klerikalni izrodek, kij je samo za nadvlado, nikakor pa za ljiidj korist. „Mi kmetje smo odrašeni; drugače a ne ravna z nami. kakor z otroci. Otroke refl drugi ljudje; nas kmete pa ne redi nikdo. sprotno, mi moramo še mnogo drugih ljudij diti. Povsod čitamo, da plačajo otroci le vico. Ali smo že kedaj slišali, da plačajo kmet manj? Gotovo ne. Pri plačevanju se : smatra za otroke; tu smo prav odrašeni dri Ijani. In mi smo dosti stari in pametni, di peljemo sami svojo stvar... V plačuje davke, to je res. Uradnik plačuje za svojo plačo, kapitalist za svoje premož Kmet pa mora davke plačevati celo za dolgove. Ako ima kdo še toliko hipotek na | jem posestvu, plačevati mora ravno tako, da bi bil dolga prost ..." . L ud« i g Thoma.1 nu Prvaki, Srbija in deželna izdajstvo. (Nadaljevanje.) Da dokažemo, kako so prvaki vedno i dosledno proti Avstriji pisarili, naj navedem! še nekaj citatov. Koncom leta 1906 je pisal „Slov. narod' da se bode slovanski jug kakor on mož dvigi in da mora (proti Avstriji) zmagati. 24. februarji 1906 je pisal: »To je gotovo, da bode morala'Avstrij: pogniti svoj tilnik pred Srbijo, ki je sicer maki moralično močna in edina«. In 17. julija je »Narod" celo pisal, da* bode kulturelna Evropa prepričala, da A ja ne zasluži, da bi se računaj k civiliziranim državam Kje na svetu bi se smelo kaj ednal natiskati? Ko je imela liberalno-prvaška str 30. marca 1906 v Ljubljani zaupni shod, dol ie od Srbov brzojavni pozdrav. V tem pozdnS so se Srbi zahvalili „Slov. narodu" in prval sploh za podporo v borbi proti £ striji. Bilo je to v času colninske voji s Srbijo. ,,Narod" je tudi zahteval, da bi se i tubah . v" M skim terili stvo. slove našn kako prvai zali. Medt in či nosti acus' stavi le zk teh ] velei: Ip.BflTl vo-.po- šcn voli •ske ;dni :an- 5V#- Sto-:udi od na-i se niši naš iha-inja kak .rje, -ati. eta, •aži, nas r ni Tiaš tak-idat in a Že- maj lice, : bo i d at i ta za ne lajo 3 rat jim Isko tudi »dijo Na-: i re-lolOr: ietje 3 n»: :žav-; da, nkdo. avke 3nje. i svoje: svo-: akor „ ,0 o in demo: rod", r-i gnil narja i prišla, > :la sej s tri-] i al a ikega ranka lobila dravd akom Av-vojne se T LjpMjani napravil srbski konzulat, v Belgradu pa,trgovinski urad" ljubljanske trgovske zbor-li«. I Avgusta 1906 so napravili ljubljanski prvaki s županom Hribarjem na čelu izlet v Sofijo |in se ostavili tudi v Beligradu. Na kolodvoru so prtike srbski časnikarji in oficirji pozdravili in [povsod seje bratsko zabavalo ter hujskalo proti Avstriji. Ljubljanskega župana Hribarja je tudi steka vlada odlikovala s Sava-redom III. nneda. Po septemberskih izgredih, katerih se je tudi mnogo Srbov udeležilo, pričeli so prvaki jjTOMviw gonjo v bojkot. Rekli so, da se hočejo osvoboditi in vstvariti jugoslovansko To središče pa bi bilo mesto — [Bel i g rad. (Prihodnji« naprej). Novice. Od Ljubljane do Beligrada. Hvala Bogu, da so zadnji tedni političnega vznemirjenja končani. Vojska z balkanskimi državami je bila tako re-koč že gotova stvar. Njena posledica pa bi za-mogla biti grozovita vojska z Rusijo. Ja celo velike evropske vojne je bilo pričakovati. Koliko Bh m"deiiarjV TJi'takY bbji kcštali! Le naj .-e. m nasprotniki navdušujejo za zarjavelo idejo svoega ,vseslovenstva". Za prelivanje slovenske [km proti Srbiji se menda nikdo ne navdušuje. Hvala Bogu, da je zdaj glavna nevarnost odstranjena. Vesela vest o miru nam je bilo najlepše velikonočno darilo. Naša diplomacija je nmgala s peresom in papirjem v roki. Ta arcga našega ministra za zunanje zadeve bi aor ne bila mogoča brez zveste, krasne pomoči Senčijo. Lahko trdimo in vsak poznavatelj raz-|nei mora to priznati, da bi stala avstro-ogrska država danes v krvavem obupnem boju z raznimi [podivjanimi nasprotniki, ako bi Nemčija v zad-jnjem hipn ne priskočila na pomoč in ne zapo-ivedala nasprotnikom mir. Veselje je to, kajti dpkizalo so nam je javno in mogočno, da nismo jitei, da stoji in drži Nemčija z nami, da nas |mkdo ne more premagati, dokler imamo mo-ffao nemško zaveznico. Ves svet nima danes He moči, da bi zvezani državi Avstro-Ogrsko Id Nemčijo premagal. Naša diplomatična zmaga ia Balkanu je udarila tihe, skrite in odkrite Bsprotnike evroppjskega miru na glavo in jim j« ia desetletja odvzela moči za ruvanje in hujskanje . . . To vse je nepobitna resnica! In zdaj, ko je zunanja nevarnost teko rekoč odstranjena, idaj ko prihajajo naši vojaki že „na Urlaub", ■daj, ko lahko srečno vzdihnemo in se veselimo svidenja z našimi ljubimi, — zdaj se obrača pozornost zopet na domače razmere. In brez sovraštva, brez denuncijanstva moramo zopet ponavljati besedo : žalostno, sramotno je, da se je i teh težkih dnevih našlo tudi med slovenskim ljudstvom nekaj brezvestnih hujskačev, katerih edini in hudobni cilj je — deželno izdajstvi). Od leta 1848 sem že pravijo in zahtevajo slovenski prvaki, da naj se Avstrija v svoji današnji obliki razbije. Ali kako jasno in očitno, kakor v časih bojne nevarnosti s Srbijo, niso prvaki nikdar svoje izdajalsko prepričanje pokali. To se ne da in ne more in ne sme zatajiti! Medtem ko so slovenski vojaki stali ob srbski is črnogorski meji, stali zvesti v vedni nevarnosti, da jim pošlje zahrbtni sovražnik krogljo v srce, — medtem so slovenski prvaki, voditelji slovenskih narodnih strank širili navdušenje za Srbe, delali zveze s Srbijo, pisarili članke za Srbe. da, nabirali denar za Srbijo in proslavljali sMega revolver-Petra ter njegovega sinkota Jorja. Zadnji tedni so torej vsej javnosti in vsemumislečemu ljudstvu doprinesli naravnost dokaz, da bi žrtvovali prvaki tudi nedolžno kri [slovenskih soldatnv za ^prijateljčke" na Srbskem. Posebno jasno dokazuje to dejstvo mala knjižica, [kije pred kratkem izšla v zalogi tiskarne „Cent* v Celju in to v nemškem jeziku pod na-»Tom: „V o n L a i b a.c h bis B e 1 g r a d ! [Sabische Umtriebe in Siidosterreich. Von Austri-[ttn'. — Ta knjižica je velezanimiva. Ona ne stivi nedokazane trditve, temveč knjiga tvori |le zbirko izrekov in člankov prvaških listov. Iz tfi prvaških izrekov in člankov pa. je naravnost Ttfcdajalstvo prvaških Slovencev razvidno. Ve-leanimiva knjižica obsega sledeče oddelke: — 3 — Panslavizem slovensko - radikalne stranke. — Jugoslovanski ideal (veleizdajalski ideal, veleiz-dajalski cilj prvakov). — Osužnjenje Bošnjakov (kako se potegavajo prvaki za Bošnjake). — Colninski spor (prvaki nasprotniki naših kmetov). — Srbi in Madžari. — ,Slovanski jug" (vele-izdajalsko društvo). — Jugoslovanski shodi in razstave. — Gospodarska emancipacija. — Razmere v Bozniji. — Vojni članki prvaških listov. — Jugoslovanska (veleizdajalska) misel. — Sovraštvo (prvakov) proti vojaštvu in cesarju. — Združenje Jugoslovanov. — Smer jugoslo-vanstva. — Proti Obrenovičom. — Vse le hujskanje proti Avstriji. — To so poglavitne točke omenjene nemške knjige. Knjižica je čisto cena in priporočamo vsem prijateljem, ki razumejo nemško, da si jo kupijo. Za naše čitatelje prinašamo v člankih ,Prvaki, Srbija in deželno izdajstvo" primerne izvlečke iz te knjižice. — Na vsak način je ta knjiga dokazala, da se prvaštvu ne gre z a g o-spodarsko delo, ne gre za našega kmeta, temveč da imajo ti veleiz-dajalci edini cilj, razbiti Avstrijo! Torej proč s prvaki! Iz Spodnje-Štajerskega. VolllcTokrajnega zastopa ptujskega! Volitve v ptujski okrajni zaštop so že razpisane in se bodejo koncom tega meseca vršile. Prvaki napenjajo vse moči, da bi dobili okraj v svoje roke. Dvajset let so imeli zastop prvaki v roki in dvajset let niso prav ničesar storili. Ko pa so naprednjaki res velikansko gospodarsko delo izvršili, zdaj ko so naprednjaki čez 22 tisoč kron prvaškega dolga poplačali, zdaj ko so naprednjaki celo vrsto prepotrebnih cest zgradili, mostove popravili, živinorejo dvignili, zdaj ko so naprednjaki vkljub temu ž e č e z 30.000 kron prihranili, zdaj ko bodejo v kratkem o kraj ne doklade znižali, — zdaj hočejo prvaki zopet okrajni zastop v svoje kremplje dobiti, da hi nvedli staro gospodarstvo zanemarjenja in zlorabljenja javnih .denarjev. V o 1 i l e i! Ne pustite se zapeljavati od tistih ljudi, ki so tekom 20 let dokazali, da nočejo in ne morejo ničesar storiti, kar bi bilo ljudstvu v korist! Volimo složno in ednoglasno dosedanji okrajni zastop. Kdor je za gospodarsko delo, bode volil z naprednjaki, kdor pa je za politično gonjo, ta bode volil za prvake ! Zakaj tO?! Vsi vemo, da se gre pri sedanjih okrajnih volitvah edino zato, da bi prišli prvaki zopet do — korita. Glavno vlogo igrajo pri temu seveda slavnoznani B r e n č i č i. Denar, denar, — to je „amen", te gospode! Vse za denar! Mi se ne bodemo prepirali s prvaškimi listi, ki sploh niso več zmožni, da bi resnico pisali. Ne, tako daleč še nismo padli. Ti listi naj pijspjo karkoli hočejo. Ali mi vprašj^njo^Bj^ng, č i ča: — Kaj je z našo trditvijo, sto 15 tisočakov na leto od okrajnih denarjev zaslužili, da ste vedno le3 prodajali in obenem sami sebi naročila dovoljevali? Kaj je na tem ? — Na to vprašanje hočemo odgovor, pa ne v kakšnem ljubljanskem listu, ki pod zaščito gotovih veleizdajalcev sme lagati! Vnn z odgovorom, gospoda Brenčičova! . . . Sicer pa bodemo Brenčičc še par drugih' stvari vprašali; tako n. p. to, kako je umrl tisti nesrečni hlapec, o katerem smo pisali svoj čas. In vprašali bodemo, kaj je bilo s tisto jaboljčnico, ki jo je neki Brenčič svoj čas za pravo vino prodal in moral zato precej plačati. In vprašali bojlemo, kaj je s tistim tisočakom, ki je ob smrti enega Brenčiča izginil in ki se je v hotelu Osterberger menjal. In vprašali bodemo, zakaj ima veliki Slovenec Brenčič na svoji gostilni v Ptuju še vedno izključeno nemški napis ... Odgovora zahtevamo! Kajti mi vemo še mnogo, mnogo. Brenčič i in prvaki, pa nikdar, nikdar več v ptujskem okrajnem zastopu gospodarili ne bodejo! Brenčiči. ali ste gluhi? Bližajo se zopet volitve v ptujski okrajni zastop. Mi smo že #pe-tovano povedali in tudi dokazali, da je stari prvaški okrajni zastop edino za znano bahasto družino Brenčič deloval. Naprednjaki v sedanjem okrajnem zastopu nimajo niti ušivega vinarja dobička od svojega dela. Nasprotno, veliko osebno škodo imajo. Načelnik g. Ornig deluje n. "p. popolnoma zastonj in ne dobi niti vinarja za ves svoj trud. In vendar se vozi po okraju, nadzoruje ceste, pregledava dela, pride povsod, kamor je treba prideti, rabi v okrajne namene svoj voz in svoje konje, izgubi mnogo, mnogo časa in denarja in zdravja za okraj, — vse to pa zastonj . . . Prvaki pa, ko so imeli okrajni zastop v svoji roki, so delali osebni dobiček. Po-znavatelji razmer trdijo, da je n. p. Brenčičova družina v okrajnem zastopu napravila velikanski, tisoče in tisoče goldinarjev broječi dobiček. Kradli niso Brenčiči, ali prodajali so okraju svoj les na koristni način. Komandirali so okrajnem zastopu, da je svoj les (za mostove itd.) drago in slabo kupoval od Brenčičov. Do 15 tisoč kron so Brenčiči na leto dobivali od okrajnega zastopa. To je denar! In to se ne sme več goditi. Prvaki ne smejo okraj več v svoje kremplje dobiti, ker drugače bi ljudstvo moralo zopet svoje krvave denarje plačevati za Brenčiče in ednake gospode . . . Kdo more g. Ornigu in sedanjim okrajnim zastopnikom kaj tecega očitati? Nikdo ne! Prvaki skrijte se, kajti Brenčiči so postali zdaj gluhi . . . Ljudstvo pa ne! Ljudstvo pa vidi in sliši in zato bode volilo napredno! Številkef Resnica so številke! Prazne .fraze? in besede ne povejo ničesar. Pustimo številke govoriti! Te poštene številke pravijo z ozirom na okrajni zastop ptujski sledeče resnice: — 1. Prvaški Brenčič so ob času svojega vladanja v ptujskem okrajnem ze-stopu zaslužili na leto najmanje 15 tisočakov, ki se jih je Brenčicom plačevalo iz krvavih kmet-skih slovenskih krajcarjev. — 2. Prvaki niso tekom dvajset let. niti toliko koristnega za okraj storili, kolikor je črnega za nohtom. In vendar so dvigali 30% okrajne doklade, ter so zapustili čez 22 tisoč kron dolga. — — 3. Naprednjaki so izvršili tekom 4 let velikansko koristno delo in so plačali ves dolg prvakov. — 4. Ornig in naprednjaki so dobili za okraj toliko podpor, kakor nikjer in nikdar preje. Zato so zamogli ceste graditi itd. — 5. Naprednjaki z Ornigom na čelu so poleg tega v zadnjem letu prihranili 35 tisoč kron čistega denarja in bodejo vsled tega v kratkem okrajne doklade znižali. — To so številke, ki govorijo jasno, ki se ne dajo zatajiti, ki se ne dajo izbrisati. Proč s praznimi besedami, — številke naj govorijo. In številke bodejo govorile za — naprednjake! Prvaki si že delijo kožo medveda, katerega niti ustrelili niso. Ljude farbajo, da bodejo čisto gotovo pri volitvah v okrajni zastop zmagali. Taka zmaga bi bila le dokaz, da je ljudstvo še nerazsodno. Ali v ptujskem okraju se ljudstvo ne da več farbati. Zato lahko rečemo: Vsi vragi, vse laži pridejo lahko prvakom na pomoč, — ptujski okrajni zastop, ije bfld^njkdar^v^fliih rokahvKajti ljudstvo ne sodi več po besedah, temveč le po — delu. In delo so izvršili naprednjaki z vrlim Ornigom na čelu! Slovensko-prvaško gospodarstvo. Žalibog, da nimamo skoraj nikdar priložnosti, poročati kaj dobrega o prvaško-slovenskem gospodarstvu. Zaporedoma, od tatinskego tajnika v prvaškem celjskem okrajnem zastopu pa do zadnjih tatvin v prvaških občinskih zastopih, smo morali poročati o tatvinah, sleparijah prvakov. Nepravilno bi bilo, ako bi prvakom vse te lumpariji očitali. Lumpov je pač povsod dosti. Ali lumparija in slabo gospodarstvo, to je nekaj druzega. Poslušajte: — okrajni zastop v G o r-njemgradu je v rokah prvaško-slovenskih voditeljev. Zastop doslej tekom let še ni ničesar koristnega storil. Nasprotno, ljudje trdijo, da je okraj zelo zanemarjen in slab. Prišla je Velika noč. Kaj se zgodi ? Vbogo prebivalstvo zgornjo-grajskega okraja izve nakrat neprijetno novico, da so mu prvaki okrajne doklade na 70 procentov zvišali. V Gornjemgradu morajo torej ljudje 70 procentov od vseh direktnih davkov za okraj plačati. Ako plača kdo n. pr. 3 K direktnega davka, plačati mora poleg tega čez 2 K za okraj . . . Takšno je pr vaško gospodarstvo! Zato bi radi prvaki tndi ptujski okrajni zastop v svoje roke dobili. Denar, d-enar, to je prvaški bandi glavna reč! - 4 — Proti hofratu Plojll začeli so klerikalci hudo gonjo in borijo se proti njemu skoraj z istimi sredstvi, kakor so se borili svoj čas za njega proti naprednjakom. Ploj je za javnost mrtvi mož, čeprav to doslej sam še ne izpre-vidi. Izginiti bode moral iz površja. Klerikalci so izdali pred kratkim vsem zvestim svojim pristašem v ptujsko-ormužkem okraju pismo, ki se glasi tako-le : „Velecenjeni gospod ! Kakor Vam je znano, je naša stranka pri zadnjih volitvah za državni zbor kandidirala in izvolila dr. Ploja vkljub temu, da so ga liberalci in štajercijanci z nepopisno drznostjo blatili in grdili. Toda komaj je imel dr. Ploj mandat v žepu, pustil je svoje tovariše iz Kmečke zveze in se pridružil v državnem zboru poslancem liberalne stranke, katere je vodil in varoval. Dvakrat se je ponudila dr. Ploju prilika, da se spravi s kmečko stranko. Dr. Ploj je vsakokrat odklonil. Pač pa je vedno vzdrževal in še vzdržuje prijateljske razmere z liberalno stranko. To se je pokazalo posebno, ko je vabil za ustanovni shod svoje stranke v Ptuj. Povabil je liberalce, a na večino svojih kmečkih volilcev pa je pozabil. Dr. Ploj je izgubil v političnih krogih zadnji čas skoraj vso veljavo. Da bi ne izgubil že zadnje trohice, hoče sedaj na vsak način postati deželni poslanec, da lahko na zgoraj reče : Glejte, kako mi ljudstvo zaupa! Ker pa s kmečko stranko noče iti, (pravijo, da se on, dvorni svetnik, kmetom v politiki ne bo klanjal), a z liberalno stranko si še vendar ne upa javno nastopiti, ustanovil si je svojo stranko, katero so krstili za stranko združenih Slovencev. Botri so bili novi stranki odvetnik dr. Rosina, odvetnik dr. Jurtela in uskok Žemljic, katerega je odbor Kmočke zveze zaradi njegove nezanesljivosti v politiki moral izključiti. Glasilo nove stranke je „Sloga", katero vzdržuje dr. Ploj in nekaj odvetnikov z bogatimi denarnimi prispevki. Ta list mora tako pisati, kakor ti gospodje hočejo, torej ni izraz ljudskega mnenja in naziranja. Slovenska kmečka zveza bo pri Vas postavila v sporazumu s svojimi zaupniki lastne kandidate. To Vam s tem pismom sporočamo in Vas prosimo, da to razglasite med vsem ljudstvom. Posodite to pismo tudi drugim, da ga prečitajo. Tudi dr. Ploj bo postavil svoje kandidate, a ne v sporazumu s kmečko stranko, ampa bržkone v ozkem prijateljstvu z liberalno stranko. Saj se je že med Plovejci in liberalci vršil tozadeven zaupen pogovor. Bodite prepričani, da Plojevci nikdar niso marali za kmečko ljudstvo, ampak le za kmečke mandate. Sedaj bodo s pomočjo liberalnega uči-teljstva, ki si na stroške kmeta želi novo zvišanje svojih plač, lovili vaše glasove. Ostanite trdni ter obdržite zvestobo kmečki stranki! Naša stranka je katoliška, slovenska, kmečka. Vsi kmetje pod prapor Slovenske kmetčke zveze! Prijateljske pozdrave Vam pošilja „Slovenska kmečka zveza". — Hahaha ! Enkrat so klerikalci delali procesije, da bi bil Ploj za poslanca izvoljen. Kako se vse spreminja . . . Vbogo je le ljudstvo, ki ga vodijo taki gospodje — za nos! Oj revček, revček dr. Brumen! Naši čita-telji niti ne vedo, kako se nam ptujski prvaški doktor Brumen smili. Res, ko bi imeli časa, bi se za Brumena jokali. Pa ne morda zato, ker nima posebne sreče v svojih procesih. Ne, no, on je — kratkoviden v vsakem oziru. Ali vele-cenjeni prvaški dr. Brumen se nam smili, ker je bil glasom gotovih dobrih poročil te dni enkrat v ptujskem „Stadtbergu" — tepen. Dr. Brumen je sicer slovenski prvaški odrešenik. Ali mož nosi gosposko suknjo. Nekateri od pr-vaških hujskačev našuntani pobalini so našega Brumna zato napadli. Niso vedeli, da je izvrstni „Slovenec". Ne, mislili so, da je „nemčur", in zato so ga kamenovali, kakor sv. Štefana . . . Oj brumni Brumen! Kaj ti pomaga vsa' tvoja „slovenščina", ko te vendar slovenski fantje sami — tepejo ... Oj brumni Brumen, potolaži se, kajti ti si res — mučenik! Ako bi ne pisaril v ljubljanski liberalni „Slov. Narod", bi te morda prvaki celo proglasili za svetnika. Ali tako se celo slovenski klerikalci veselijo, da si bil — tepen . . . Brumen, ali je hudo bolelo ? Gospod Roblek, ali je res? Poroča se nam iz zanesljivega vira, da vedno pred zasedanjem državnega zbora pridejo prvaški dohtarji k državnemu poslancu Robleku ter mu v glavo vbi-jajo, kaj naj tam govori in predlaga. Mi vpra- šamo tedaj g. Robleka resno in na željo njegovih kmetskih volilcev, ali je to res ali ne ? Prosimo za takojšni odgovor, ker drugače bi morali še nekaj povedati... Iz Žetal se nam po srebotju telegrafira, da namerava tamošnji kramar Berlisk iti na Spin-dlerjeve limanice in kandidirati mesto Žurmana v deželni zbor; to Vam je še le ptič ta Berlisk, požrl bo prvo uro vse Nemce v Gradcu — dober tek! Iz Sv. Križa na Murskem polju se nam poroča, da so se od pozne božje službe v nedeljo dne 28. marca grede domov steple med seboj Vueenske dekleta, vsled česar ste dobili pri tej ženski borbi dve jungfravi na glavi teške rane ; Alojzija Cernjavič in ajčika Zaplata (tista tam proti Muri). To je sad klerikalne goje ! Same tiste „bratovske device" ki namesto da bi rožni venec molile, pa se pretepajo zavoljo fantov! Toraj poglej si svoje device, gosp. župnik Jožef Wesednov, kake so. Tega ne vidiš; drugo pa vse, kaj Tebe nič ne briga! Ko so fanti po noči se tepli in „IIeil" klicali, tisto pa si takoj zagledal in s prižnice napadal. Nabori (štelunge) v okraju 87. inf. reg. se vršijo letos tako-le: V Celju (mosto) 26. maja, Vransko 27.. 28. in 29. maja, Prasberg 1., 2. in 3. maja, Šmarje 27. in 28. aprila, Konjice 14., 15. in 16. aprila, Ljutomer 17. in 19. aprila, Ptuj (mesto) 15. maja, Ptuj (okolica) 10., 11., 12., 13., in 14. maja, Rogatec 29. in 30. aprila, Ormož 5. in 7. maja, Laško 1., 3. in 4. maja, Brežice 17., 18. in 19. maja, Kozje 21. in 22. maja, Šoštanj 4. in 5. junija, Slov. Gradec 7. in 8. junija, Marenberg 9., 11. in 12. junija, Slov. Bistrica 19., 21. in 22. maja, Maribor (mesto) 14. in 15. aprila. Strela je udarila v prvih nevihtah, ki smo jih letos že doživeli. Gospa Gomilškova iz Maj-perga se je peljala po cesti iz Št. Vida. Strela je udarila v voz in ubila takoj konja. Kakor čudežno pa sta ostala gospa in hlapec popolnoma neranjena. Zaprli so na Dunaju znanega Robert Bla-schitza iz Ptuja, ki je obdolžen raznih oškodovanj. Mož je itak znan . . . Samomor. Vsled domaČega prepira se je ob-strelil kočar Joh. Budna v Zavorneku. Mož je težko ranjen. Velikonočno streljanje je zahtevalo kakor vsako leto zopet mnogo žrtev. Posestniku To-manu v Dobrni so bili obe nogi poškodovani; levo mu bodejo marali odrezati. Oblast in duhovniki naj bi vendar enkrat skrbeli, da se to lahkomiselno streljanje konča. Boga se pač na ta način ne časti . . . Samomor. Zganjepivec Pangerl je skušal svojemu življenju s tem konec napraviti, da si je zadri nož v prša in prerezal žile. Ranjen je težko. Gotovo se mu je vsled žganja zmešalo. Umrl je v Ptuju splošno znani in v obče priljubljeni vrtnar g. Jos. Topitschnig. Bil je vrli poštenjak. Pogreba se je udoložilo mnogo ljudstva, nadalje ptujski veteranci in požarna bramba z deško mestno godbo. Bilje eden najboljših požarnikov. Čast poštenjaku, ki nam ga je vzela smrt tako rano! Zomljica mu bodi lahka! Iz Koroškega. Iz Libeliče se nam piše : Glavni list huj-skajočih farjev „Š-Mir" prinesel je 3. aprila kar troje člankov o naši občini. Iz teh člankov je razvidna le grozovita jeza proti krepko naprednemu slovenskemu kmetu vulgo Schauerju in proti posestniku ter občinskemu tajniku gosp. Pugelnigu. Kdo je pisec „Š-Mirovih" člankov, to si že lahko mislimo. Svetujemo dotičniku da naj se raje bolj s krščansko ljubeznijo do bližnjega peča, kakor da bi zaradi politične agitacije toliko okoli letal, da bi kmalu noge izgubil. Obenem izjavljamo, da je pisec dotičnih „Š-Mi-rovih" člankov čisto navadni lažnik. Ako ne, pa naj nasprotno dokaže. Naš splošno spoštovani in priljubljeni kmetski okrožni načelnik vulgo Schauer napovedal je na prošnjo raznih kmstov okrožni shod za 28. marca, da se pomaga s skupno dobavo krmilne slame mnogim iz bede, kar se je tudi zgodilo. Kajti klerikalni agitatorji in farski hujskači so nam sicer slame obljubovali, ali dobili nismo od njih ničesar. Da se naš načelnik vulgo Schauer in mnogi drugi ne pustijo podkupiti, to jim .Š-Mirovci" ne rejo odpustiti. Kajti žal da so se pustili! mnogokateri za denar do tega pripraviti, i postali slepo orožje v rokah klerikaiizma. klerikalci ne potrebujejo samostojnih mož, več le „stimmvieh", le osebe, ki vbog molčijo. Ker stojijo občinske volitve pred ran hočejo črnuhi vsakega naprednjaka kar I kajti oni bi radi, da pridejo v občinski; le taki ljudje, ki stojijo pod večno nekega gotovega župnika. Vulgo Schauer i gelnik pa naj le tako naprej delujeta, ka; lagoma a gotovo bode vshajalo tudi v Lihi solnce napredka, vljub vsem zopernin* suknjam. To zagotovijo črni gospodi mnq skovalci shoda v Potočah. Žitaravas. Piše se nam: O klerikalnem^ o katerem smo med dragim pisali zadnje smo še izvedeli, kake gorostasne laži so požreti tam vbogi poslušalci. Med drugim i Grafenauer izrazil, da če ne volijo njega al: i Ellersdorferja, bo morala prevzeti dežela d za celovško električno upravo in da bodo davkoplačevalci se svojim denarjem morali] čati te dolgove. S takimi grdimi sredstvi slepj ti brezvestni ljudje vbogo volilec. To je i] pregreh zoper lahkoverljivo ljudstvo. Seve sprotnega govora pri zaključenih vratah ni] in udeleženci so morali to gorostasno laž in za resnico, saj je bil navzoč tudi župnik W| ki je se svojim molčanjem potrjeval vse] Grafenauerjeve. Kaj pravi k tem vaša krš vest, gospod župnik, če je sploh imate ? 1 menda ni toliko za krščanstvo kakor za p stvari. To kaže vaš trud ob volitvah. greš ob volitvi, te sreča črna suknja, ki ] od agitacije. Čudimo se le, da je mož tako ] še le zapazil v sebi poklic do agitatorja.] škoda, kajti ko bi jo bil našel prej, bi starišem ohranil mnogo britkostij in davki čevalcem ne bi bilo treba vzdrževati v strastnega agitatorja; zato je denar v teh i bih časih vendar še predober. Zato, ljubi naša stranka ne sme biti tista, ki si hoče] magati z lažmi. Premišljujte torej dobro, pri oddaste v bodoče svoje glasove! Če boste in pametno premišljevali, vam bo lahko. pšenico od plevelja! Trata pri Glinjah. Poroča se nam: nasto srenjsko prvaštvo, katero sta v času dva študirana gospodiča z nesramno cijo od hiše do hiše ozdravljala, je na marca t. 1. pri Dremlju v Glinjah — pog 48 žalujočih „turkov" toči bridke solze nesreči. „Mrtvo truplo" je bilo z 98 be z 102 rdečimi, torej skupno v 200 napr rokami v bližnjo Dravo s tem namenom! greznjeno, da ga ta v Srbijo poplavi. K se ki jo bodo prvaki baje pri „Ihitu" v resni« držali, so tudi Freithofnikarjevi in štrukei prijatelji povabljeni. Govori se, da bodeta | dr. Glavnik in dr. Mičič turški močnik inj vaške štruklje „lačnim" sedmincam se naprednjaki jim želimo iz celega srca dober i Zadolje pod Macnom. Piše se: Pon bliža in z njo tudi poljsko delo in paša. Pn leta, ko je bila naša šola v Glinjah še poldnej so nam otroci veliko pomagali, a zdaj jih uči 5 do 6 ur v šoli ima. To ne bo šlo. Šolski i v Glinjah bi moral vendar toliko spoznati,! je novo vpeljani celdnevni pouk že dovolj breme za otroke in starejše. In vi slovem gospodi v Glinjah ste nam vkljub temu ki slovenske ure na teden pridjali, brez da bi | prej vprašali, ali smo volje naše otroke dolgo v šoli pustiti. Ko smo se v tej zadevil primernem mestu oglasili, nam je bilo pojasni da ni nikdo prisiljen svojega otroka v slov ure pošiljati. Torej proč z takimi urami, da otroci eno uro prej iz šole prišli, in jih remo za delo in pašo porabiti. Mi smo preprifl da slovenske ure našim otrokam ne bod koristile, ker oni ne bodo na Kranjskem iskali. Za našo dolino zadostuje materini jej in slovenski poduk na podlagi sedajnega abj dnika. Nasprotno pa želimo, da bi se naši v celodnevni šoli več nemščine priučili, nemški jezik je za vsakega Korošca in Aij janca neobhodno potreben. Slovenska troja Andrej, Joža, Rudi, ali nas razumete?! - 5 ,kimi pogoji oddaja uprava deželne brambe državne plemenske kobile v zasebno rabo. Raba kobile. [Kdor dobi državno plemensko kobilo od ^ve dež. brambe*) v zasebno rabo, ima pra-jTJco rabiti jo skozi dobo 6 (šest) let, (ki se poze je kobila na koncu 6. leta breja, doda se ožrebi), za vsa opravila, ki niso ne-i njeni plemenski sposobnosti, in ima na-jo pravico, da mu uprava deželne brambe |fo preteku omenjene dobe kobilo izroči v njo->wo last. V oznamenjeni dobi je rabnik dolžen ohra-|iiii kobilo vedno v takem redilnem in strežnem jstanja, da je sposobna za pleme, jo dati, ako M, takoj zdraviti po živinozdravniku in jo [o leto po napotilih uprave deželne brambe zaskočiti (oplemeniti) po državnem žrebcu, je cbločen za zaskocenje kobil. Tega žrebca __ čas in kraj spuščanja naznani tistemu, ki |nbi kobilo, uprava deželne brambe v sporazumu im ministeratvom. § Vzreja žrebet. Kdor prevzame kobilo, se zaveže preskrbo-nti žrebeta, ki jih stori kobila v dobi rabe po JI in ki ostanejo državna lastnina, do dovr-__ga 36. meseca starosti, jim streči ter jih te ako zbole, takoj zdraviti po živinozdravniku |i skrbeti za njih trdo vzgojo. Ob teh opravilih se morajo slušati morda i posebna napotila uprave deželne brambe. Pc dovršenem 36. mesecu starosti je treba inočiti žrebeta upravi deželne brambe, ki izplača tem za vsako tako žrebe vzrejniku znesek ) kron za nagrado; ta znesek se lahko zviša 1800 kron, ako uprava deželne brambe spozna, jje žrebe izvrstno vzrejeno. Upravi deželne imbe pa je tudi dano na voljo, po dovršenem & mesecu žrebetove starosti izročiti žrebe vzrej- afta v njegovo last v popolno odpravo njegovih |ric. § 8. Podrobnejša določila glede kobile. [ a) Uprava deželne brambe ima pravico, če jpo oddaji kobile v zasebno rabo našla, da a ni sposobna za pleme, nadomestiti jo z >; pri tem se všteje pri novi kobili čas prejšnje kobile. b) Kobila se sme le s privolilorn uprave ie brambe prepustiti kakemu drugemu rab-i, ki stopi potem v vse pravice in dolžnosti Snega rabnika in ima tudi pravico, da se sje prejšnji čas rabe. i,c) Samo če se bistveno izpremene osebne gospodarske razmere tistega, ki rabi kobilo, pr. ako umre, ako se namerava izseliti iz Ijevin in dežel, zastopauih v državnem zboru, [iko pride v konkurz, če uboža), smo on. oziro-|ia njegov pravni naslednik z nadaljnim pogo-oa so se dotlej izpolnjevale pogodbene ob-losti. kobile vrniti, toda ne da bi imel pravico kake odškodnine. d) Ako se bistveno izpremeno osebne ali podarske razmere tistega, ki rabi kobilo, ima i uprava deželne brambe pravico zahtevati, »me kobilo, ne da bi morala dati kako ;odnino. Ako kobila pogine ne gre rabniku nikaka ;odnina. f) Po kobile mora priti rabnik k vojaškemu ih,' h kateremu spadajo. Temu vojaškemu .elu jih mora rabnik vselej zopet pripeljati, tor jih vrne. Sroške, ki so združeni s krmljenjem, to in živinozdravniškim zdravljenjem s pod-ijem in prevozom do 40 km, in druge ie ali izredne izdatke plača rabnik iz svo-Stroške za prevoze nad 40 km plača uprava lie brambe. Spuščalnine pa je tisti, ki rabi oproščen s pogojem, da se ravna po poli navodilih uprave deželne brambe, tudi v n kateri je kobila že njegova last. h) Dokler je kobila last erarja, ni dopustno, rt se udeleževala dirk. Za vsak prestop te ivedi je odgovoren rabnik. (Prihodnjič naprej.) •) Pod upravo deželne brambe se umeva vedno poveljstvo Vkrambovskega krdela, oziroma ministerstvo za deželno bran. Gospodarske. Odbiranje jajc za valeuje. Sedaj se bliža čas valenja Opozarjamo naše gospodinje, da so izbirčne in da jemljejo jajca le od tistih kokoši, ki so pridne za za nesenje in sploh dobre za rejo. Le s skrbnim odbiranjem zamoremo povzdigniti nesnost kokoši. Kako naj se ravna z mladimi goskami? Iz-valjenih gosk naj se prvih 24 ur ne jemlje iz gnezda, ker takrat ne rabijo hrane. Prva dva ali trije dnevi so za goske najbolj kritični, zato jih je treba skrbno čuvati in hraniti. Težko je včasih privaditi jih na to, da bodo same žrle, a s potrpljenjem in vzstrajnostjo se doseže kmalu tudi to. Pokladati pa se i:m mora različna krma. Prve tri dni naj se jim poklada kuhana in na drobno skošena jajca, pomešana s skošenimi koprivami ali pa listjem divjega regrata. Pozneje naj se jim daje kuhan in zmečkan krompir, pomešan z otrobi. Kmalo na to pričnejo zreti tudi travo in te naj se jim poklada mnogo. Ko so stare teden dni. ni več velike skrbi in ko imajo 1 mesec do 6 tednov, spusti naj se jih na pašo na primeren travnik. Vsak večer, ko pridejo 'domov, da naj se jim nekoliko zrnja ovsenega ali ječmenovega ter kuhan in zmečkan krompir. Najboljša hrana za goske je mehka trava, posebno pa taka, ki raste na namakani senožeti. Ako take trave ni, skrbeti je za dobro pitno vodo in primerno senco. Tobakov madež na belih žepnih robcih se najlažje odpravi, ako se dodene k jednemu rumenjaku jedno ali dre žlici najboljšega špirita, namaže s tem madež in opere čez nekaj časa z žganjem. Varujte vrtnarska orodja rje. Raztopi se en del smole in tri deli masla skupaj in s tem se orodje dobro namaže. Gojenje parkljev pri živini. Po zimi naj kmet nadomesti, kar je poleti zamudil. Parklji pri vsaki živini naj se natanko preiščejo, in če je potreba, tudi pravilno obrežejo. Ako ne more tega sam preskrbeti naj to delo stori, če je le mogoče, konjski kovač. Ako se obrezovanje zamudi, dobi živina nepravilno in slabo hojo. Ker povzročajo živini zaraščeni parklji bolečine, velikrat shujša, zgubi na vrednosti in da malo koristi. Goba V kleti. Ako se goba v kleti pokaže, kar se more samo dokazati, če se dotičen les in gobe natanko preišče, odpravi se ta s tem temeljito, da se ves (tudi še navidezno zdravi) les od kletnega stropa odstrani in da se tla v kleti približno 40 cm globoko od-kopljejo. Potem se naj klet dobro osuši prezrači in razsvetli ter se naj še le čez nekaj mesecev zopet rabi. Pri predelovanju kleti se naj les po možnosti opušča. tla se pa naj napravijo iz trde opeke ali iz cementa in spodaj naj se nasuje suhega peska. Da se goba ne razširi, treba je strohneli les sežgati. Gomazen v jedilnih shrambah in kleteh. Tu se rada vdomači vsakojrstna gomazen, katera nam je neljuba, ako pride v dotiko z jedili. Jedilne shrambe rabe obiskujejo mravlje. Ako se hočejo odpraviti, naj se zmeša med ali sirop z malo kvasom in to zmes nastavimo v malih skledicah. Mravlje, katere to okusijo, poginejo; kajti vsled kvasa in sladkorja začne v živalskih želodcih vreti in to povzroči, da mravlje počepajo. V kleti se nahajajo po navadi druge vrste mrčes. Navadno to znači, da je klet mokrotna. Tej nepriliki se najuspešnejše v okom pride, ako se klet dobro osuši. Na ta način se tudi stanovanje nad kletjo zboljša. Drugi pomočki pomagajo redkokedaj. Na posluhu trpe6D, ki so bolani na slabem posluhu, tečenju v uhu, šumenju, temporemi gluhosli opozarjamo na zdravilne posledice ušesnega olja štabnega nadzdravnika in fizikadr g. Schmidt, ki se rabi že HO let z dobrim uspehom in je poznano kot izvrstno sredstvo proti boleznim ušes. Dobi se skoraj v vsaki lekarni, posebno pa, kakor je razvidno iz današnjega inzerata, v apoteki „Zur Sonne", Gradec, Jakomini-platz 21. Zanimivo ji> v današnji številki se nahajajoče naznanilo sreče od Samuel Heckscher, Hamburg. Ta firma se je s poštenim in ii-trim izplačilom tukaj in v okolici dobljenih svot iako dobro ime pridobila, da opozarjamo vsakogar na naš današnji inzerat. Loterijske številke. Gradec, dne 3. aprila: Trst, dne 10. aprila: 68, 44, 32, 14, 35. 64, 8, 16, 39, 24. Krojaška pomočnica pridna v vseh delih, se takoj sprejme pri gospej Pauli Pi-berni*, izdelovateljici ženskih oblek, Ptuj, Lngartorgasse 9. 339 Vrtnar se sprejme. Služba trajna. Ponudbe z zahtevo plačila na graščino „Steinh»f" pri Rad-Roai. 221 2 hlapca h konjem se iSče. 1 hlapec ne pod »0 ict, mesečno K 20 —, 2. hlapec ne pod 20 let, prost vojaščine. Takojšni vstop. Pot se poplača pri vstopu. Naslov: g. Bien, Prasslanb. Cilli. 223 Za krojače! Kdor želi v lepem kraju pri farni cerkvi dober prostor naj ne zamudi časa; prodam celo krojaško opravo, 2 stroja in sploh vse, potem izdelano obleko in drugo blago za gotovi denar torej za malo svoto denarja ; proda se vsaki dan; naslov pove upravništvo tega lista. 209 ptf Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. -"!•§ C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi v Gradcu. Naznanjamo, da je zavod ustanovil 2il ter pozivamo gospode kmetovalce, naj ponudbe za zavarovanje poljskih pridelkov proti škodi po toči, oziroma proti požaru podajo v vodstveni pisarni v Gradcu ali pa pri bližnjem društvenem zastopu, kjer 6e radovoljno pojasnuje o zavarovanju proti škodi po toči in požaru kakor tudi o zavarovanju zrcalnega stekla. Vodstvo. Prola se 210 posestvo, 6 oralov zemlje, njiv in trar-nikov, zidana hiša, klet, kuhinja, hlev za živino in svinje, skedenj, lep vrt, "vse v ravnini, pri lepi cesti, cona 6.000 kron. Več se izve na Spodnji Poljaka vi St. 37 pri Pragcrskera. Proda se takoj iz pr03te roke lepo malo posestvo, obstoječe iz dveh stanovanjskih hi3 (ena se 10 let davka prosta) in en oral ali joh zemlje, v Spodnjem. Rothweinu pri Mariboru št. 67. Več se izve pri posestniku __________AJ*.________237 Kleparski (špenglerski) učenec iz dežele se sprejmi. Gradec, Leonhardstrasse 63 pri gosp. _________Oebacer. 22» Fina žajfa (odpadek) 14 dišav, kakor: vijolice, rože. mrva, apeick itd. kila (12 do lir komadov) K 180. Postni troški 90 h. 6 kil bruto K 9 — po povzetju. Jlaatz, Dunaj, IX. AUcr*tra0e6. 176 Vrtnarski učenec se sprejme. Vpraša se pri gosp. 2t0 F. C. Schwab v Ptuju. Izvrstna kupna prilika za trgovce z rezanim blagom in krošnjarje. Se pošilja tudi privatnim 40 metrov za 15 kron sortirano v štofu za bluze, 78 cm široke, nežni, najnovejši modni cefid za obleke, srajce in bluze, izvr3tno btajhano perilo, kanafasi za povisje postelj, oksfordi za moške srajce, stoli za predpasnike, kriseti za spodnja krila, plavi iruk za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost restov 6—10 motniv garantirano brez napak in garantirano dobro la pranje v najboljši kakovosti. Svoto se takoj vrne, ako blago ne dopadc. Najmanjša oddaja poštni zavoj cirka 40 metrsv j« 15 kron. Pakete se po želji sortira. Tkalnica S. Stein, Nachod na Češkem. SINGER „66" najnovejša in najpopolnejša šivalna mašina. SINGER Maši ne dobite edino v naših zalogah. Singer Co. ak dr. za šivalne stroje PTUJ, Hauptplatz 1. - Vzemite prijazno na znanje! , Vse od drugih pod imenom „Singer" ponujane mašine so narejene po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našimi novejšimi zistemi šivalnih strojev in to v konstrukciji, trajnosti in zmožnosti. 238 Vozički za otroke (Kinder-Sitz- und Licgewiigen), v katerih labko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi ia priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40-50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Mlada služkinja, ako mogoče pod 18. letom, zmožna nemškega in hrvatskega ali slovenskega jezika, iz dostojne družine, za boljše uradniško gospodarstvo brez otrok na deželi se išče. Ponudbe v nemškem jeziku pod „Kroatien" na upravo „Štajerca". § 20% pod pavšalno ceno se proda 480 komadov vojaških rjoh y velikosti i 50 cm široki in 225 cm dolgi v znano izborni kakovosti, ki so ostale od in sicer 280 komadov rjuh za moštvo iz močno-nitnega platna za 2 kroni 50 vinarjev za 1 komad in 200 komadov oficirskih rjuh iz sredno-močnega platna za 2 K 70 v za 1 komad. Rjuhe so že zarobljene in garantirano platno. Najmanjc se odda 6 komadov proti povzetju. Kar ne dopade, se pošlje takoj denar nazaj. S — 6 — XXXXXXXXXXXXX)OOCXXXX tkalnica platnice Nacbod na Češkem. Za bolnike! Za trpeče! Za zdraie! Proti še tako možnimi in zastarelimi slučaji: reTme, gihta, boleznij žive, glavo-%i, in zobobola, bolečin v hrbtu in v mu-skeljnih, Vodenja v strani, bolečin nog napenjanju, se hvali splošno na mnogih klinikah praktično izkušeni, od ca. 1000 zdravn kov .priporočeni, takoj bolečine od , Pri domenski upravi Job. grofa pl. Herber-Bteina V Ptuju pride na Si«S~ ponttetek, 19. aprila IBQ9 na gradu ..Oberpettau." in v »■F* torek, 20. aprila 1909 v Vurmbergu pri Ptuju okroglo 400 hektolitrov 1908. belega in rdečega vina brez sodov do razprodaje. Začetek , licitacije vsak dan ob 10. uri dopoldne. Kupljena vina se mora tekom 14 dnij od dneva kupčije sprejeti. Kupci imajo 30% takoj in ostanek na dnevu sprejema vina plačati. Opozarja se na direktni vlak Maribor odhod ob 7 h 45', Ptuj dohod ob S h 55' zutraj. • 233 Domenska uprava Jos. grofa pl. Merbertstein. Ptuj. ijajoči £3«".iJ3?:i v-*:-,f; Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. Nedosežen v zdravilnem vplivu 1 Uspeh presencčljiv I Let 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljalev in fabiika: Kemični laboratorij apotekarja S. Edelmann WSsatf Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti pošiljatvi 6 K-—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franko K 10-—, 25 steklenic franko K 23—. 658 50.000 cepljenih trt imam za prodati, dobrih sort, siivanec, laški rizling, traminec, beli in rudeM španol, šipon rumeni in več drugih sort. Podlaga je riparia portalis, cena za 100 komadov 12 kron. Imam tudi bela, ludeča in črna vina. Pošiljam od 5G litrov naprej po 30 v. 1. na postajo postavljeno (Ajdovščina). Priporočani se 218 Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki JO izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za* rast-brk; brade in proti izpadanja brk in las in to je KAP1L0R it 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drug« kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-aic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič lekarnar v Pakvacu štev. 200 v Slavoniji. Grlht, revmatizem m Josip C OTIC, Irsničiir in vinogradnik, Vrhpolje p. Vipava, Kranjsko. 213 Čevljar in krojač ,„ kmečki, dobita pri meni po ceni stanovanje; imela bo-deta gotovo dovolj dela, ker je v kraju tovarna in pre-mogokop, ter je stanovanje za taiste na primernem mestu. Ponudbe naj se pošljejo do 15. aprila t. 1. na Josef Franzl, gostilničar, Store, spod. Štajersko. Pred ponarejenjem naj se varuje s tem, da se ozira na to varnostno marko. se uspešno zdravijo z rabo mojega ž> leta sem zimnetaEuoalviitus-olja (avstralsko , na turni frodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 h. opis z nmogirai zahvalnimi pismi zaslonj in poštnine ptosto.Eucalyptus-milci najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jetemimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonbcmi nedoaežno zdravilni proti kašlju, oslovskemu kajtju, astmi itd. Ernst Hess, Ktlngentliai i. s. Dobi se tudi v Ptuju 736 apoteka „zura Uohren'1 H. Moiitor. Pozor! 90.000 parov čevelj 4 parov čevelj za samo K 7'— Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, da razpečam večjo množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para noskih in 2 para ženskih čevelj na žnore, usnjo rujavo ali črno, galosirano, z. močno nabitim usnjatim spodnjim delom, velcelegantno, najnovejša facona, koštajo le K 7*—. Posije se po povzetju J. LiebeskimL eksport čevelj K rakova št. 142.134. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 2-ti oženjene, z letnimi spričevali, se za takoj išče; prosto stanovanje, kurjava luč, deputatno polje, 360 K, prosto držanje krav, svinj in kokoši, 100' K letne službene premije, žena in odrašeni otroci dnevno plačo. Natančne ponudbe sprejema graščina „Steinhof' pri Radgoni. 220 40 m, v dolgosti od 3—15 m, za 16 kron. Ostanki poletnega štofa brez napak, pravobarvni od izvrstnih kanafas (posteljna oprema), novejši muštri, cefiri, oksfordi za srajce, na obeh straneh ednakobarvni, platno, resti rumburškega platna, plavi druk za predpasnike. in obleke, erisette za krila, pošlje pod ceno za zasebnike in trgovce zaradi preselitve prodajalne Anton Malschik, prva eksportna hiša pri Nachodu, Bohm. Tachermna, češko. 211 mlajša, poštena, zanesljiva oseba, vešča- vsaj za silo nemščine in zmožna, v hiši in na vrtu pomagati, se išče za dobro hišo na Gorenjskem. Plača 20 kron. Lahka služba pri majhni družini na deželi. Pri hiši in deloma za pomoč sta Še hlapec in dekla. Vpraša se pri upravi „Štajerca". 231 BME~Priložnostni nakup nudijo razne realitete za prodajo od 3 do 50 oralov dobre zemlje, kakor tudi vinogradov; po različnih cenah tudi 22 hektolitrov vina. Vpraša se pri g. Franz Lorber, posestnik, Partin, pošta Sv. Jurij si. g. 229 Kupi se '/« pokrita Že rabljena k U č i j a, nadalje dobro ohranjeni voziček za vleči in enega močnega, krotkega o S I a. Vpraša se in oferira hotel Bahn- hof Jesenice, Gorenjsko. 214 Ceno perje za postelj In deune. i:,-,a !.;:., .-.,.>. .-.'v.r.v- H :> . <.?]-be3o K 280. belo K i-—. priaifr^ mehko kot daunc K 6—. visoko-primn šiis., najboljša vrsta K -daune K 6—, bele K 10■—, prsni ilaum K 12'—, od a kil J prej franko. =-.. '.- Gotove postelje - inlet (nanking) ena tuhna, velikost 180X116 cm z dvema blaiial ma. pod glavo, te S0X&S cm, dovolj polni, z novim s vini. (i;* nim in trajnim perjem K 16"—, poldaune K 20'—, daune K 24' tuhna sama K 12—, 14'—, 16"—, blazina pod slavo K 3—, SO 4"—. pošlje po povzetju, zavoj zastonj, od K 10'— naprej Iran! Max Berger, Deschealtz at. 1013, B&hmerwald. Cenik o matracah, odejah, prevličkih in vsemu drugemu blaj postelje zastonj in franko. Kar ne dopade, ¥e zameni ali denar Baoj 1 riparia portalis reznih trt se prav )| ceni proda. Vpraša se pri graščinski upravi] p. Možganjce m obeh deželnih jezikov zmožna, se sprejme-I 1. junijom v neki trgovini z mešanim blagom j bližini Celja. Znanje manufakturnega blaga i želi. Vpraša se pri upravi ,,Štajerca' ter g. Franz Zander v Celju. za parno žagi ali za prejemanje lesa ali kaj tacega želi sva službo takoj ali do 1. julija spremeniti, katel služba pa stalna biti mora. Vprašanje pri uri ništvu tgga lista. Največji dobitek, Naznanilo Doh'rtk8 . event „ garantira | 600,000 markov. SP6Ce. država. Vabiio k udeležbi na :--' = šansah za dobitke = od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v kili se mera dobiti gotovo 9 milijonov, 841.476 markov. Največji dobitek v srečnejšem slučaju: n^CLSLrlsio-^r ©00.000 odnosno : Glavni dobitki i Markov 560.000 Markov SOO.OOO 5S0.000 200.000 540.000 100.000 530.000 60.000 520.000 ., 50.000 515.000 45.000 510.000 40.000 305.000 30.000 303.000 20.000 302.000 15.000 lo.aoo i t. d. V splošnem obsega loterija, ki obstoji iz 7 razrt 100.000 srečk z 48.405 dobitkaini in 8. premijami, mora skoraj polovica srečk gotovo dobiti. Dobitki rastejo od razreda do razreda in- sicer znaia i večji dobitek 1. razreda ev. M. 50 000. oni7. razrcdaev. M, 600.0 Uradna cena srečk 1. razreda znaša za eno Celo srečko M. 6 (K 7) Polovično srečko M. 3 (K 350) Četrtlnkosrel M. 1-50 (K.|-7J|| Uradni, z državnim znakom opremljeni načrt areil nja, iz katerega se razvidi vloge za naslcdne razrede ter naU zapisnik dobitkov, pošljem na željo v naprej in to | franko. Vsak udeležencev dobi uradno listo srečkovanja takoj | izvršeni loteriji. Dobitki se pod garancijo države takoj izplačajo. Nad prosim takoj, najkasneje do 30. aprila. Samuel Heckscher sen. Bankgeschaft, Hamburn i .............................................. Tukaj izrezali ..... Naroči I no pismo ta, g. Samuel Heckscher sen., Dani Hamburg 36. Pošljite mi..... ■ ■ srečko £ M. 0^ (K 7-polovično „ „ „ $•— („ SSM četrtinko „ „ „ 1-50 („ 1'fiJI Naslov:., dvignite jo po povzetju. Pri pro — 7 — .37100- CiJOe- 21—; . :;::■>. iz domačega platna i po Itroti 2"6o • I v novi veliki trgovini na kolodvorskem prostoru, ig? I| llacaster od K 26'—, fioliert-pušks od K 8-50, i od K 2, samokresi od 5—. Popravljanje po ceni. Cersšk s siiriam! franka.-----------™= Ff. »useM., ^poc:no it. '04 a. d. St&alsbahn, Bčhmen. r pn Varstvena uisrkt „Aj3ksr" V Liniment Caspici comp. ||^| mm% nadomestite -'-a Sili mu— f|jš&* anksr-palK-BxpeUer --388 jeoino kot odpeljajooe, Izvrstno In bolečine odstranjajočo raktro pri srehlajenjii itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, I'iQ in K Z'—. Pri nakupu tega priljubljenega domaČega Itettn naj se pazi na orginalne steklen'ce v Skatliah z tth varstveno znamko nAokora, potem s« dobi pristen ^^ to sredstvo. \h\ Dr. RicMer-Jcva apoteia ..ilatl ley" 1 ;fop$ mj | v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dun. 690 samski ali oženjeni, se sprejme. Prosilci v resnejši starosti imajo prednost. Graščinsko obskrb-ništvo Zavrč. m Štiri tedne na poiskušnjo in ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovito ceno in dobro. Cenik 8 sb-kami franko! Franz DUŠEK, tovarni koles, Opočno Nr. 103 a. d Staatsbaha, Bijbmeti. it Pooblaščen is zaprisežen civilni geometet v MARIBORU, Tegetthoffava cesta 44 se vstr„. delitve zemljišč, omejitve, določitve mej, združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor eele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb in dragih pred- Priporočam za spomladansko sezijo izgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke, deklice in otroke v najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih cenah " 169 Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostora na voglu hotela (Stadt Wien). Original „Johnston" amerikanske za žetev mašine za travo, žitje in vezanje, za obračanje mrve, grablje za mrvo, mašine za pripravo krme, gepeljni vinske preše, padue pre-se, grozilni mlini, grozdni reblorji vse druge kmetijske mašine izdelujejo in oddajajo v znano . ^^,__ftjKO-ra.zrsd.iii Jipns.tji|kciji, specialne fabrike _i___ Franz MELIGHAR, Rudolf B&GHtR : Dunaj 1112, Lovvengasse 37. Natančni ceniki zastonj in franko. ISte se solidne zastopnike in napr'j-prndajalce. 180 sv,.jo katera uredili manufakturno trgovino samski, pridni, za nasad zelenjave, zeleno cepljenje trt, mesečno 30 kron, vso popolnoma prosto in letna službena premija 100 kron se išče za takoj. Natančne ponudbe s prepisi spričeval na graščino „Steinhof" pri Radgoni. 219 .TTakotodvorskem prostoru G na voglu (Stadt Wien) • priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cfin najtoplejše. Pri graščini TUTSliŠ pri PtUJU se takoj fv najem. Dobri podkvarski kovači in taki, ■ izkušeni mašinisti, so odlikujejo. Tudi se spi-cjrae zanesljivi hišni Sluga. 221 (redi) veleftni 40 m ... K 22 — navadni dobri......„ 17'— franko po povzetju. . (i Ugodni nakop I O Vzorci ostankov se ne pošiljajo. 116 350) 1-751 z mojimi 185 eni dolgimi velikanskimi I,orcley-las-mi dobila sem jih po 14 mesečni rabi po meni iznajdone moje pomade. l.i-ia je edino sredstvo proti izpadanju las, za pospeševanje rasti istih, za OKrepcanje lasne plaice, in kot Utko priznano; ona pospeSnje pri gospodih pdno, krepko rast brade in daje že po kratki rabi ravno tako lasem na glavi kakor bradi naravni svit in polnost ter jih obvari pn*.pr»hltriaV. o**IJnttlri» do najvišje starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od g'is|ie Ane Oillag i-ame iznajdene pomade za rast las svoje lase polne in dolge ohrani. Nobeno drugo sredstvo ne obsega toliko lasne redilce sno>i kakor Csillag pomada. ki si je pridobila z vso pravico svetovno ime, kajti dime in gospodje dosežejo že po rab. pi vrga piskerca najboljši nipeh, ker po-ntia izpalanje las že in nekaj dni popolnoma in se prikažč nova rast las. Ta uspeh dokazujejo tisočera priznanja, kajti le resniea krona uspe] Cena piskerca 2 K, 4 K, 6 K in 10 K. Poštna razpošiljatev vsak dan pri naprej pla'ilu ali po postnem povzetju celega sveta iz fabrike Ana Csiilag, Dunaj I, Graben št. 14 kamer so poslati vsa naročila. Katera žena ali dekle? si hoče lepo blago za oblsko in novo sorte terpeči SVilni l*ObOC kupiti, naj gre v novo veliko trgovino Johann Koss, ^^s Celje. PAGLIANO-SIRTTP. Vpisan « oflcLelne Italijanske In avstrijski parmakopeje. Premiiran u farmacentični razstavi 1894, na hig. razstavi 1900 in na mednarodni razstavi v Milanu 190C z zlat« medajle najuspešnejše sredstvo za čiščenje krvi prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL legitimirani izdelovalec od njegovega strica pok. prof. PagHano iz- najdenega in po njegovem trlglnalaem recepti vestno narejenega preparata. Postavno priznan glasom odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) in »d sanitetne nadobuub. V steklenicah, ikatljloan (prašek) in komprimiranih tabletah (pilnej, Zahtevajte edino fabriško znamko edino pristnega a prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL Calata S. Mareo 4. Se dobi v U Real-Apstaeke Socrate Braeckettl-Ala (jutai Tirol). - 8 — Brata Siawitsch v Ptuju 10(S priporočata izvrstne šivalne stroje (Niihmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 „ — , Singer Titanial 20 „ — s Ringschifchen ........140 s — , Ringschifchen za krojače . , . .180 „ — „ Minerva A..........100 B — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — „ Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne Btroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brez« plačno. 608 tf&ori&a mnetskin in vinogradniških. mašin k laigl's laski ? iirlu (Štajersko) priporoča . najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje *a rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-bler za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grabijc (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za inrvo obračati. •troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične S"eše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck ifferenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo ■»jveč tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože tGussttthl), rezervne dele, prodaja mašin na čas ia garancijo. — Cenik zastonj in franko U yfateri xelifo dvbrv. /30 ceni m rtvnesljivo-potovali na/ se obrnejo rJQ'iiN/iiui Itfblo&vorskt lllice20. 2&aAwrstiuiCPv/as/ii/''