12 številka
U UuMlud. > sredo. 17. marca 1909,
xui. leto.
»Slo/enaki Outiod" vcija. i Ljubljani na dom dosta /Ijen:                   v tipravn&tvu picjeinan: AđO leto.........K 24--      celo leto.........K 22 —
soi leta . "utrt leta , is mesec
12-
6*
^
pol leta četrt leta. na mesec
5*50 190
Dop»sl rat) se frankirajo. Rokopisi te ne vračajo. UrodnfStv«:  *n«i/iove uiice St. 5, (i. nadstropje levo), telefon It. 84.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tiskarn V telefon Št. 85.
»Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo
celo leto.........K 25 —      cei0 |eto
pol leta.......... 13*—
četrt leta na mesec
6-50 2*30
K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnlštvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Shod v Šiiofji Loki.
Zanieiauje za shod zaupnikov narodno - napredne stranke, ki se je prvotno fce imel vršiti 28. in. m., a <~v je vsled nepričakovanih dogodkom moral preložiti na nedeljo, dne 14. 1. m.. Je i>il«> vsesplošno. Žal, da je moralo ravno na ta dan snežiti in sicer nepretržno ves dan tako, da je vsled tega bil promet iz selške in poljanske doline oviran. Ako bi pa bilo vreme količkaj ugodno, smemo po vsej pravici trditi, da bi bil včerajšnji shod velika minifestacija narodno - napredne stranke v škofjeloškem okraju. Pa smo vendar vziic tema. da j<* bilo ves dan vreme tako skrajno neugodno, lahko ponosni na t i! k i > obilno udeležbo. Zbralo se je lepo število somišljenikov, jako Lepo, ako ne vpoštevanio drugega nego to, kako nasprotniki preganjajo vsakega našega somišljenika in ga hočejo gospodarsko popolnoma uničiti. Pri tein moramo s posebnim veseljem poudarjati dejstvo, da je na tem našem shodu bil v pretežni večini zastopan kmečki stan, kar vsekakor dokazuje .da se je tudi naš kmet j»'l prebujati, da hoče tudi samostojno misliti m da ga ni več volja pokorno obogati v vsem, kar mu zapovedujejo razni »kmečki prijateljic. Seveda bi ob lepem vremenu bife udeležba ogromna. To nam tudi spričuje brzojavno opravičenje zaupnikov nase stranke iz Železnikov, ki so bili pripravljeni priti na shod v velikem številu, iiko bi jih ne bilo zadržalo tu ko grdo vreme.
Shod se je pričel ob 4! . uri zvečer v gostilni na Šteinarjih in je trajal do 6. are. Ta shod jo imel dvojni namen. Prvi namen mu jo bil ta. da s<> volilei slišali iz ust svojega poslanca poročilo o delovanju v deželnem zboru in o političnem položaju sploh, drugi namen pa je bil ustanovitev okrajne politične organizacije za sodni okraj Skofja Loka.
Predsednikom shodu je bil soglasno izvoljen član izvrševalnejga odbora narodno - napredne Stranke g. Frane Dolenc, posestnik iz Stare Loke. Otvorivši shod je ta prisrčno pozdravil vse udeležence, kakor tudi gg. poslanca Cirila Pirea in dr. Ka-rela Triilerja, predstavil zastopnika <•. kr. vlado g. komisarja Merka ter imenoval zapisnikarjem ^r. Avgusta Nadilo. Nato je podelil besedo n\ deželnemu poslancu Cirilu Pireu, ki je obširno in temeljito poročal o prvi točki dnevnega reda. Zanimivo je bilo poročilo g. govornika, ki je vsestransko obrazložil delovanje v za-
LISTEK.
Belsrad.
Potopisne slike iz I. 1905. in 1906.
Napisal Anton T rs t e n j a k. (Dalje.)
Mabrovo trgovsko učil išče je nemški zavod. Kar se tiče Srbov, ni Mahreva nemščina nič vplivala na
narodno mišljenje mladih Srbov. 1'n-drupaeila ni nobenega Srba. Mhuli dčenei 80 prihajali Srbi v LjubljanOjZapuščali so Ljubljano kot iskreni srbski rodoljubi in kot odločni Srbi delujejo \ svoji srbski domovini. Nikdar ne zabim mladega Mihajlovića iz Belgrada, ki je znal srbske tragedije na pamet in nam je v prostih urah deklamoval eele prizore o Lazaru, Miloš Obi licu, a tudi narodne pesmi o Kraljevicu Marku. A tudi mi smo pripomogli netiti °ffenj narodnega duha v mladih srbskih srcih. Leto za letom odhajali 8o mladi trgovski učenci v Srbijo, *jer so bili sotrudniki pri svojih °eetih, potem pa samostojni trgovci.
H posebnim veseljem sem se (1. 1006) odpravljal na pot v Bel<irad. Vedel sem, da bodem videl nekdanje
d nje m zasedanju deželnega zbora, pojasnil stališče narodno - naprednih poslancev pred usodnimi septembrskimi dogodki, ki so epohalnoga po* mena v zgodovini slovenskega naroda. A živo besedo je posegel v septembrske dogodke same, ko je po nedolžnem tekla dragocena slovenska kri pc ljubljanskih ulicah.   Sevc je
Govor g. poslancu Pirca je bil sprejet z velikanskim navdušenjem.
Predsednik shoda g. Dolenc je nato šo dal besedo drugemu govorniku poslancu g. dr. Karlu Trillerju. V prav poljudnem, tudi. najpreprostejšemu poslušalcu lahko nmljivem govoru je g. dr. Triller poročal o važnosti    in     potrebi ustanovitve
pri tem rinil gospod vladni komisar i okrajne politične organizacij«* za potrebo protestirati proti baje neka i naš sodni okraj. Omenjal je, kako terim preostrim izvajanjem gospo-j klerikalna večina neomejeno gospoda govornika). In ravno pod vtis- dari v deželnem zboru in odboru, zgodovinskih septembrskih dogodkih j Narodno - napredni poslanci bodo jo prišlo do združitve    obeh   sloven- j kontrolirali to gospodarjenje in bodo
vedno pozorni na to, ali se ne bi zgodila kaka. krivica onim, ki niso slu-
> ki h klubov v državnem zboru pod imenom »Narodna zveza«, ki je s tem pridobila na Dunaju večji vpliv in ugled, kakor poprej ter so so v znamenju kompromisa vršile zadnje dežel nozborske volitve, po katerih sta obe slovenski stranki ohranili svoje dosedanje pozicije to je. narodno - napredna stranka je obdržala vse mestne, S. L. S. pa vse kmečke mandate. Omenjal je tudi nastop naših poslancev pri otvoritvi deželnega zbora in primerni sprejem, ki ga ti napravili deželnemu predsedniku banani Sehvvarzu, katerega s<> pa poslanci S. L. S. vzeli v zaščito, bojte se, da bi ne bil radi tega deželni zbor razpušcen. Zagotavljali so poslanci S. L. S., da imajo upokojitev barona Seh\varzn v žejni, a so pozneje svojo taktiko s'premenili in ta-ko omogočili, da imamo še danes barona Schvvarza za deželnega predsednika, (i. govornik je podrobneje razpravljal o sprejetih resolucijah v zadnjem zasedanju deželnega zbora, za katere so sicer glasovali tudi naši poslanci, kakor n. pr. o ustanovitvi deželne hipotekarne banke, najetju deželnega posojila 10 milijonov kron za takozvane melioračne namene itd. Znano jo, kako so so vršile zadnje volitve v trgovsko in obrtno zbornico, pri katerih so klerikalci omogočili s svojim postopanjem, da j-- bil izvoljen v zbornico Nemec Pammer. Tudi je omenjal ir. poslanec o nemškem nasilju in poguDonosne m delovanju »Kranjske hranilnice« v Ljubljani, ki podpira po-menčevalne šole »Schulvereina« in druge enake naprave za zatiranje uas Slovencev, ki smo ji dozdaj znašali na kupe milijone, s katerim danes razpolaga, a se je naše slovensko
ljudstvo že začelo Žal, da prepozno zavidati, da mu je pred vsem potreba osamosvojitve na gospodarskem polju. Potem ko bomo Slovenci gospodarsko moćni, bodo tudi naši narodni nasprotniki uvideli, da nas ni mogoče tako potlačiti in bodo primorani računati z nami.
Tajno klerikalci, ampak se nahajajo v narodno - naprednem taboru in imajo tudi ti enako pravico do podpor iz deželnih sredstev. Kajti ako st* našim volileem nakladajo enake dolžnosti, da morajo plačevati krvni in denarni davek, zakaj bi ne imeli tudi enake pravice. Narodno - napredna staranka stoji na pravičnem stališču, zato bode postopala enako bodisi pridi klerikalcem ali pa naprednjakom. Zato so tudi napredni poslanci zahtevali, da se učiteljem poboljšajo njihove plače, držeč se gesla, tla je vsak vreden svojega plačila. ( esarju, kar je cesarjevega, duhovniku kar je cerkvenega. Rogu kar j*' božjega narodu pa kar je narodovega! Klerikalci so bili protivni povišanju učiteljskih plač; največ iz tega vzroka, ker je baš večina učiteljev v naprednem taboru. Klerikalci hočejo učiteljstvo popolnoma izstradati in ga s tem prisiliti da trobi v njihov rog. Klerikalci očitajo naši stranki, da je proti verska. Vendar to ni res. Mi smo }>oštena stranka in spoštujemo versko prepričanje vsakogar. Vere ue bomo nobenemu vzeli. Duhovnika spoštujemo v cerkvi kot duhovnika. ko pa pride na shod, ga smatramo kakor vsakega drugega državljana, nič \ ec in nič manj. Nadalje je g. poslanec naglasa1, kako klerikalci na umeten način vzdržujejo razdor med kmetom iii meščanom. Mi nismo proti kmetu in tudi priznamo, da je kmet steber naše domovine, vendar zato š< ne gre meščana uničiti, temveč je v korist obeh stanov, da združeno delujeta, ker sta drug od drugega gospodarsko odvisna. Vsi stanovi so potrebni in vsi morajo živeti. Potrebna je torej kontrola nad delovanjem klerikalne večine v deželnem zboru in zato je seveda tudi potreb no. da se vsi, ki mislimo napredno, /družimo, kajti v družbi je moč, posameznik dandanes ne velja nič. Vsi napredni volilei naj torej vstopijo v
napredno   politično    in   gospodarsko j panje vlade proti češkim narodnim društvo,  ki so  namerava  danes osnovati za sodni okraj Skofja Loka.
Tudi temu govoru je sledilo viharno odobravanje.
Zapisnikar g. Avgust Nadilo jo nato prečita] pravila »Naprednega političnega in gospodarskega društva za sodni okraj Skofja Loka«, ki so se soglasno sprejela.
V pri pravi jalni odbor so se   vb- j
soeialcem ter izjavil, da bo njegovo strank. \ glasovala proti rekrutni predlogi. Na to je dobil besedo poslanec Ivan H r i ha r, ki je v vet'* negi, dveutnem, splošno pozornost vzbujajočem govoru razpravljal o notranji in znanji politiki in o ljubljanskih septembrskih dogodkih. Ker bomo Hribarjev govor itak priobčili v celoti po stenografskem zapisniku,
j pgibno potrebno, da smo zabredli v
sledeče resolucije:
.Shod volilcev. zbran dne 14. i tako težavno politično situvaoijo, in
lili sledeči gospodje: Fran Dolenc iz ? navajamo tu samo pasus, ki Bfi tiče Staro Loke, predsednik: Slavko Flis, j zunanje politike. Poslanec Hribar je Avgust Nadilo, oba iz Škofje    Loke. j rekel med drugim: V vladnih krogih V. A. Paleček iz Gorenje vasi in Iv. ! sami priznavajo, da morajo pravo Demšar iz Železnikov, odborniki. i časno rešitev rekrutne    predloge že
Za toni SO se še obravnavala raz- j zaradi tega zahtevati, ker v to sili na gospodarska vprašanja. Sprejete j zunanji položaj. Toda ni bilo neiz-so bih'
1.
marca 1009 v Škof ji Loki smatra interesu  naravnega  kulturnega   raz- j voja slovenskega naroda   za    nujno J potrebno     ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani.«
"2. »Shod volilcev. zbran dne 14. marca 1909 v Škof ji I^oki smatra v
i
interesu popolne enakopravnosti slo-venskega jezika pri sodnih oblastvih j za nujno potrebno    ustanovitev   po- ; sobnega nadsodišča za vse slovenske pokrajine, s sedežem v Ljubljani.«
;>. »Shod volilcev, /bran dne 14. j marca 1909 v Škof j i I^oki smatra, da j je za gospodarski razvoj celega Škofjeloškega sodnega okraja, zlasti r pa mesta Skofja Loka neobhodno po- \ trebna železniška zveza Skofja Loka i po selski dolini v zvezi s jmljunsko dolino čez Žiri v Idrijo, ki naj se po- i daljša do Ajdovščino ali pa do Sv. i Lucije.«
H koncu so je na predlog volil- ■ ca g\ Lavriča izreklo popolno zaupanje našemu gospoda poslancu, na kar so jo ir. predsednik zahvalil vsem zborovalcera za udeležbo in vzorni red ter zaključil shod z željo, da bi obrodil obilo sadu!
Poslanska zbornica.
I) u n a j . Ki. marca. V današnji seji, ki se je pričela že ob 10., je zbornica nadaljevala debato o rebrnim m kontingentu. Izmed vloženih predlogov je omeniti pnnllog dr. Susteršiča in tovarišev o podržavljenja notariata. Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Pattai naznanil, da zahteva ljubljansko deželno sodišče izročitev poslanca (Jo-s t inča rja radi razžaljen ju časti, ter apeliral na zbornico, naj čim preje reši rekrutno predlogo in zakonski načrt o podržavljenju železnic. Prvi proiigovornik Presl je v enotirnem češkem govoru ostro kritiziral posto-
j če m' je to vendar le zgodilo, smo temu sami krivi. Saj sino vselej vodili tako politiko, ki je nam morala zaigrati vse simpatije balkanskih narodov. Govornik je opozarjal na to, kako je Avstrija izrabljala obupni geografski položaj Srbije v svoje
samopašne svrhe. In ko je prišla vest, da se hoče Srbija iz našega prelju bežni vega objetja osvoboditi s carinsko unijo z Bolgarsko, jc avstro-oiir^ko ministrstvo zunanjih del pritiskalo in grozili« na obe strani, da jo preprečilo in onemogočilo to nakano. Najjše sodi postopanje Srbije v sedanjem trenutku kakorkoli si' hooc. zameriti se ji ne more, ako smatra sedanji moment za ugoden, da se za vselej skuša osvoboditi iz pogubnega ji objetja. Obžalovati bi bilo, ako bi Avstro - (Ilirska v tem položaja ne našla sredstev in potov, da bi se izognila vojni. Naj se ne ugovarja,da bi to »»omenjalo slabost. I»aš nasprotno] V pravem času izvedena popustljivost močnejšega na piani slabojšemu se vedno smatra za velikodušnost. Kdor jo velikodušen, ima vedno na svoji strani simpatije vseh, v tem slučaju simpatije vse Lvrope. Kar se sedaj pred naši mi očmi doigrava, ni ničesar dragega kakor likvidacija Turčije. Pri lik\ idacijah so na dnevnem redu bolj ali manj upravičene terjatve. V
koliko so srbske zahteve upravičene,
ne kaže preiskovati. Kno pa je goto \ o, da vi je srbski narod v junaških bojih s svojo krvjo kupil svobodo in neodvisnost v nasprotju z vsemi dru-gimi balkanskimi narodi, za katerih osvoboditev so tekli potoki tuje krvi. Takšen narod zasluži, da se mu zago-to\ i možnost svobodnega, neoviranega gospodarskega razvoja in nihče :i;u ne sme zameriti, ako zastavlja vse ^voje sile, da si zagotovi ta svoboden razvoj. Avstro - Ogrska jo v
učence svojo. V ficlgrndu in jm» vsej Srbiji žive trgovci in uradniki, ki so bili nekdaj v Ljubljani moji učenci. Zdaj so ti nekdanji mladeniči vsi dorasli možje, ki zavzemajo v trgovskem svetu in v uradništvu prva nnst;i. Nekateri Že počivajo v hlad-nen. grobu, vsi drugj pa, ki še žive, imeli so srečo. Nekateri so zelo obogateli in so milijonarji, in le malo jih jo, ki jim Sreča ni bila mila ali so so drugače izgubili. Po vsej Srbiji delujejo moji učenci katere sem nekdaj z živo besedo vnemal ne samo za nauke, nego tudi za Srbijo.
Milorad Pavlovič me je čakal na kolodvOrn in me povabil k sebi na svoj dom. Predstavil me je svoji soprogi govoreč ji: »To je tisti gospodi k' iiapra vi I iz mene to, kar sem danes.«
Miloiadova mati je takrat, ko -em bil učitelj, privela svojega sinka v Ljubljano v Mabrovo trgovsko šolo. Govorila je le srbski; nemški ni znala. In tedaj mi je dejala: »Evo Vam izročam Milorada, bodite mu oče bi imejte tudi vse pravice očetovske«. Sinko me je čudno pogledal, bil je živ fantek in skrbna mati je že vedela, kaj je govorila.
\o Milorad je bil bistre glave, živ je bil, kakor ogenj. Zavedal se je, da je bogatili roditeljev sin.   Bil je
mehak kakor testo, a iz testa so dajo vse napraviti. In tako je Milorad postal zelo marljiv in je dobro dovršil trgovske nauke in je danes odličen državljan kraljevine Srbije. Prevzel je trgovino od očeta, dobil je ijubeznjivo soprogo, ki ga je obdarila s krasnimi otroci. Milorad Pavlovič podpira književnost, umetnost in omladino ter je v te namene žrtvoval že velike svote.
Kazni zavodi in društva.
Prijatelj Milorad Pavlovič. me je vodil v narodno banko, ki je Srbom to, kar nam avstro-ogrska banka. V bančnih prostorih je vse vnelo, vsi uradniki so imeli obilo posla, a sam ravnatelj Branko Boškovie je imel obilo posla s strankami, vendar me jo takoj sprejel in in i razkazal vse bančno poslovanje in prostore. Pokazal mi je podzemeljske prostore, kjer se nahajajo tresorji. Tu sem videl ves zaklad, kar ga ima banka v zlatu, srebru in papirju. Srbski dinari se napravljajo v Parizu. Vso zalogo, ki je sicer varno spravljena, čuva dan in noč vojaška straža.
Poleg narodne banke omeniti mi je Srbsko kreditno banko. Beogradsko trgovačko banko, Izvozno banko, Upravo fondova itd.
Ogledni sem si nadalje »Klasno
lutrijo« in »I'pravo fondov«. V obeh zavodih sem našel svoje nekdanjo učence, ki so me kaj ljube/njivo sprejeli.
Uprava fondova.
»13prava fondov« je krasna moderno zidana palača, pred katero stoji krasen spomenik kneza Mihajla Ohrenovica III., ki je bil umorjen 1. 1868. I prava fondov se zove ta zavod zato, ker se tu upravljajo razni fondi, kakor n. pr. šolski, vdovski, učiteljski. zdravstveni, duhovniški in gozdni. Ta uprava fondov je tudi hranilnica, ki ima podružnic**' po vsej Srbiji. Jemlje vloge v ohresto-vanja in razposoja denar na hipoteke. Imovine jo imela I. 1JH14. vsega skupaj 66,000.000 dinarov. Poprej omenjeni fondi iznašajo do
40,000.000 dinarov. Moji učenci, ki so tu prvi uradniki, razkazovali s<> mi vso poslovanje. Iveril sem se, tki je vse knjigovodstvo moderno ure jenu. Ali nemalo sem se začudil, ko so mi tu postregli s turški* kavo. Tu je namreč običaj, da tudi v uradu izvršujejo gostoljubnost in tako ea-sle svoje goste. Sploh pa mi je omeniti, da so Srbi jako gostoljubni. Bil sem v mnogih privatnih hišah in povsod so me gostili ali s kavo ali s »sladkim«.
(Dalje prihodnjič.)
9 itudentoujklh ulicah.
Ljubljanska povest.
(Dalje.)
Pridi   ob    štirih    popoldne na Grad, V oni zapuščeni vrt, kjer sem
prvič slonela na tvojih rokah.« Tako
s«' jo glasilo pisemce, ki je je Helena poslam Leonu, čita] je to pismo z začudenjem, zakaj pričakoval je, da ga poklice Helena na očetov tlom. Tudi se je spomnil, da Helena ni ho tela nikdar iti ž njim samim na (Ji cd, niti sploh na kak samoten kraj, dasi mu je bilo kaj neprijetno, da je mogel ž njo govoriti samo pri hišnih vratih.
Se pred dolodeno uro je prišel Leon na ta vrt. Jesen je bila nasade popolnoma opustošila in vtisk, ki ga je napravljal vrt, je bil kaj žalosten. Najprej je šel Leon v  leseno lopo, ki
si jo je bil dal napraviti Spinetti za svoje ljubavne sestanke z grofico Lici. Stoječ pri vratih se je ozrl po vrtu in je zagledal Heleno sedeti v zn-1'ijeiu kotu, na oni klopi, kjer sta bila pred meseci skupaj sedela. »Kako da se nisem spomnil, da me ho ravno tam pričakovala,« si je očital in je sel stopajoč po prstih po ovinku pro ti klopi. Videl je, kako je Helena zatopljena v svoje misli in hotel jo
sreenem položaju, da lahko da Srbiji vse pogoje za svoboden razvoj, ne da bi pri tem kaj izgubila mi svojem ugledu. S tem bi si pridobila dobrega in hvaležnega soseda. Zaslužila pa bi si tudi hvaležnost Evrope in bi obenem obvarovala svoje narode pred strahotami in nepreglednimi posledicami vojne. Ob dvannjski uri dvigam s\«ij svarilni glas, ki bo morda izzvenel, ne da bi ga hoteli poslušati .Toda na te besede se bodo spomnili, ako ne prej**, kadar bo Avstrija krvavela iz neštetih ran. Govornik je na to obširno razpravljal o ljubljanskih septembrskih dogodkih ter koncem svojega govora predlagal resolucijo, v kateri st* vlada poziva, naj poroča nemudoma o uspehe preiskave glede postopanja VOjfastva pri ljubljanskih septembrskih demonstracijah ter na primeren r.ačii! kaznuje častnika, ki je zakrivil krvoprelitje. Predsednik te resolucije ni dal na glasovanje, češ, da ni v neposredni zvozi z rekrutno predlogo. Za Hribarjem se je javil za besedo ministrski predsednik baron Bienerth, ki je, pojasnjeval stališč4 vlade z ozirom na zunanji in notranji politični položaj. Glede zunanjega položaja je baron Bienerth omenil, da srbski odgovor na obvestilo poslanika Porgacha ni zadovoljiv. Na decidirano vprašanje je daia srbska vlada nedoločen odgovor. Stališče Srbije torej se vedno ni jasno. Dokler pa srbska vlada na zadovoljiv način ne pojasni svojega stališča, je Avstro - Ogrski nemogoče, pričeti z njo pogajanja o gospodarskih vprašanjih. V nada 1 j nem svojem govoru je Bienerth branil svoj kabinel pred očitanjem, da je strankarski in enostranski. Naglasa! je. da je načelo ministrstva, da se pravičnost in najstrožja zakonitost varuje napram vsakomur in da že vsled tega sestava njegovega kabineta izključuje vsako nacionalno eno-strariost. V nadaljnem svojem govoru se je ministrski predsednik izrekel za reorganizacijo armade, pri čemei pa ne sine trpeti enotnost in edinstvo armade. Govor poslanca ITdrzala je predsednik prekinil, češ, da je ob treh napovedana važna seja železniškega odseka. Prihodnja seja je jutri ob 10.
Ultimatum?
i) u n a j . Id. marca. »Neues V.ienor Journal« javlja iz Budimpešte: V političnih in vojaških krogih zatrjujejo, da bo avstro - ogrska vla-dn najbrže že jutri poslala Srbiji ul tinoiium, v katerem bo zahtevala, da da srbskn v lada tekom treh dni precizno izjavo, kaj namerava s svojim neprestanim oboroževanjem.
Dunaj. Ui. marca. V diplomatskih krogih je razširjena vest. da bo avstro - ogrski poslanik grof Porgach pi i si bski vladi znova interveniral ter zahteval točen odgovor na svoje obvestilo glede trgovinske pogodbo. Tudi ta intervencija ne bo >c imela značaja ultimata, pač pa bo dokaj energičnejša, kakor je bila zadnja. Včeraj so se širile vesti, ki so javile, da bo Avstro - Ogrska napovedala Srbiji vojno. Te vesti so nastale vzpričo pesimistične sodbe o političnem položaju v nemških listih. Za sedaj situvacija še ni tako kritična, vendar pa je mogoče, da se polože..] v kratkem tako poostri, da bo vojna neizogibna.
Konference v ministrstvu zunanjih del.
Dunaj, 10. marca. V zadnjih dneh se j«* vršilo več konferenc v ministrstvu zunanjih del. V petek večer je baron Aehrenthal konteriral z
je presenetiti. Ko ji je položil roko okrog pasa. se je z lahnim vzklikom obrnila k njemu in se mu nasmehnila.
»Ah ti m,« je rekla in ko se je nagnil k njej je naslonila svoje lice na njegov obraz. »Ti si, moj ženin.•
Tako mehko jo to rekla, kakor l»i bilo v besedi »ženin« poseben čar. Namesto odgovora se je Leon vsedel kraj nje in jo jo pri vi I k sobi.
»Prišla sem dosti prej. kakor som ti pisala.« je nadaljevala Helena. > Sa j ima ta vrt svoj pomen zame. Razmisliti sem hotela vse, kar sem doživela od takrat, ko sva prvič tukaj sedela. A ko sem bila tu, sem te tako težko pričakovala.«
Naslonila je svojo giavo ob njegovo ramo in nm gledala v oči. Cital je \ njih vso brezmejno ljubezen in udanost. katere j<i bilo polno njeno srce. in prešinilo ga je čuvstvo neskončne sreče.
»Ves dan sem štela ure in minute, kdaj se je snideva,« je kakor v sanjah govorila Helena »kar dočakati nisem mogla lega trenotka . . .«
»Torej mi imaš kaj veselega povedati,« jo je prekinil Leon. »Torej vendar! Kaj je rekel tvoj oče t«
»Kako si radoveden in kako se ti mudi,« je vzkliknila z nekako še-gavo porednostjo. »To že še vse izveš. Zdaj mi reci kaj ljubega in pri-
vojnim ministrom Schonaiehom, z domobranskim ministrom Georgi-jem in načelnikom generalnega štaba flotzendorfom. V soboto se je te konference udeležil tudi finančni m.nister Bilinski. Včeraj je Aehrenthal sklical zopet posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi Bienartb, Burinu in Bilinski. Vse tc^ konference so veljale zunanjemu položaju, pred vsem napetim odnošajem s Srbijo.
Vojna nevarnost
London, 16. marca. Vsi angleški listi pišejo, da je vojna neizogibna. V Srbiji so vsi pripravljeni na to, da izbruhne vojna najkasneje začetkoma prihodnjega meseca. Do--ela verjetno je, da bo prišlo do prvih spopadov že tekom prihodnjih desetih dni.
P a riz, 16. marca. V vladnih krogih so prepričani, da je vojna med Avstro - Ogrsko in Srbijo neizogibna. Tega omenja je tudi srbski poslanik dr. Vesnie.
B o 1 g r a d , 10. marca. Vse časopisje govori o vojni z Avstro-Ogr-sko kot gotovo in sklenjeno stvarjo ter poziva vlado, naj za nobeno ceno ne odneha, ako bi avstrijska vlada stavila tudi ultimatum.
V v a n k o b r o d , 10. marca. »Frankfurter Zeitung« javlja, da se eesar, prestolonaslednik, baron Aehrenthal in celo načelnik generalnega štaba Hdtzendorf z vso vnemo trudijo, da bi preprečili vojno. Vkljub temu je v vseh merodajnih krogih prepričanje Splošno, da iz nastalega položaja ni drugega izhoda, kakor vojna.
L o n d o n , 16. marca. »\Vest-minster Gazette«, glasilo angleške vlade, je mnenja, da je vojna med Avstro - Ogrsko in Srbijo samo vprašanje par tednov ali dni. List ostro kritizuje postopanje barona Aehrenthal a ter naglasa, da bo njega zadela vsa krivda, ako nastane konflikt, ki ima lahko za posledico splošno evropsko vojno.
Srbske vojne priprave ob meji.
Sarajevo, 16. marca. Ob Drini je opažati sumljivo gibanje. Vsak dan dohajajo na mejo novi vojaški oddelki. V Sjsnioi se nahaja generalni štab. V Gučevem brdu in Smudan-banji je koncentrirana precejšnja ar mada Železniško prego Šabac Smu-danbanja grade dan in noč vojaki. Dograjena je že toliko, da so jo že provizorično izročili prometu Prve dni meseca marca so dobili vojaški oddelki v S.snici puške na stroj. V rabi teh pušk se vojaki vežbajo neprestano Pri vsakem voju je posebna četa. ki je izežbana v metanju bomb.
Vsa srbska armada je izvrstno oborožena, lepo uniformirana in ne trpi nobenega pomanjkanja. Streljivo j« na razpolago v velikih množinah. Bosansko prebivalstvo je mnenja, da da bo srbska armada v najkrajšem času prekoračila mejo.
Devin, 16 marca. „Magdebur-ger Zeitung" javlja iz Belgrada, da je vojni minister dobil obvestilo, da so srbske vstaške čete že prekoračile Drino ter pričele svojo revolucionarno akcijo v Bosni.
Bel grad, 16. marca. Koncentracija srbske armade je dovršena. DvaJ3et bataljonov tabori ob Savi in Drini. Obramba južne Srbije od Zvor-nika v smeri proti Sandžaku se prepusti vataškim četam, ki so si že izbrale svoje voditelje. Cesta v Užico e podminirana
Vrhovno poveljstvo nad armado ob Drini prevzame general Solarović.
jaznega. Tako srečna sem vselej, če slišim iz tvojih ust ljube besede. In danes sem kar žejna takih besed . . .<'
Ta ljubezniva koketnost, ki je Leon pri Heleni ni bil vajen, ga je omamila. Pozabil je na Kraneka in na starega Knilica, pozabil je na ves svet, videl samo to lepo, cvetočo dekle, ki je v vdani ljubezni ležalo na njegovi roki in mu drhteč ponujalo svoje ustne. Kar je bilo v njegovem Srcu nežnih čuvstev, kar je bilo v njem ljubezni do Helene, vse je zlil v  cm poljub.
»Ah, moj Leon,« je dihnila Helena objemajoč svojega ljubca, »povej mi, ali me res ljubiš, resnično, iz vse duše?«
> Kol i krat sem ti to že povedali« se je šalil Leon, »Gotovo tisočkrat. Zdaj sem na vrsti jaz, da vprašam: ali iiir' ljubiš, Helena, resnično in iz vse duše ?«
»Ce te ljubim ? . . . Ti še vprašuješ, če te ljubim.«
Heleni se je obraz zresnil in vsa kri je odtekla iz njega.
»Kaj ti je?« je začuden vzkliknil Leon in strme gledal to naglo iz-premembo.
»Ne dvomi o moji ljubezni, Leon,« je rekla s trepetajočimi ustnami. Dvomiti ne smeš. Obljubi mi Leon, da ne boš nikdar dvomil, naj se zgodi že karkoli.«
»Otrok, ti ljubi otrok!   Saj ne
Belgrad, 16 marca Narodna skupščina je dovolila vojnemu ministru 5 milijonov naknadnega kredita.
Vojni svet.
Belgrad, 16. marca Včeraj se je pričela seja vojnega sveta. Te seje se udeležujejo: vojni minister general Živkovič načelnik generalnega štaba Putnik, poveljniki peterih divi z1 j, poveljnik donavske divizije general Sto-l&rović in več vpokojenih generalov in polkovnikov. K seji je prišel tudi kralj Peter. Na konferenci se ima sestaviti natančen vojni načrt.
Oklic na srbski narod.
Belgrad, 16. maroa. Odbor za narodno obrambo je izdal na narod oklio, v katerem pravi: Bodite pri-pravljeni, kadar vas pokliče domovina. Ta poziv vam morda dojde že jutri, zakaj Časi so resni in nevarnost grozi, da prekorači sovražnik naše meje. Spite z odprtimi očmi in s puško v rokah, da boste vsak treno-tek pripravljeni prihiteti na pomoč domovini, ki je v nevarnosti.
Petro grad. 16. maroa. Bazni ugledni ruski politiki in učenjaki, med njimi tudi predsednik gosudar-st vene dume H o m j a k o v, so izdali okl c na srbski narod, v katerem ga pozivajo, naj hrabro vztraja v svoji pravični borbi proti verolomni avstrijski aneksiji Bosne in Hercegovine.
Na potu v Kragujevac.
Belgrad, 16. maroa. Kraljevski dvor, ministrstva in narodna skupščina se že te dni preseli v Kragujevac Vojni svet je namreč sklenil, da armada Belgrada ne bo branila, ktr bi v nasprotnem slučaju avstrijski bombardma uničil mesto.
Ruski prostovoljci.
Belgrad, 16. marca. Dvesto i uskih prostovoljcev je prišlo včeraj v Niš, kjer so jih slovesno sprejeli. Rusi ostanejo nekaj dni v N Šu kot gostje srbskih Častnikov. Za sprejem prostovoljcev v Belgradu se vrše velikanske priprave. Na kolodvoru jih sprejme prestolonaslednik Gjorgje.
Lodz. 16. mat ca. Vojni minister je dovolil dopust 42 Častnikom tukajšnjega kora. Ti Častniki se odpravijo v Srbijo, kjer stopijo v aktivno vojaško službo.
Smodnik za Srbijo.
Solun, 16. maroa. Srbska vlada je naročila v Bruselju 16 ton strelnega smodnika in je prevzela jamstvo, da bo turška vlada dovolila prevoz tega smodnika preko turškega ozemlja v Ristovac.
Šanse bodoče vojne po srbskem naziranju.
Belgrad, 16 marca. V tukajšnjih vojaških krogih sodijo, da šanse vojne med Srbijo in Avstro Ogrsko za Srbijo niso neugodne Računa se, da bo Avstro Ogrska v najboljšem slučaju imela na razpolago 500.000 mož. 01 teh jih bo r«bila 100 000 v Bosni, 100.000 proti Črni gori, da bi torej proti Srbiji preostalo samo 300 000 mož. S temi pa se upajo Srbi uspešno boriti. (Še se bo ta račun ujemal, bo pokazala bodočnost.
l\im slovenskih pevskih društev.
(Dalje.)
Zvezni tajnik g. Se beni k poroča, da je imel upravni odbor Zveze v prošiem letu 9 sej. Zreza se je pred vsem pečala z vprašanjem, kako organizirati petje po deželi in prišla do prepričanja,  da je  to mogoče le
dvomim in nisem nikdar dvomil.«
Položila mn je roko okrog vrata in se stisnila k njemu.
»Veruj v mojo ljubezen, Leon, nikdar ne bo umrla,« mn je rekla šepeta je. »Ti si zame vse, kar mi je mogel dati svet. V sinomastrvn sem vzrastla, žalost in skrb sta bili moji spremljevalki vse živ«' dni. Kakor solncen žarek, kadar se zgubi v te mračne, žalostne Študentovske ulice, tako si ti, Leon, posijal v mojo življenje. fJbožno dekle sem, komaj za. silo vzgojena, nevredna sem tebe ali ljubim te z VSO gorečnostjo, ki jo I remore moje srce.«
Nikdar še ni Leon slišal Heleno tako govoriti. Neskončna ljubezen, ki so jo razodeval** njene besede, mu je s toploto objemala srce, a te besede so ga tudi vznemirjale. Ni si mogel raztolmačiti, kaj je vzrok temu vedenju, a vendar so se v njeni porajale slutnje, ki so mu provzročnle bolesti.
> Helena . . . jaz te ljubim . . . čez vse na svetu te ljubim . . .«
Objel jo je znova in jo pritisnil k sebi. Strastno se ga je oklenila, poljubljala mu je usta in oči, ga privi-jala k sebi, kakor bi ga nikdar vee ne mogla izpustiti — potem pa naenkrat omahnila.
»Leon — jaz ne moreni postati
tvoja žena, jaz ne   morem zapustiti
bolnega brata in starega očeta,« (Dalje prihodnjič.)
po okraj mh organizacijah V to s vrb o se je odbor obrnil qh vsa okrajna glavarava in poizvedel Število pevskih dcuŠtev, ki jih je na Kranj tkem 39, na Primorskem 12 2, na št-j r skem 14 in na Koroškem 6 DruSiev je torej lepo število, a 1« malo god ■ nih za sodelovanje v Z/ezi. D.uga naloga odbora je bila, prirediti vsako leto tečaj za pevovodje Oglasilo se je 7 gosoodov, veČina orepozno, zato se priredi tečaj drug) leto. Upravni odbor se je udeležil razvitja zastav „Ljubljanskoga Z*ona", 25 letnice kamniške „Lireu, pogreba dr. Gustava Ipavca. pogreba narodnih mučenikov Lundra in Adamiča s korporativnim nastopom ljubljanskih pevskih društev, ki so pela tudi dne 1. novembra na njunem grobu. Zvezi Čeških pevskih   društe/   je   ob    priliki njen-*
40 letnice poslala brzojavno častitko ob   smrti   dr.   Benjamina   Ipavoa v Gradcu je izrazila Z eza svoje so žalje sorodnikom  in  poslala v ljub ljanska   dnevnika   parte. Pristopili sta med letom dve društvi, katerih šteje   Z. eza sedaj  40   I istopila so 4 društva    V*hko društev se ne za veda svojih  dolžnosti napram Zcezi in niti ne odgovori  na nekatere pozive in vprašanja. Treba je večje delavne sti in strožje discipline. S°veda je tudi častnih izjem.   Veliko pričakuje upravni   odbor   od župne < rga-nizaoije,   katera se uvede  po danaŠ njem sklepu  skupščine   Poročilo se sprejme z odobravsnjem   in zahvalo g. tajnikn.
Blagajnik g Dražil poroča, da je im*la nZ?eza" 377 84 K dohodkov, 185 17 K pa izdatkov, torej prebitka 192 67 K C do „Z^ezno" premoženje zna$a 106L 58 K in je nartstlo letos za 192 96 K Graje vredna je malomarnost nekaterih društev, ki ostajajo dolžna udnino po več let da je takih zaostankov nad 500 K vzlio temu, da se je razpesalo nad 70 opominov
Pregledovale c računov e. K o i f i o poroča, da je s tovarišem Golobom pregledal kuj'ge in priloge ter našel vse v najlepšem redu, vsled česar prediaga, da se poieli blagajniku ab silut.nj iu zabvaia za njegovo vzorno delovaaje  — Sprejeto.
O bt&nju. delovanju in potrebah posameznih druš ev poroča g. Rad" Štur m V „Z?ezi" je vč'anjenih 19 društev na Kranjskem. 7 na Štajerskem, 11 na Primorskem in dve na Koro škem. 5 društev delnje nad 25 let, nad 20 let 3, nad 15 let 9. nad 10 let 2, ostala pa manj kot 10 let 14 društev ima mešane, zbore, ostala moške. Najmočnejši zbor ima „Glazbena Matica" (87 žeosk h, 68 m <&kih, skupaj 155), „Slavec" 71, „Ljubljana** 50, „Ljubljanski Z?on" 40, zbor „M-r kurja" HO „Pevsko glasbeno društvo" v Gorici 47 (22 žensk, 25 moških), „Velesila" v Skednju 42, „Pevsko društvo v Postojni" 31. v Ljutomeru
41 (14 ž., 27 m.) itd Pevski fond lx potovanje k veliki slavnosti ima še>t društev. Nabiralce narodnih pesmi je javilo 5 društev. 15 društev je o igo vorilo, da splošno napredujejo, ostala pa, da ne, in to večinoma vsled po manjkanja pevovodij ali tenoristov. Skoraj vsa društva žele dobrih in krepkih moških zb rov Sioraj vsa društva zsznamenjejo do 10 nastopov v letu, nekatera celo 20 do 30, z največkrat zelo povoljnim uspehom. Zelo živahna so zlasti mlajša društva na deželi. Poročila ni bilo mogoča sestaviti popolno, ker se je komaj polovica društev odzvala pozivu, d* izpolui vprašalne pole — Poročilo se sprejme z odobravanjem
Sledeči referat g. Zorka Prelo v c a priobčimo prihodnje d^i v celoti
O župni or ga niza o i j i poroča predsednik  gospod  dr. Ravnihar Upravni  odbor je sestavil pravila ia j;h po s al vsem v  „Zvezi" str ječim društvom   Nekaj   izprememb je na svetovalo Postcjinsfco pevsko društvo in se je njegov nasvet tudi upošteval, kolikor je bilo mogoče. Pravila so sa nato   sprejela   en  bloo.   Pevske žape niso vezane na meje političnih okrajev ali   podobno,   temneč si z&riiejo svoj delokrog po krajevnih, rezmerab. U^ta novitev   župe lahko izide iz „Zveze* ali pa iz društev samih, in potem sa meja župe določi sporazumno z „Zve zo".  Izpremenila so se tudi pravila „Zvezeu v nekaterih točkah. Poročevalcu se izreče zahvala za njegov trud.
Določitev Časa in kraja prihodnje redne skupščine se prepusti upravnemu odboru.
Letni prispevek za prihodnje leto se določi, kakor je bil dosedaj, na 40 vin. za izvršu očega Člana.
Pri sledečih volitvah je bil izvoljen za predsednika dr Vladimir Ravnihar. Ker je g koncertni mojster Matej Hubad odločno izjavil, da vsled boiehnosti in izmuČenosti nikakor ne more sprejeti izvolitve za Zveznega pevovodjo, vsaj za letos ne, je bil izvoljen za pevovodjo gospod dr. Pavel Kozina, za njegovega namestnika pa gospod učitelj Fran M ar o lt. V odbor so bili izvoljeni iz Ljubljane gg.: Ivan Dražil, Ivan Kocmur, Ignacij Novak, Andrej Rapc, Dragotin Šebenik,
Rado Šturm, Ivan Zirkelbaoh i n dr. žirovnik; izveo Ljubljano pa gg.: Vilko Rus iz Kranja, profesor 8 e i d l iz Gorioe, M a k s o C o t i 6 in Trsta. Fran Zaoherl iz Ljutomera in Valentin Št a ngl is Šmibela pri Pliberku na Koroškem. Za pregledovala računov sta bila zopet izvoljena g. Ivan Golob in g. Fran Knif i o.
Predsednik izreče nato zahvalo g. koncertnemu mojstru Mateja Huna d u za njegovo dosedanje delovanje v „Zvezi", poudarjajoč, kako težko ga bo „Zveza" pogrešala in iz-i azujoč željo, da bi ji tudi tako stal ob strani s svojim strokovnim svetom, kar g. Hubad tudi obljubi.
Ko je nato še g. M i kl a ve o iz Trsta izrazil željo, da bi nZveza" preskrbljevala društvom poleg partitur tudi posamezne glasove, ga predsednik zagotovi, da se bo odbor oziral La to željo in je zaključil skupščino b zahvalo skupščinarjem na udeležbi.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 17. marca.
— -Deutsches Oeld den Dan-tschen~ Taao se glasi naslov članku, ki je obelodanjen v današnji številki nGrazerTagblatta". Ta članek je bojni članek prve vrste. Na nečuven načia hujska zoper slovenske denarne zavode, oznanja bojkot teh zahodov in razlaga narodni in politični pomen, če se nemški denar nalcž* v nemških zavodsh. Dočim se pri nas konfiscira vsaka besedica, kije naperjena zoper „Kranjsko hranilnico", smejo v Gradcu svobodno oznanje/ati bojkot slovanskih zavodov in klicat: na boj proti njim Gospodine A m s e 11, c kr. državni nadpravdnik v Gradcu, pa tega nič ne vidi.
7- Kil P* goriški dež zbor? Vse je tiho. Nepostavni deželni odbor vleče naprej deželni voz. zavedno ljudstvo pa je nevoljno. Ko skonča državni zior svoje sedanje zasedanje, začno najbrže zopet pogajanja med strankami od strani vlade Gotovo je, da se r zbijejo. Zadnji poskus utegae slediti na jesen. Slediti mu mjre le razpust deželnega zb: ra. Toda čemu tako zavlačevanje, ko pa vlada vendar ve, pri čem da je. Tako se dela le škodo ljudstvu, katero želi redaega delovanja deželnega zbora
— Iz Eraojske hran Ini ce so danes ljudje dvignili več kot četrt milijona kron, vložili pa kakih 150 K.
— Iz tržaške postne slnibe. Poštni asiotmt g. Si Ivi j Baiestra v Trstu je imenovan za cfioijala ravnotam.
Zaupni shod „N. D. 0."v ki se je vršil v nedeljo v „Mestnem d>mu", je bil vzlic siabemu vremenu primeroma dobro obiskan. Tov. podpr. g. Juvau je otvoril zborovanje ter orne nil, da se društvo vzlio vsestranskim zaprekam lepo razvija. Dam soji shod ima nbinen spopolniti naše agitaoijsko postopanje ter resiti več drugih važnih stvari. Na to dobi besedo tovariš tajnik Škerij, ki pojasni bistvn in pcmeo ag tacije. Mi vod mo med diugim ofenzivno agitacijo, ker moramo vsakogar prepričati o svojh namenih. Ko bo društvo samo za močno razvito, ne bo več ofenzivue agitacije potrebna v toliki meri, pač pa bo še vedno treba „N D. O " branit«, kakor to delajo druge organizacije; to je defenz.vna agitacija Agitatorjev si moramo vzgojiti. Ni dovolj, da se čl»n vpiše, treba je, da tudi agitira Dosedanjo prakso -mo koristno izčrpali, sedaj treba sistem agitacije poglobiti širšim slojem Nato pripomni, da bi se izvolil agita-oijski odsek. Tov. Juvau da nato čas za razgovor, nakar se je priglasil tov. Zadn k k besedi, ter omenil, da bi b lo treba večjega sestanka, da bi se volili agitatorji. Za sedaj se je pa treba pismenim potom obrn.ti na vse člane, da jih pridobimo za agitacijo. Tov. Skerlj mu nato poiasm, da je vsako odlašanje odveč. Ce se danes priglasi le malo agitatorjev se bo s nasvetovano prakso po Zadniku ta odsek razlirdo, t. j. pismeno k sodelovanju pozvalo. Nato se je iivoiil agitacijski odsek. Tov. Skerlj je nato pojasnil razmerje malega obrtnika in delavca ter teh dveh napram velein-dustr.ji. Mali obrtnik ne more kon kurira ti z veleindustrijo, ker mora delavce dražje plačevati in snovi ne kupi iz prvih rok. Sooijalna naša zahteva bodi, da dobe tovarniški delavci isto zvišanje plač, kot oni malih obrtnikov. Kristan je sam javno izpovedal, da treba z malimi obrtniki pomesti. Tu se razvidi, da program 80C. dem. ni z našim enak, kar se tega vprašanja tiče. Dočim dobi v tovarni krojaški pomočnik 3 K za delo enega jopiča, dobi v Ljubljani od malega obrtuika 10 K. Radi tega taka konkurenca. Tu se jasno razvidi, da morata delavec in mali obrtnk stopiti skupno v boj. Naša zaspana vlada zahteva od nas le davke, davke v denarjn in v krvi. Sao. dem. v parlamentu, ne bo zastopala naših koristi, zato treba,  da se mali obrt-
niki organizujejo v „N. D. 0.u, a kadar bodo dovotj močni, bodo ustvarili svojo bojevno orgaoiz&oijo b kateri bode „N. D. O.* pripomogla. Tov. Javan je nato omenil, da se misli najeti prostore v nNar. domu", kar so vsi Člani odobravali, zlasti tov. Seterlj je krepko podprl to zeljo delavstva. H konou je tov. Skerlj odkr.1 nad program za bodočnost, ter rja poziv predsednika Jovana pojasoil na*e stališče glede bolniške podpore, posredovanja dela in brezposelnosti, ter priporočal razne važne ustanove, kot so delavsko prenočišče, delavska obedaioa itd. Po splošnem odobra* vanju je tovariš podpr. Juvan shod zaključil.
Občni zbor »Bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov it Kranjsko1'
se vrši jutri, v četrtek, 18 t. m.,
ob 8 z7ečer v hotelu „Ilirija*, in ne danes (sredo), kakor smo včeraj pomotoma poročali.
Slov del. pevsko društvo ,,Slavec" ima v nedeljo, dne 21. sušca t. 1. ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih „ Narodnega doma" s7cj redni občni zbor z običajnim >poredom
Občni zbor , Slov lovskega
kluba'1 bo v petek popoldne ob 3. v iioteiu „Ilirija", na kar vnovič opozarjamo slovenske lovce.
Razstava   rogOV-   Na praznik
sv. Jožefa otvori „Slovenski lovski klub* v „Mestnem domu" prvo raz stavo rogovja divjačine, ubite na Kranjskem, in sicer rogovje srnjakov, divjih koz in jelenov. Akoravuo se med razstavitelji pogreša marsikoga, o katerem se ve, da bi razstavi izdatno lahko prispeval s svojimi lovskimi trofejami, je vendar udeležba jako povoljna, tako kvalitativno kakor tudi kvantitativno. 0 rogovju samem ne moremo še danes poročati. 0 tem se izreče posebna v to sestavkom sija izkušenih lovcev, ki bo ro govje natančno po obstoječih predpisih (dr. Rieglerjevih) presojala. Tspeh presoje in razdelitev častnih cen se priobči kasneje v listih. Razstava, ki bo zvezana obenem z reklamno razstavo lovsk;h predmetov domaČih tvrdk, se otvori v petek, de« 19. t. m., ob 11 dopoldne. Odprta bo v petek popoldne, v soboto cel dan ter se zaključi v nedeljo zvečer ob 8 Dostopna bo te dni zjutraj od 8 ure pa zveč-r do 8. ure pruti vstopnini 1 K. Dijaki plačajo 40 v. Posebni katalogi se bodo dobivah pri blfcgajni kemad za 20 vin. Ta bij o se torej vsi lovci in vai pri jatelji lova, da si to prvo razstavo te vrse na Kranjskem ogledajo.
^Pogrebno društvo bratovštine
SV Jožefa ima v petek, dne 19 t. m , ob 3 popoldne v mali dvorani ,Mestnega doma" svoj redni občni zbor. Ker je važna točka postavljena na dnevni red, želeti bi bilo v korist društva živahne udeležbe.
Umrla je gospa Jalijana Filip, soproga znanega gostilničarja „Pod skaieo" g. Jakoba Filipa v Ljabljani. X. v m. p !
Umrla je rodbini Reberšakovi v Sp. Šis&i št. 88 šele 12 letna hčerka Fanifca, učenka VI. razreda ljudske šole N v m. p !
Umrl je minoli petek v Postojni in bii v nedeljo pokopan bivši mno goletui igralec in režiser slovenskega gledališča Josip G e c e 1 j -Kocel. Pokojnik je bil v družbi s Fr. Šmi-dom, Mar jo Podkrajškovo, Josipom Nollijem in I. Kajzeljem eden ustanoviteljev slovenskega gledališča in mnrgo let tudi njega glavni steber, zlasti potem, ko sca Šmid in Nolli zapustila slovensko gledališče. Iz Ljub-ijane je Geoelj po veliki gledališki krizi okrog 1. 1888. prišel v Zagreb k gledališču in se je petem prežvljal v diugih službah. Nastopil je pač Še tudi pozneje na ljubljanskem odru, vendar le mimogrede; njegov čas je bil minul; gledališče se je bilo pod B rstnikovim vodstvom vsoko pov zd?gnilo, a Gecelj ni bil več v stanu zadoščati novim zahtevam. Zasluge njegove pa so vendar trajne in ob njegovem grobu se mu jih mora hvaležno priznavati.
Čebelarska podružnica v VI-pivi ima svoj občni zbor 19. t m. ob 9 zjutraj v šoli. Poleg običajnega daevnega reda bo tudi predavanje g. nadučitelja Likozarja.
% Bleda se nam piše: Za lepo priporočilo, katero je napisal g. nad poštar Sohrey iz Lesec za naš novi postni urad pri kolodvoru v Zaki, za katerega prosimo, se mu prav iskreno z&h?al,ujemo. Mi želimo dobiti ta urad z ozirom na krajevne potrebe, Katere smo že zadnjič dokazali. Nihamo prav nič proti temu, da ostane poštna zveza med Lescami in Bledom, . DaJ prevzema poštne pošiljatve iz Ljubljane Prebivalci iz Grada, Za-goric, 2eleČ in Mlinega pa ustanovitvi novega poštnega urada na Zaki as morejo s prepričanjem ugovarjati ker njim ne bo v nikako škodo, ampak celo v veliko korist pa tudi nam in ^orjanoem bomo vsi dobili po-fcljatve iz Trsta in Dunaja preoej ur prej kakor sedaj. Kako bodeta ta dva
poštna orada na Bledu a gorjanskim zvezana, to prepustimo direkciji, ki bo gotovo vse prav uravnala Ako ima Žužemberk, ki se z Bledom saj v poletnem Času ne da primerjati, poštni zvezi na dva kraja, upamo, da tudi naše prošnje ne bodo glas vpijočega v puščavi in da se pred našo sezono usliAijo na merodajnem mestu.
O celjskih občinskih volitvah. P. se se nam iz Celja dne 15. maroa t. 1 : Pri nas se vrše zdaj občinske volitve. Vse gre na komando, tu ni ugovora, ne opozioije; to baje zahteva interes „nemštva". Vse, kar nemško čuti, oddati mora svoj glas ter priti na volišče. Vkljub v-jem u terorizmu pa mnogo Nemcev le ne bode prišlo volit, ker jim je tista lista prihodnjih občinskih odbornikov — reote kimav-oev —, ki jo je sestavila celjska naša „oamorra", — vendarle — preneumna. Mimo Rauscherja, o katerem ste že nedavno pisali, se imenujeta še kot kandidata za županski stol celjski lesotržeo T e p p e i ter sladčičar M 6 r 11, zoan velikonemški kriČaČ in „Krapf *n biiok", kakor ga imenuje grafci „Arbeiterwille". Nam Slovencem je danes pač še vseeno, kdo v Celju županuje. Dosedanji župan, dr. pl. Jabornegg, baje še obdrži svoje dostojanstvo dotlej, da bode vodovod — redno deloval. Celjski mesarji, ki so se pred nekaj meseci tolikanj repen Čili nad škandaloznim gospodarstvom v mestni klavnici ter taČas kaj oblastno kazali magistratu zobe, zlezli so ob volitvah čisto pod mizo. To je tista celjska „Gesinnungstiiohtigkeit" !
Nesre6a> Is Celja: Dne 15 maroa med 1. in 2. uro popoldne je gimnazijaleo Sokoli, sin umrlega deželno so d nega svetnika, svojega to variša Cempireka, sina žel. mojstra, ko sta streljala na vrane, zadel v glavo. Campirek se je zgrudil ter bil v kratkem mrtev. Ob 6 uri zvečer prepeljali so ga v mrtvašnioo na mestnem pokopališču. — Priče ni bilo pri vsem dogodku nobene Pravijo tudi, da je bil Campirek nesreče sam kriv. Naj že bo stvar tako ali tako, prav ni, kako je sploh dovoljeno, da se smejo taki fantiči javno igrati s puškami. Seve Sokoli je bogatih ljudi sin in jako prepotenten dečko.
Na otrpneafu tilnika je umrl sin branjevca Vojska v Gaberju Tnii v tamošnji domobranski vojašnici se bolezen še vedoo širi.
Pobegnil fe iz Slov Bistrioe pisar notarja *W sthaierja TVeuiz (=Bavo). Ponarejal je podpise in jih s pomočjo uradne štampilije legaliziral ter ogoljufal graško „Samopomoč" za 4000 kron. Ušel je baje na Hr/aško ali Srbsko, pravijo pa, da bi bil bolje sprejet na Pruskem.
Čebelarski shod v Dornbergu se vrši 19. t m ob 3. pop. v šoli. Na shod pride zastopnik osred. čeb. društva g. nadučitelj L;kozar. Pri-čakuie se obile udeležbe.
Med Gorico in Ločnikom se
zgradi nova telefonska pri ga, takoj ko s<* zboljšajo vremenske razmere.
Tujci v Opatiji. Dne 11 sušca je bilo v Opatiji z novodošlimi gosti vred 2815 tujcev.
Roparski napad. Neznani lopovi so napadli včeraj zvečer okoli 8. ure v ulici Rossetti v Trstu Karla Gemer iz Ljubljane, mu vzeli iz žepa 40 kron in srebrno uro z verižico ter zbežali.
Z notem je napadel včeraj v Trstu N Maoeiia neko Marijo Andrioli z namenom, da ji razreze ves obraz, kar je priznal, češ, ker ljubimkuje z njegovim očetom, česar on ne more trpeti. Policija ga je zaslišala in izpustila.
Za olajšanje ljudske bede je
dovolilo ministrstvo okrajema Koper ia Pa!j 50 000 K, Poreč in Pazin 70 000 K, Lošinju 10 000 K in Voioski 20 000 K
Podpora©   društvo   za slo venske visokošolce na Dunaju'
je razdelilo med uboge Hlovenske dijake meseca januarja 805 K, februarja 1005 K in marca 1000 K. Da bode društvu tudi v bodoče možno, veliko bedo med našimi dijaki izdatno olajšati, prosimo slov. občinstvo daljnih prispevkov, katere sprejema blegajnik Iran Luzar. nadrevident v p , Dunaj III, 3, Reisnerstrasse 27.
Zaplenjene puške. V noči 13 t. m. so zaplenili na parniku „Škodra" v Reki precejšno množino pušk najnovejšega izdelka. Lastnika niso mogli najti, splošno o puškah nihče nič ne ve razen enega mornarja, ki pravi, da je videl nek večer, da je došel na parnik potnik z zabojem v roki, kateri je stičen zaplenjenim
Ukradena brantlna knjižica,
Posestniku Št. Pšeničniku v Zagrebu je bila ukradena hranilna knjižica za 600 kron, kar je k sreči takoj opazd in hranilnioo obvestil. Drugi dan v jutru pa je prišla s knjižioo po denar njegova služkinja Strommer, katero so takoj izročili polioiji. Služkinjo so za čas preiskave izpustih, ker ima dva otroka, kojih eden je še dojenček.
Prvi „Kinematograf Patke" prof „Edison" na Dnna|akl oeetl
■naproti kavarno „EvrepeM ima od
srede, 17. maroa, do petka, 19 maroa, sledeči spored:  Starodavna Čelada.
(Komično) Strupeno zelišče. (Drama v 13. slikah in V. prizorih.) Biko-borba v Nimesu.j (Zanimiva naravna projesc ja v 15 slifcah in IV. prizorih ) Prepiri na kmetih. (Drama v 13. slikah) Dar čarovnice. (Krasna r-rojekoiia v barvah v VI. prizoiih.) Častilca kuharice. (Jako smešno.)
Pogreša SO od dne 30. prosinca t. 1. 171etua učenka trgovske Šole Ana Rosenfeldova, rodom iz Rze 8zowa v Galioiji, ki je bila sedaj na Dunaju. Navedenka je za svojo starost majhne močne postave, polnega obraza in črnih las. Po veri je Židinja. Oblečena je bila v mestno obleko Kdor jo v teku enega leta izsledi živo, dobi 200 K, za najdeno truplo pa 100 K nagrade.
Za odpovedano ljubezen Te dni je neka služkinja pismeno odpovedala svojemu ljubimcu, nekemu vojaku, ljubezen. To ga je tako greblo v srcu, da se je nad njo maščeval in s^oer, ko jo je nekje dobil v pest, ji je ljubezen splačal z bunkami ter jo lahko telesno poškodoval BToi se bode pač poučil, da se „kosarioti" tako ne maščujejo.
Delavsko gibanje. Z južnega kolodvora se je včeraj ubijalo v Ameriko 62 Slovencev in 21 Hrvatov. V Buohs je Šlo 36 Maoe^onoev, v Kočevje 40 laških opekariev. Iz Ame rike se je pripeljalo 15 S ovencev in Hrvatov
Našla   fe   šolska   učenka Ana Vidmarjeva  srebrno žepno uro. Iz-gubitelj jo dobi nazaj pri naiditeljiči nem očetu na Žibjaku št 14.
Narodne delavsko organizacije posredovalnica za delo Dela išče 1 težak ali hlapec za Ljubljano, več siug in pisarniških moči, 1 strojniški praktikant in 1 ključavničar. — Delo dobe: 1 spreten vrtnar, 1 spreten strojnik, 1 misar Zglasiti se je pri „N«r. D. O u v Ljubljani, Dunajska cesta 6 1 — Pismom naj se priloži znamka za odgovor
, Slovenska Filharmoalia" kon-certuje jutri, v četrtek, v kavarni „E7ropa". začetek ob polu 9 zvečer. Vstop prost.
Popravek V sobotni list sta se v inserat okr. sodišča v Trebnjem vrinili dve neljubi pomoti. Prodaja hiše bo dne 5 aprila 1909 (in seveda ne: 1910) iu prodajala se bo med drugim parcela št. 586/72 t in ne: 506 72).
Drobne novice.
— V gardsko Jezero se je po-
greznil pri Campione preoej velik del obrežja z mostom za vstop in izstop z ladij. Bližnje hiše so morali izprazniti, ker se je bati, da se pogrez-njenje razširi.
— Petrolejski studenec v Bo-
rislavu, last neke berolinske tvrdke, kateri da na dan 10 voz petroleja se je neznano kako užgal in gori že dva dni.
— Nedeljski bumel v Pragi
je bil kot običajno obiskan, le policijskih organov v dozdevno obrambo teh nemških strašil (Farbenstudenten) je bilo obilo več, kot navadno. Seveda se je sem in tja malo grdo pogledalo, mal sunek pod rebra mimogrede in take malenkosti, katere se v podobnih slučajih dogajajo, kajti za resne napade se Cehom peščica teh barvanoev zdi pač premalenkostaa. — Nemški listi so seveda polni Mob, Gresindel, Faust- und Stookhiebe itd. kar označimo samo kot spričevalo visoko omikanega švabskega „Edel-volkau.
— Samomor v brco vlaku. V
Budjejevicah je vstopil v voz 2 razreda dunajskega brzovlaka mlad neznan mož, kjer se je v bližini Zi-mosta ustrelil Mrtveca, katerega nihče ne pozna in je brez vsakih znakov, iz katerih bi se dalo dognati, kdo da je so v Veselyju izložili.
— Ženske v mesto! zastop so voljene v Kodanju na Nemškem in sioer 6 zastopnic treh tamošnjih političnih strank.
— Mallia aH ncrna rokau je dosegla včeraj v Palermi svojega zasledovalca detektiva Petrooinita iz Amerike, kateri je študiral njih tajno delovanje v Italiji s podporo laške in ameriške vlade.
— Z 3 str a pijenje od mrli da. 18 letna hčerka I; k a Kordi v Buda-pešti se je sklonila predno so pokrili krsto umrie ji matere še enkrat k njej in jo poljubila. Nankrat ji je postalo slabo in bila je mrtva, predno so mater pokopali. Zdravniki so dognali, da se je zastrupila s poljubom mrtve matere od katere je vdihnila mrliško za s t.r up ljenje.
Telefonsko m Brzojavni poročila.
Poslanska zbornica. Dunaj, 17. marca.   Danes se je nadaljevala    razprava    o     rekrutni '
predlogi. Poslanec Udržal je nadaljeval svoj včeraj prekinjeni govor. Razpravljal je o stališču vlade napram Slovencem in Hrvatom. V svojem govoru je naglašal, da so bili Slovenci in Hrvati vselej najzve-stejči in najlojalnejši podaniki. V hvalo za to pa vlada nastopa proti njim na način, ki je vse obsodbe \ reden. Za Vsenemcem Gol lom je govoril dr. Kramar, ki neusmiljeno kritiziral in bičal avstrijsko notranjo in zunanjo politiko. Na to sta govorita še dr. Gessmaim in Klofae. Danes še prideta do besede tfrof* Dzieduszvcki in Daszinski. Prvo či-fanje    rekrutne predloge    bo danes
končano.
Konferenca klubskih načelnikov. Dunaj, 17. marca. Danes so imeli načelniki posamnih klubov sejo. Nemški naeionalee dr. Cbiari je zahteval, naj bi se rekrutna predloga brez debate izročila odseku. Pri seji navzoči ministrski predsednik baron Bienerth je kratko pojasnil zunanji položaj. Rekel je, da bo poslanik Forgraeh še enkrat interveniral pri srbski vladi. Od tega odgovora, na ksitereffa bo avstro - ogrska vlada počakala, je odvisna odločitev o vojni in miru. Priznati je treba, da je položaj veleresen in kritičen. Baron Bienerth je obljubil, da bo parlament redno obveščal o zunanjem položaju.
Vojna je na pragu!
Dunaj, 17 marca V merodajnih krog>h so izgubili vsako nado, da bi bilo mogoče ohraniti mir. Forgach bo sicer še enkrat interveniral v Belgradu, toda vsi kompe tentni faktorji so prepričani, da tudi ta korak ne bo imel uspeha. Zato 80 povsodi že računa z volno kot skleateno stvarjo. Izbruk volne |e vprašanje najkrajšega časa. Srbski vo ni svet.
Belgrad 17. marca     Vojni svet je im*l v navzočnosti prestolonaslednika ij' rgja in vojnega ministra generala Ž vkov.ča sejo. Sklenil je ob vest ti kralja Petra, da je vsa armada pripravljena za vojno in da želi. da bi mogla v avo|i sredi pozdravit prestolonaslednika Giorgja   V diplomatskih krogih ko mentirajo ta sklep vojnega sveta kot najzanesjivejsi znak   da izbruhne vo jnV-v najkrajšem času Radiotetegrafska postaja v Nišu
Belgrad 17. maroa. Vojno ministrstvo je odredilo, da se ima v NiŠu urediti brezžična brzojavna postaja. Vojne priprave v Srbiji.
Belgrad, 17. marca. Med prebivalstvom vlada velikansko razburjenje, ker se splošno pričakuje, da iz bruhne vojna v najkrajšem času Tujci zapuš5ajo mesto. Vojna uprava nadaljuje z nervozno hitrostjo oboroževanje Na železniških progah vozijo dan in noč posebni vlaki, obloženi z vojnim materialom in streljivom. Na bosansko mejo odhajajo neprestano nove čete. Srbska armada se umakne iz pozicij ob Savi in Donavi t*r se koncentrira ob Drini in v notranjosti. Prestolonaslednik Gjorgje odpotuje te dni na bosansko mejo, kjer prevzame poveljstvo posebnega vojaškega odde ka. Odločitev o vojni pade prihodnji teden
Vojne priarave v Črni gori.
Kotor, 17. marca. Po najzanesljivejših vesteh iz črne gore je že vsa črnogorska armada razpostavljena ob meji. V Bar dohajajo ruski par-niki, ki vozijo streljivo in drugi vojni material. Včeraj so ruske ladje izkrcale v Baru več tepov. Crnogorci Čakajo na znamenje iz Srbije, da udarijo na Hercegovino. Pravijo, da bodo najkasneje v enem tednu vdrli v Heroeg b o s n o, kjer se jim pridružijo številni vstaši, ki komaj čakajo na njih pnhod.
Rusija vztraja pri svoj1 zahte/i po konferenci!
Petrograd 17. marca. Minister Izvoljskij je izročil avstro ogrskemu veleposlaniku odgovor ruske vlade na obvestilo o sklenjenem sporazumu med Avstro Ogrsko in Turčijo glede Bosne. V odgovoru naglasa ruska vlada, daje vkljub doseženemu sporazumu med Turčijo in A vst r o • O gr s ko treba vprašanje o aneksiji Bosne in Hercegovine predložiti konferenci signatarnih sil. R isija je pripravljena glede konferenoe in njenega programa stopiti v pogajanja z Avstro -Ogrsko in drugimi velesilami.
Dunaj, Ruska nota je napravila na tukajšne kroge nad vse mučen vtis k. Položaj seje, ako je to sploh še mogoče, zopet poo-s ■ t r i 1 , ker je ruska nota pokazala docela oČividne, da igra Bušila a Srbilo pod enim klobukom« Vsi merodajni krogi so prepričani, da ao bližalo tetki časi, kar ao vo|ni ni moči več izogniti. Gosuda stvena duma za Srbijo.
Petrograd, 17. marca. Poslanec Maklakov je sestavil spomenico na
vse evropske parlamente, v kateri jih roti, naj v zadnji minuti preprečijo, da bi se radi Bosne in Hercegovine vnela evropska vojna. V spomenici se naglasa, da je Avstro Ogrska prelomila berolinsko pogodbo z anek&ijo Bosne in Heroegovine. A to ji še ni zadesti, sedaj še grozi politično ia gospodarsko uničiti Srbijo. Koačno se p?zivajo vsi evropski parlamenti, naj zastavijo vse svoje sile, da se napravi konec temu avstrijskemu po četju. Spomenioo so podpisale vse stranke gosudarstvene dume izz-mŠi socialnoiemokiatike. Spomenioo odpošljejo te dni evropskim parlamentom.
S tiskom vojnih prcklamacij so ie priče i.
Berolia, 17. maroa „Lokal-anzeigeru javlja is Belgrad*: Državna tiskarna Je že pričela s tiskom vojnih proklamacij
Prihodnji teden pade cd ločite v gled* vojne
Pariz, 17 marca, li Belgrada javljajo, da pade končna odločitev o vojni sredi prihodnjega tedna.
Nobene na^e več!
Pariz, 17. marca. V tukajšoj>h uradnih krogih nimajo nobene uade več, da bi Še bilo mogoče ohraniti mir. Zato smatrajo vsako na-daljno intervencijo v Belgradu v naprej za brezuspešno, vsled Česar je povsem neverjetno, da bi se velesile zedinile za zopetno intervencijo.
Vojne priprave v Sandžaku.
Fraokobroa, 17 marca „Frankfurter Zeituogu javlja iz Carigrada, da so vse vojne priprave Turčije v novopazarskem sandžaku in na srbsko-črnogorski meji dovršene.
Prevoz srbskega vojiega materiala.
Frankobrodi 17. marca. „Frankfurter Ztg.u javlja iz Serije: Avstro-Ogrska in Nemčija sta pri turški vladi izposlovali, da je prepovedala prevez srbskega vojnega materiala preko turško ozemlje. Na intervencijo Ru alfe je sedaj bolgarska vlada dala generalno dovoljenje za prevoz srbskega vojnega materiala preko Bolgarske. Proces proti morilcu gališ-ega namestnika.
Lvov, 17. maroa. Proces proti SiČinskemu, morilou gališkega namestnika grofa Potockega, se prične 24 t. m. pred tukajšnjim porotnim sodiščem.
Darila*
I pravništvo našega lista so poslali:
Za družbo sv, Cirila In Metoda: V veseli družbi v gostilni g. Feč-nika na Bizeljskem bilo nabranih ls*J0 kron z geslom: Bizeljsko vino, je letos fiao, kupčija ne mine, da ne bi ga pili na čast domovini. — g. Mici Črnllec v KraDjski gori 2 90 K, katere so darovali veseli Kranjskogorči v hotelu Mangart v Ratečah. — Vesela družba v Ilirski P»i-strici 13 Fv. Skupaj 3410 K. — Srčna hvala! Živeli!
Za Trubarjev spomenik: g. j.
Errath v Mokroaogu  lO K. — Živel!
Popraveki V sobotnem izkazu daril za družbo sv. Cirila in. Metoda naj se pravilno glasi: rSt.relski klubu v gostilni pri Rihtarju na Karlovski cesti štev. 28 daroval  I3'15 K.
Hazsiriono domače :cr«vi y. Vuono #očja povpraševanja po „Moil-4tvem franco-ftkeni esanjti in nolc dokazujejo aBpe&ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tiCno mazilo. V steklenicah po K i 90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na OUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je Izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, za-snamovan z varnostno znamko in podpisom « 8 4
0 požar lami na današnji oglas »milo Diana« lekarnarja Erčnyi v Budapešti
Rogaški
tempeljski vrelec
zbuja tek in dela lahko prebavo ter ureja menjavanje snovi. 1128-1
A------------------k.
Ustna voda
j „EUODIN"
Specijalite za kadilce, f   4813   Glavna zaloga lekarna 13
L UD. pl. Trnhoci« v Ljubljani. J
mteoroioittno porodio
Viaiua nad morjem S06"i.  Srednji araonl tlak 756*0
marca *	Ca* •paao-▼a&Ja	Stanj« baro-aatra ▼ mm	^ B	Vetrovi	Nebo
16	9. zv.	72G5	09	al. jug !	del. obl.
17	7. zj.	728 3	—15	sr. vzhod	oblačno
•	Z pop.	729 9	50	si. jug i	jasno
Srednja včerajšnja temperatura 3 2% norm. 3 7°. Padavina v 24 urah 00 mm.
Sitne
Pšenica za Pšenica za Rt za Koruza za Oves za
cene v Budimpešti
Oa% 17 marca 1909. V«ii»«mtat>
april 1909 oktober 19o9 april
maj april
10—15 vin višje.
za 50 kg K 1413 za 50 kg K 11-76 za 50 kg K 1080 za 5C kg K 7-76 za 50 kg K 905
Predstavo ob delavniki!.:
ob 4., 5., 6,, 7. iu 8. uri
Ob nedeljah i« praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6, 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto in sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške Uornice Pat h 6 Freres.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
L prostor SO vin, II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin.
Vsak četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učence po  znižani ceni.   1.   prostor 20 vin II. prostor 10 vin. 11*7
Jakob Filip, gostilničar „Pod skaUo" v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njegova preblaga soproga, oziroma mati in stara mati, gospa
jfulijana filip
p<^ dolgotrajni in mučni bolezni, previđeni s sv zakramenti za umirajoče, snoči ob polu 12. mirno zaspala v Gospodu. H43 Truplo nepozabne pokojnice bode v četrtek, dne 18 marca ob 3 popoldne v hiši žalost«, na Starem trgu štev 4 slovesno blagoslovljeno in potem na pokopališru pn Sv Križu izročeno materi zemlji.
V Ljubljani, 17. marca 1909. Urez posebae^a obvestila.
Pecite
pražite
536 4
kuhajte
samo s
Kunerolom!
Ne premlad, dober
Sprotnega
1118—2
stenografa
zmožnega nemške in slovenske stenografije, sprejme takoj dr. Josip Furlan, odvetn k v LJubljani.
Št. 2230 V. u.
Razglas.
1141
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnkom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je dne 17. marca t 1. ob 1 42. zjutraj po kretki in zelo mučni bolezni v nežni starosti 12 let, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, umrla naša ljubljera hčerka in sestra l i3i
fanika Rebcršak
učenka VI. razreda.
Pogreb predrage pokojnice brdo 18. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Vodnikova cesta štev. 88 na pokooališče k Sv Križu
Blago pekojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin
V S p  Šiški, 17. marca 1909
Žalujoča rodbina Reberšakova.
Mestni magistrat naznanja, da se bo vršila
klasifikacija konj
Se ta mesec.
Lastniki konj se poživljajo, da v trak dneb po tem razglasu naznanijo svoje konje z naznanilnioami, ki so v mestnem vojaškem uradu v nMe-stnem domuu na razpo1 ago, mestnemu magistratu. V zglasiluioah so natančno izpolniti rubrike 1, 2, 3 iu 4 rubriki 5 in 6 se izpolnita uradno.
Obenem je naznaniti mestnemu magistratu tudi vozda in opreme za tovorno živino po naznanilnioah, ki so tudi v omenjenem uradu na razpolago.
Opustitev ali površna naznanitev konj, voz in opreme se kaznuje po obstoječih kazenskih določilih.
jtfestsii magistrat ljubljanski
brlTski iintiit
soliden, nastopi lahko takoj pri Mate Valentitu, brivcu v LJubljani, Selenburgove ulico št 6 1133
Jutri, v četrtek. 18. t. m.
KONCERT
Slov. Filharmonije.
v kavarni „Evropa*',
Začetek ob 9. Vstop prost
K obilni udeležbi vabi
ii42 £aton Toaejc.
Št. 7854
Razglas.
1123-1
dne 16. maroa 1909.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklmil v svoji javni seji dne 6 marca 1909, da se pozove po časnikih podjetnike ki bi bili pripravljeni na lastne troske postaviti na „grajskl planoti* JjubJjauskeg& gradu primerno
restavracijsko verando
v kateri nai bi se točilo vino in pivo ter predajala kava, Čaj in mrzla
Jedila Svet zato, kakor tudi potrebni kletai prostori v gradu se prepuste podjetniku gostilne breplačno«
Dolične ponudbe, katerim je prikžiti skice nameravanih verand, je
vložiti do 1. aprila 1909
pri podpisanem mestnem magistratu, kjer dobe tudi r«fldktanti za to podjetje potrebna pojasnila
jVtestni magistrat ljubljanski
dne 12 marca 1909
v
Zupanov jiame&ti>ik: Vončina 1. r.
SO        1    V) •
I «
w
Podružnica v Spijetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
I.   glavniea   WUL   aB, * O O.**** O. Stritarjeve Ulice Štev. 2. Rezervni Wk*
sprejema na 2fc*j$£Sc« in na tekoči ratttS ter jih obrestuje od dat vloge po {istih
" 11 O
4
JCnpoi* In prodaja srojfca In »rednost «e papir jo »seh »rst po dnevnem kuran.
Čemu je dobro milo „DIANA'"5
Milo „Dianau morajo nepogojno imeti v vsaki hiši kot izredno fino, dobro peneče se, zlasti prijetno diskretno dišeče toaletno sredstvo, ki so ga označili za milo z majhnim presežkom tolščobe.
Ker obsega mnogo lanolina, dela kožo mehko in voljno.
Za moške je to milo neobhodno potrebno za umivar-je vratu, ker je večkrat dokazano, da se pri onih, ki si redno v3ako jutro vrat urnijejo z milom „Dlana", ne delajo zoprni izpuščaji, abscesi in rene Da, ako se je že ksj izpustilo, se vsled rabe mila „Diana" popolnoma posuli.   Ako želimo, da abscesi in izpuščaji hitreje preidejo, moramo zvečer, predno gremo spat, milo  „Dianau  zmočiti z vodo in ono mesto vratu z majhnim pritiskom 1—2 minuti vtirati s milom, tako da se nekoliko mila prime. To pustimo do drugega jutra. Pri umivanju se morajo izpuščaji ; nanovo umiri z milom in oplakniti z vodo.   S higienskega stališča je to prav važno, ker večkrat vidimo, da je vrat zadaj poln brazgotin po zaceljenih ranah. To pa zato. ker se abscesi in izpuščaji deloma zaredi ; drgneoja ob vratnik ali zaradi dotikanja z rokami ali i sicer na tisoč načinov krloirajo.
Gospodje, ki so sioer ličnega obraza, ki jim je pa koža pokrita z majhnimi in velikimi izpuščaji in ogroi, jih lahko z redno rabo mila nDianau popolnoma odpravijo. To se doseže lahko tudi tako, da se zvečer koša dobro namili, pena pusti do jutra na obrazu, zjutraj pa z milom nanovo umije in oplakne. Za umivanje se rabi postana ali pogreta voda.
Pri moških in pri ženskah sa pripeti pogosto, do imajo na obrazu ali celo na nosu večje ali manjše rdeče pege in zajedce. Z gori opisano rabo mila „Diana* pa izginejo popolnoma.
Dame in gospodje z raskavo kožo ali pegami, morajo nepogojno rabiti milo nDianau.
Ogrci n a nosu in na obrazu, svetli in potni nosovi in polt se pri damah in gospodih nahajajo pogesto. Milo „Dianauje edino negovalo za kože, ki to prežene zanesljivo in popolnoma.
Ako zobno ščetko nekoliko podrgnemo po milu nDianau, pa bodo zobje snežnobeli.
Bele, n<žne, mehke roke dosežemo samo z rabo mila „Dianau.
Kakor potenje obraza, se tudi potenje rok, nog, podpazduh z otiranjem z milom wDianau in nato s splaknjenjem, odpravi v malo dneh.
Dame pri gori opisanih odnošajih lahko dosežejo iste uspehe kakor gospodje.
Za dojenoe in tudi za večje otroke je nepogojno rabiti milo „Diaua".
Milo nDianau obsega samo take neškodljive sestavine, ki so za negovanje kože neobhodno potrebne.
Dame in gospodje naj tudi pozimi rabijo milo „Dianau, ker se v mrzlem, vetrovnem in vlažnem letnem času koža na obrazu in na rokah rada razpoka in postane raskava.
Učinek mila rDiauau na kozavo lice povsod občudujejo.
Oni, pri katerih se spomladi pokažejo zoprne pege, naj vsekakor kupi loaček mazila „Dianau in naroČi milo „Dianau, ker v osmih dneh vse pege popolnoma izginejo.
Skoro vsi igralci in igralke Eprope rabijo mazilo „Dianau, milo „Dianau in puder „Dianau, ker je znano, da se dandanes z le potili „Dianau še najpreje doseže bela, nežna, mehka koža in roke.
Milo „Dianau ne obsega nič glicerina, nego izkliučno najčistejši žolčni izvleček, najti jejši med in najfinejši lanolin, ki so priznano najboljša sredstva za negovanje kože in rok.
Pnder „Dlana" je popolnoma neškodljiv, se po obrazu razdeli s čudovito enakomernostjo in ga s prostim očesom niti ni opaziti. Prav prijeten je, ima diskreten vonj in ga ne rabijo samo dame, nego tudi gospodje.
Steklenica mazala ,Diana"
(se rabo podnevi ln ponoči)
Steklenica mazila ,,Diana"
(za rabo ponoči)
Velik kos mila „Dlana
K 1*50 K1-50 K V50
Velika šfcatlja oudra ,.Diana" . V i.RA
(rdeč, rožnat, rumen z jelenjo kožico vred) ■ Ww
Dobiva se po vsej Evropi v lekarnah, drogerijah in parfumerijah ali pa od centrale
£reny Jela, lekarnarja v 5u8a-?ešti, VIL, Xaroly-k6rut 5
Tudi najmanjše naročilo se izvrši po povzetju z obratno pošto.
46.
1064 1
Izdajatelj in odgovorni  ■ redni k Eaito Pdi toilemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««