List 34.
Nekaj o konjerejskih zadevah.
Iz Vogelj pri Št. Jurji.
Drage „Novice"! Ko ste nam v 33. listu naznanile, da je odbor za povzdigo konjereje sklenil žebcev Pinc-gavskega plemena nakupiti , mislil sem, da je to prav nepotrebno , vsaj imamo pri nas v domači deželi dosti težkih in lepih žebcev.!) Lansko leto je tudi isti odbor v naši okolici na Brniku gospodarju odkupil žebca in ga dal drugemu gospodarju v St. Jurij, in ravno tako se je tudi iz Hrastja pregnal na Brnik, akoravno sta bila ona dva gospodarja oba sposobna, da bi bila žebce spuščala. 2) In ako bi ne bila zmožna ga spuščati, naj bi se jima podelila majhna pomoč in privilegija spuščanja. Kdor tacega žebca izredi, je tudi vsak toliko premožen, da ga lahko drži, in to še z veseljem. Čemu tedaj toliko stroškov? Tudi se cesarski žebci pri nas nič dobro in zdatno ne obnašajo; žebčarska vojaška komisija hoče prav vojaški red pri kmetih dognati; nobena reč jim ni všeč, dosti pripravna in v pravem redu. Al to ni čuda, kajti pri kmetu ni mogoče, da bi vedno kdo v hlevu stal in konja snažil in opravljal, in tako se taki žebci vsi razvadijo, ker so drugače opravljani, kakor so navajeni. 3) Naše želje so tedaj, da bi pri nas ostali le domači žebci in sicer vsak pri svojem gospodarji; kdor pa bi se ne mogel ž njim ukvarjati, tacemu naj bi odbor   za  povzdigo   konjereje blagovolil podeliti kakih
50 gold. pomoči. Imamo že zdaj dovolj lepega zaroda, in še več bi ga bilo, ako bi se mladim žebcem več premij delilo.4) Vrh tega se tuji žebci gospodarjem tudi precjrago zasluženi zde, in tako se ga dober gospodar še ogiblje. Boljše bi bilo, da bi se že kar naravnost prodajali, in sicer po precej nizi ceni, kakor so se kupili. Tako bi prišli v dobre roke. 5) Upamo, da odbor za povzdigo konjereje naših misli in ponižne prošnje ne bode zavrgel.
Juri Burgar, posestnik. Dostavek vredništva. 1) Želeti bi pač bilo, da bi tako bilo. Al obilne skušnje kažejo, da ni tako, sicer bi kmetje ne tožili, da je po 50, 100 in še več kobil v njih kraji, dobrega žebca pa ne. In ko bi res tako obilo lepih Pincgavcev imeli, kupil bi jih rad odbor za konjereje najprej doma, a ne bi jih šel draže kupovat na tuje. 2) S takimi odkupljenimi žebci si odbor za povzdigo konjereje hoče le zatrditi to, da žebec za pleme ostane vsaj 8 let — na korist domači naši reji. Dokler gospodarju ni odkupljen, ga vsak dan sme prodati čez mejo. — 3) Ce tudi nočemo tajiti, da nekteri vojaški žebčarji so res včasih nekoliko sitni in da pretirajo gleštanje žebcev, nam pa tudi Vi ne boste tajili, da večidel se pri naših kmetih še pogreša zdrav hlev, potrebna snažnost in marljiva skrb za živino. Primerite le nauke dr. Bleiweisove „Umne živinoreje" z navadno našo živinorejo po kmetih, pa boste kot pošten gospodar gotovo rekli, da je treba veliko še zboljšati. — 4) Da se je začela izreja mladih žebcev podpirati, kaže Vam razpis letošnjih premij. — 5) O tem se popolnoma skladamo z Vašimi mislimi in prav lahko je mogoče, da pridemo še do tega, kakor dela družba kmetijska z Angleškimi prešiči in Miricodolskimi in Pine-gavskimi junicami, ki to plemenno živino prodaja po očitni dražbi, v kteri vsako živino, ki jo na prodaj postavi, izkliče za polovico one cene, po kteri jo je sama kupila.
268