Leto UCVL, ft. 45 LJubljana, petek ftf. februarja tm Cena Din 1*~ laftaja i—il dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Jnaer&tl do 30 petit k Din 2.—, do 100 Trst Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din S.—, večji tnseratl petit vrata Dta 4.—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — >Slovanald Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, xa inosemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaillm attoa st, 5 Telefon st. 1122, 8128, SUM. 8135 Id su6 NOVA HIRTENBERŠKA AFERA Generalni direktor avstrijskih železnic je skušal hirtenberško orožje pretihotapiti na Madžarsko Dunaj, 24. fet>r. V zadevi poizkusa generalnega ravnatelja avstrijskih zveznih železnic dr. Seefehlnerja, da bi spravil hirtenberško orožje v madžar&ke roke, objavljajo socialno-demokratski listi naslednje pojasnilo: V sredo je generalni ravnatelj dr. Seefehlner pozval socialno-demokrat-sJcega poslanca Koniga, ki je tudi predsednik železni carskih strokovnih organizacij k sebi, in mu izjavil, da je pripravljen dati organizaciji 150.000 šilingov, če dopusti, da bi se vagoni z orožjem, ki bi ga bilo treba v kratkem vrniti v Italijo, postavili v Dunajskem Novem mr-stn na napačne tire in odposlali v Sopronj, kjer bi jih raztovoriB Madžari. Vagone bi nato na novo plombirali ter preko Gradca odposlali prazne v Italijo. Poslanec Kdnig je to ponudbo odklonil in poročal o njej strankinemu vodstvu, ki je obvestilo o zadevi tudi zveznega kancedarja Dollfussa. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je nato v sporazumu s prometnim ministrom da*. Jafeon-cigom generalnega ravnatelja dr. See-fehlnerja takoj siispendiral. Generalni direktor dr. Seefehmer je sotrudniku >Neues Wiener Tagblatta« izjavil: Trditve poslanca Koniga so po tendenci in vsebini neresnične. Nihče ne bo verjel, da je vodja podjetja, kakršne so zvezne železnice, tako naivno in odkrito razpravlja s sccialno-demoicratakim poslancem o taki stvari. Pogajanja so bila v resnici splošnega značaja. Opozarjal sem na to, kako napačno je, ako se ob priliki raznih transportov zveznih železnic takoj mobilizira javnost in s tem škoduje Avstriji in tudi zveznim železnicam. Mislil sem pri tem na način, kako je socialno-demokratski tisk in tudi socialno-demokratska stranka postopala v hirtenberški zadevi. O kakem načrtu, da bi se orožje ki municija odpeljala, sploh ni bilo govora. Dokaza zato seveda ne morem dati, ker se je razgovor vršil med štirimi očmi. šenčurski dogodki pred sodiščem Zasliševanje obtožencev je bilo včeraj zaključeno, danes pa so bile zaslišane priče, ki so potrdile obdolžitev obtožnice Beograd, 34. fe£>r. Na vVSerajžnji razpravi sodišča za zaščito države v .procesu proti bivšemu narodnemu poslancu Janez>u Brodarju in tovarišem, je obtoženec kranjski »upnik Matija Skrbeč zanikal vsako krivdo. Izjavil je, da Je Sel na shod v Primskovo samo zaradi tega, ker jo hotel interpelirati poslanca Barleta zaradi denarja, ki »ta ara dolžna banska uprava in cestni odbor kranjski zadrugi >Delavgki dom*. Razburjenje ljudi na shodu je hotel samo pomirjevati in ni slišal, da bi vpili tudi >Živela svoboda! živela saaaostojnna Slovenija! c Tudi zanika, da bi sam vzklikal >Živela republika!< Prav tako je tudi v Šenčurju hotel samo .pomirjevalno vplivati. Kot zadnji je bil zaslišan obtoženi Gre-fforin, ki se mora zagovarjati zaradi dogodkov pri Sv. Trojici. Ot> tožen je žaljivih vzklikov proti kralju. Docim je v preiskavi vse priznal, sedaj na razpravi dosledno vse taji. Priznal je samo to, da je župnik Komljanec, ki je po dogodkih pobegnil v Nemčijo, zelo veliko govoril. S tem je bik) zasliševanje obtožencev včeraj končano, nakar so branilci podali svoje predloge o zaslišanj« raznih prič, proti čemur pa je nastopil državni tožilec, češ. da so bile zaslišane že v preiskavi in da ne morejo povedti ničesar novega. Današnja razprava se je pričela ob 8.25 z zasliševanjem prič. Dopoldne so bile zaslišane najprej tri priče o dogodkih v Hrastju, zaradi katerih je v glavnem obtožen bivfil narodni poslanec Janez Brodar. Pri&e Janez Rekar, Anton Zup:m in Mihael Molj so v splošnem potrdiie. kar so že prej izpovedale pred nreiskoviinim sodnikom, da je Brodar zares kriv vsega kar ga obtožnica obtožuje zaradi uapad-a na shod« poslanca župnika Barleto. Priče so potrdile, da je obtoženec Janez B«*onar v Staretovi hiši zares govorii o samostoj ni Sloveniji ter zahteval federacijo, pri čemer je poudarjal, da bi bilo v samostojni Sloveniji, ki bi se ji priključila Trst in Gorica. mnogo boljše, ker bi plačevali manj davkov. V splošnem so priče potrdile, da je točno, kar dolži obtožnica Janeza Brod ar j a. Predsednik senata dr. Bubanj je opozoril, da so bile priče Že zaprisežene pred preiskovalnim sodnikom. Po kratkem odmoru je bila zaslišana četrta priča, orožniški podnareimk Fran Sotler iz Šenčurja, ki je glavna priča za dogodke ob priliki Barletovega shoda 22. maja v Šenčurju. Njegovo zasliševanje se je opoldne še nadaljevalo. Narodna skupšču tieograd, 34. februarja. Na dopoldanski seji Narodne skupščine je bil konstituiran odbor za proučitev zakona o spolnih boleznih. Predsednik odbora je poslanec Filip Lazarević. Konstituiral se je tudi odbor za proučitev konvencij« med naso državo in Avstrijo o zrakoplovstvu, ki mu načeluje posl. Svetislav Hodi era. Nato j« skupščina prešla na dnevni red, v razpravo 1 o novem društvenem zakonu. Govorili ao poslanci dr. Sega. dr. Gavriiovic, Bauer, dr. Vošnjak, dr. Metikoš, Miloš Dragovič in Živojm Lukič. Madžarski manevri ob jugoslovenski mej Sodelovale bodo tudi civilne, vojaško organizirane formacije Praga, 24. februarja. »Ladov« novinv« poročajo: Po inozemstvu so se že pred tedni razširile alarmantne vesti, da je madžarska vlada mobilizirala svojo armado za mesec m are m da je vpoklicala za ta čas vse rezervne oficirje. Vest v tem obsegu ni resnična, ker gre samo za navadne orožne vaje v zapadnem deiu Madžarske, le da bodo v znatno večjem obsegu Pre* važan je orožja preko Hirtenberga in ozadje te afere je dalo zlasti pariškemu tisku povod, da je začel pisati o nameri zanetiti vojno med Italijo m Jugoslavijo s pomočjo madžarske vojske in avstrijskega domobranstva, Vir vseh teh vznemirjajo-čih vesti je načrt manevrov, ki jih je madžarska vojaška ofc»La«t napovedala že pred meseci. Gre za večje manevre, *o *e vpokliče jo fWf napol vojaške formacije. Tudi taktične r>redpostavke t Ah manevrov so take, da po pravici zbujajo v možem= stvu vznemirjenje Madžarski manevri se prično med 15. in 20. marcem. Opirali se bodo -na domnevo, da je začela italijanska armada generalni napad na Jugoslavijo. Močne italijanske čete prodro na avstrijskem ozemlju v Porečju Mure in Drave v amen od Radgone proti St, Gotthardu, da bi se tam združile z madžarsko armado. Iz tega nastane za madžarsko armado dvojna naloga. Na eni strani si mora zagotoviti nemoteno zvezo z italijansko vojsko, na drugi strani pa preprečiti jugoslovenski m češkoslovaški vojski, da bi se združili preko madžarskega ozemlja. V skladu s to taktično nalogo so madžarske čete razdeljene v dve armadi, v južno, ki operira proti Jugoslaviji na malju Suborica^St Gotthard, 1q na se- verno, ki ji je naloga preprečiti vpad češkoslovaških čet, če treba rudi z vpadom preko Dunava na češkoslovaško ozemlje. Ta armada koraka skozi ozemlje Kopcane-Nezidersko jezero - Zoldemoll * Papa-Kapu-var. Vrhovno poveljstvo nad vso to oboroženo silo in rezervo je v Rakonskera gozdu v topniških postojankah Haimaskero in Valpaloti. Ce ni ta taktična predpostavka nobena senzacija, ker leži za vsakega vojaka skoraj na dlani, je vendar izredno zanimivo, da bodo rabiH pri manevrih civilne forma* cije v tako velikem obsegu kakor doslej Se nikoli. K manevrom so bile namreč poklicane poleg vojske in rezerve vše študentov-s*e organizacije, nadalje takozvane unfVer-zitetne čete in še več drugih civilnih orga* nizacij. Za nekaj dni bodo vpoklicani celo skavti Ljijdje bodo morali dati vojski na razpolago konje, vozove in avtomobile. 15. marca mora biti že vse pripravljeno. Tujim vojaškim atašejem, v kolikor bodo seveda prrpusčeni k manevrom, pripravlja vrhovno poveljstvo madžarske armade med 15. in 25. marcem zanimive prizore. Za mir v Evropi bi bilo pa pametnejše, če bi se manevri s tako zanimivo taktično na. logo ne vršili. Vojna v Južni Ameriki Bogota, 34. februarja. Pet perujskih letal je bombardiralo kolumbijske vojne ladje Kolumbijski letalci so prisilili nasprotnike, da so morah pobegniti na brazilska tla. Eoo perujsko letalo so baje seatoeiiii. Jugoslovenska interparlamentarna delegacija Beograd. 24. febr. Včeraj popoldne se je vršila v ministrski sobi Narodne skupščine seja narodnih posJancev, Članov interpar-lamerrtarnega odbora naše Narodne skupščine. Seji je predsedoval dr. Kosta Kuma-nudi, predsednik NaTodne skupščine. Narodni poslanec Miloje šokić je referira! o nalogah in organizaciji medparlamentarne unije. Nato ie narodni poslanec dr. Dragoljub Jevremović poročal o delo van jai delegacije našega parlamenta na letošnjem sestanku medparlamentarne unije v Ženevi. Na predlog narodnega poslanca dr. Slavka Šećerova so bili izvoljeni v upravo narodnega odbora medparlamentarne unije kra-tlevine Jugoslavije: za predsednika dr. Kosta Kumanudii za podpredsednike dr. Nin-ko P&rić. dr. Grgur AngjeHnović in Ivan Mohorič, za tajnike Miloje Sokić, Mihajlo Zivančević, dr. Drago Jevremović in dr. Ljudevit Asuer, za blagajnika Salrh Baljić, Za čdana sveta mediparlamentarae unije pa dr. Kosta Kumanndi m dr. Velizar Janko-vič. Skupščina je nato izvolila 6 odsekov: političnega, pravnega, gospodarsko-fmanc-nega. emtčno-kolonijalnega, za razorožitev in socijalno-humanitarni odsek. Odseki so se takoj konstituiran. Za predsednika političnega odseka je izvogen dr. Grgur Angje-linovič, za podpredsednika dr. Avdo Hasan-begović, za tajnika Mdloje Šokič. Predsednik pravnega odseka ie dr. Oto Gavrancič, podpredsednik Mihajdo Jevtič. tajnik dr. Ljudevit Aiuer. Predsednik gospo da rsko-fr-nanclnega odseka je dr. Velizar Janković, podnredisednfk dr. Slavko Sečerov. tajnik pa dr. Drago Jevremović. Vremensko poročilo SPD Brezovica pri Ljubljani, 23. II. Temperatura —4 st C, oblačno, veter severovzhodnik, snega na podlagi 25 om, suh p#- š"'c\ smuka idealna. Logatec, 23. II. Tompewtura —2 sL CX sneži, veter severovzhodnik, finega na podlagi 50 cm, suh pršič, smuka idealna. Cerknica, 23. H. Temperatura —3 st. C, sneži, veter vzbodn^k, snega na podlagi 25 cm, suh prSič, smuka dobra. škofje Lokat 23. II Temp. —5 st. C, jaa-»o, ne podlagi 45 cm. suh, smuka dobra. Vsako nedeljo za Gradom amueki tečaj (brezplačen) pod strokovnim vodstvom. Škofljica, 23. H. Temp. 2 st. C, obkačno, veter vzhoduik, snega na podlagi 20 um, južen, smuka dobra. Višnja gora, 23. H. Temp. —5 st. Cf sneži, veter sv. zapadni, snega na podlagi 35 cm. suh, smuka idealna Jane je (žel. postaja Laze), Temp. 3 st. C, sneži, veter se v. vzhodni, snega na podlagi 15 cm, juženf smuka manj ugodna. Velika planina, 23. H. Temp. —6 st C. sneži, nebo megleno, veter severovzhodna, snega na stari podlagi 50 cm, novega suhega snega zapadlo 50 cm. Smuka v dolino Sv. Primož adi na Rako za nedeljo ugodna-KrBnjska gora, 34. februarja. Na Vršiču 1.80 snega, po nekod zameti do 3 m, Erjavčeva koča zaprta, dostop nemogoč. Podrntnlce: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351 Pereči problemi naše banovine Iz govora bana g« dr. Marušiča na današnji nlenarni seji banovinskega sveta Ljubljana, 34. februarja. Po uvodnih formalnostih pri današnji seji banovinskega sveta je predlagal gosp. Stane Vidmar, naj se opusti čitanje zapisnika zadnje seje, na kar je ban g. dr. Drago Marušič imenoval tri člane, da zapisnik overijo, nato je pa kot uvod v specijalno debato o proračunu imel gosp. ban o vseh točkah proračuna obširen govor, ki je trajal nad poldrugo uro. Glede na včerajšnjo glavno debato je g. ban predvsem naglašal, da Slovenci smatramo, da je nai narodni obetoj in gospodarski razvoj vezan najtesnejše z državo in da hočemo z vsemi silami pobijati vse subverzivno povarj&nje. Vsi Slovenci smo strnjeni v neomajni zvestobi do kralja in dinastije. (Splošni klici živio!) Z zadovoljstvom pozdravlja napore vlade in skupščine, da se čimprej uvede decentralizacija in dekoncentracija, ki bo vse banovine združila v Se tesnejšem delu za državo. Ko je s pregnantno logiko g. ban obsodil punktacije in njih pristaše ter manifestiral za narodno edinstvo, je ožigosal pastirski list, češ, da sokolstvo že po svojem ustroju ne more in ne sme biti proti versko. Saj sokolstvo le dopolnjuje vero, ker vzgaja narod v morali in v ljubezni do sloge, pravice in resnice, navzlic pastirskemu li»tu ae pa naša politika proti cerkvi ne bo izpremenila in bomo še vedno ščitili interese cerkve in vere kot mogočen faktor vzgoje ter ljubezni do boga in tudi do države. Kadar pa cerkev stopi na polje, \\ je državna domena, tedaj ji bomo pa povedali, da s -politiko nima ničesar opraviti. Resnica je, da tudi Sokol pride v konflikt s predstavniki cerkve, vendar le tedaj, kadar njeni predstavniki izzivajo z odklanjanjem vencev pri pogrebih in bla-goslavljanju zastav ter domov. V interesu nas vseh je, da verstvo gojimo, oni naj pa se je jo mir in ljubezen, ne pa sovraštvo. V dokaz, da naš narod ni proti duhovščini, je velika ljubezen in spoštovanje naroda do onih duhovnikov, ki so za slogo in ljubezen. Cenzura ne odgovarja današnjemu položaju in zato nastajajo razne vesti, ki zastrupljajo javnost. Take vesti bi morali javno pobiti in zato sem moral tudi razpustiti obe prosvetni zvezi, ki sta sicer nepolitični organizaciji, vendar sta se pa politično udejstvovali in podpirali subverzivno agitacijo. Ker se j« duhovščina dotaknila tudi univerze, je potrebna konstatacija, da smo ponosni na univerzo, ki smo jo dobili po tolikih bojih in jo zato hočemo braniti ter delovati na to, da se univerza zgradi do najvišje popolnosti z vsemi fakultetami. Univerza naj bo slovenska in s tem bo tudi jugoslovanska ter bo iz nase banovine žarela kakor svetilnik čez meje neosvobojenim bratom ter pričala, da smo pod svobodnim solncem. Protestiramo proti izkoriščanju univerze v take namene, prav tako P& protestiramo tudi prod profanaciji himne >H«j Slovani< ali >Hej Slovenci! <, saj vsak pravi Slovenec pomeni bodi dobrega Jugoslovana. Reki o se je tedi že, da favoriziramo nemške manjšine, n. pr. v Celju in drugod, za4o pa po vda r jam, da so mednarodni ugovori naša dolžnost, obenem pa tudi, da bomo ostali v mejah teb pogodb, če im bodo vestno izpolnjevali radi na drugi stratM. Resnica je, da se tujim manjšinam pri nas godi stokrat boljše, kakor našim rojakom onstran meja. Zato bomo v bodoče vodik tako poJit&o, da bomo varovali vse narodne interese todi glede posestva, vedno bomo pa varovali princip, da todi v mednarodni po&tiki vladaj r^oirtika morale in po-štenia. fevašanja o narorkiem gospodarsfevu H lattko prešel, če bi nas ta vprašanja tako močno ne tlačvla. Zato omenjam le nsode-poino blokiranje denanneea prometa, ki je škodljivo, ker je uspešna denarna politika mogoča le z tek^drami denarnimi sredstvi. Pomoč države v tem oziru ie nuina, a tudi mi moramo storiti vse. kar nam je mogoče! Članu g. Zadravcu sem obljubil, da sklicem anketo javnih delavcev za vzroke in ubiažeoje krize. Povsod delajmo v prvi vrsti na to. da ne pade naša produkcija in na to, da bosta naš kmet in obrtnik produ ca rala rnafroimum Brezdelje krizo namreč le poslabša, in sreča je, da je pri nas doma tako velik ootirnizem- Kmet ie pre-trpol land najtežje udarce, toče in poplav, a s pomladnim zelenjem mu ozeleni tudi upacte. Tak kmečki optimizem naj imajo tudi drugi sloj.i ki gotovo bomo premeslii tad i najtežje posledice krize. (Burno odobravanje.) Vedno sem podpiral konstruktivno delo, pa moram govorite todi o fcboveir- skem vprašanju. Vse smatra državo zd rešilno bilko. A to ne odgovarja. Na eni strani je res, da država dobavlja ie polovico nekdanje količine premoga pr; TPD, na drugi strani je pa tudi res, da ie imeta Trboveljska družba prav mnogo privatnih odjemalcev in je njih koiizum prav tako padel, kakor državni. Poraba premoga na državni železnici je padla za poiovico in zato je pa<*!a tudi dobava. Zato svarim pred prepričanjem, da je saino z državnimi dobavami rešena sitnaerja, kaj4i treba je boij učinkovitega leka: Vse industrije morajo biti najtesnejše zvezane z delavstvom, da so eno telo z njim in ne bodo upoštevale svojega delavstva samo v dobi dobre konjtmkture in ga izkoriščale, temveč bodo rudi skrbele zanj, kadar ne bo de»la. Kar se tJee elektrifikacijske politike, želimo, da s pomočjo KDE sleherna vaa pride do elektrike. Vendar naj pe tisti kra-Ji, ki bolj ugodno stoje pomagajo onim, ki ne zmorejo sredstev. Tekom poletja bo speljana elektrika na Notranjsko, najbrž pa Se letos tudi v Novo mesto, ki je M lastno elektrarno zbrani denar naklonilo banovini za to delo. Pri tej svoji politiki pa nikakor ne iščemo dobička, ker vse prebitke dajemo na razpolago celokupnemu slovenskemu narodu, de pride banovina do splošne elektrifikacije. Komasacija občin je ogromnega pomena in absolutno potrebna, saj obodne i*pod 1000 ali celo s po 200 prebivalci nikakor ne morejo zmagovati naloženih jkn bremen. Komasacija mora priti in pri njej se moramo držati principov, da se držimo zakona, da moramo združiti kraje, ki afcupaj gravitirajo, nadalje da meje solskib okolišev ne bodo več sekale več mej občin, vne to naj izpeljemo v sporazumu in po željah, naroda. Zato bomo tudi pred definitivno komasacijo zaslišali vse faktorje ter s tem odstranili mnogo predsodkov, da havzHc malih nezadovoljnosti pridemo do povorj-nega rezultata. Ko se bodo pokazale ugodne posledice tako zaokroženih večjih občin, bodo v kratkem pozabljene tudi vse dife_ renče. Ti principi naj pa ne bodo strog zakon, temveč le smernice, ker je glavno, da smo v kontaktu s potrebami naroda. Nadalje je g. ban priznal, da je proračun za kmetijstvo prenizek, ker pač ni sredstev in se zavzel za zvišanje kvalitete produkcije. Uspeh smo dosegli *e pri sadjarstvu in živinoreji, zavzeti se pa moramo tudi za razpečavanje teh pridelkov. Da, z zadrugami izločimo prekupčevalce, ker kmet mOra imeti vso korist od svojega blaga. Agrarna reforma bo izvedena po zakonu do zadnje Črke v interesu vseh agrarnih interesentov in kmetijstva. Kar se tiče cest, bodo dobili sreski odbori izplačan zaostanek v znesku 5 milijonov, gledali bomo pa povsod na dobre ceste todi zaradi tujskega prometa, ki mu moramo odpreti tudi Dolenjsko in Štajersko. Fond za brezposelne je oanovinski »vet votiral predvsem zato, da dobe brezposelni delo, a podpore bodo dobile le občine. Pri vsem socialnem delu pa nikdar ne delajmo strankarskih razlik, ker gre pomoč vsakemu revežu. Naše bo+nice so absolutno nezadostne, vendar pa vst pogreške izvirajo iz pomanjkanja prostora, a zdravniško m ostalo osobje je na višku. Končno se je g. ban zahvali! banovinskemu svetu ae vestno prizadevanje v korist na roda ( zahval vi se je pa rudi za ton in ni«vo debate ter zaključil svoj govor z apelom, naj član banovinskega sveta nauke m 'deje, ki so jih sprožili, reso domov in tam propagirajo tex tudi uveljavijo v korist v*ega prebivalstva. Po kratkem pojasrrrru med g. banom in predsednikom finančnega odseka g. Ivanom Tavčarjem glede kritike razmer v bolnicah, ki jo je g. ban priznal za upravičeno, je pr-čel govoriti podbau g. dr. Pirkrne-jer. (Glej nadaljevanje poročila na 2. etraoi) LJUBU AN SKA BORZA Devize,- Amsterdam 2300.68—2312.04, Berlin 136o.47—1369.27. Bruselj 799.13 do 803.07, Curin 1106.36—1113.85, London 193.64—195.24. New York čok 5661.03 do 5689.29. Pariz 234^7—225.39, Praga 168.90 do 169.76, Trst 290.34—292.64 Avstrijski fttli-ng v privatnem kliringu 9^—9.30 rNOZEMSKE BORZE Curth, 34. februarja. Pariz 30.2360, Lon-non 17.50. New York 512.75, Bruselj 72.10. Milan 26.23. Madrid 42.60. Amsterdam 3073750, Berlin 132.75, Dudaj 7X15-59.10, Specijalna debata o banovinskem proračunu svetnik g. E. Lovšin o problemu afcklilfl-kacije In osebnih izdatkih Ljubi jae je v proračunu i,300.000 Din. Lanska proračunska svota v visv.n 1 rniii-:on Din ie bila likvidirana do 31. januarja 1933 samo s 70%. Večji de! te svote se ie r*orabil za izgraditev subvencioniranih električnih vodov. Ce kritično pre-niotrimo bilanco K0E, ki so matica elektrifikacije dravske banovine, moramo biti s končnim rezultatom zadovoljni. Imamo precejšne število manjših eTekirani in tri velSke centrale, FaJo, Trbovlje in RDE. Za današnjo potreho se prodMerkuriso izikazale na domačih in ne na tujih tekanovanpih. Smučarstvo je postaio veiesiia — ne le na ulicah in promenadi; spoznaš jo dobro šele v tivolskih ki rož/nriškitn gozdovih. Če to spoznavaš ter opazuješ kot p&šec, ki si no more privoščiti niti gojzer-jev, tvegaš vej kot polnovreden smučar. Ni tako enostavno vdreti v smuča rsk: raj. Mahnil sem io v Zgornjo Šiško pro*: Večni poti. Toda Večna pot je na mah izginila. Tudi druge poti ni bilo. Sneg k zravnal vse. Lotevala se me je snežna slepota. Končno sem pa naletel na smučarska sled. Kar čez drn in strn jo je bulo treba ubrati. Snega je bik) do kolena. Zazeblo me jo v noge, šele tedaj sem opazil. d:i sera izgubil promenadme cevi j« v zame iS -Kmatoi sem se znašel v smučarske™ »ognju«. Križem kražem so lomastili, pridno prfbijafc »puntkrtacšje«, nekateri so se duših* v snegu, ker niso mogli takoj vstati — kaj se ie Še godilo, pa ne morem povedati, kajti začel sem se nenadno daviti S snegom. Nekaj belega je puhnilo vame in nedaleč v sn-egai se nekdo pogovarjal z vragom. Skakal som od drevesa do drevesa, da so me ščitila debela debla pred nadaljniam iznenađeno i. Tako sem prano to viLU v naše knajparsko letovišče, ki mu nekateri pravijo W orihshofen, drugi pa Mostec Včasih so se ljiudje tam knajpaii, čoiaJi so v mrzli vodi. zdaj se pa zbirajo tam v poJetroh mese cih b aLki a r|L Od nekod je odrmevaio p^oskan*e, kot ploskajo perice. Mahnil sem jo za smučarja in znašel sem se v sedmih smučarskih nebesih. Športna javnost je bila zastopana Skoraj korporativno, Očividno se je godaslo nekaj posebnega. Nekoliko pod strmim bregom stoji nenavadna lesena zgra*dba. Kaj takšnega pač pri nas no vidiš kserkoh". To je toreo smučarska skakalnica. Le verjemite ,da so taksne lesene zgradbe skoraj tako znamenite, kot nas nebotičnik, vsaj govori se toliko o nooh, kot o nebotfčnikii. ki ta skakalnica je nova, poleg tega pa je pod njo tudii najglobja globina, izmed vseh Ijubloanskrb skakalnic. Kako globoko je od spodnjega roba skakalnice do najncžje točke v dolinici, je tefko povedati, ker pove vsak drugače — 25, 36, 28 in celo 30 m, trde nekateri. Delavci so nosifri marljivo v feosih sneg m ga stresal na pobočje pod skakalnico, da ie postaja strmina čeda&e ^Lnr^ejša. Smučarji so pa požrtvovaLuo utr-jevaii stnniuo, teptajoč saieg s smučmi. Garda skakačev — bilo jih je okrog 10 — ni mnogo počivala, zato je hotela imeti vedno prostor za skakanje. Med skakači je bi'.o tud. nekaj znanih tekmovalcev. Njihova imena so kibici izgovarjali kar pobožno, približno tako. kot so včasih dijaki imeli v časteh pesnike. Gb skakakiici je tudi mala tribuna za šest ljudi. Za gledalce je malo prostora ob skakalnici, pa tudi spodaj je premalo primernih razgledišč na skakaVico. Treba :e namreč računati na številno športno občinstvo. Fantje se spuščajo globoko skiionjeni po skakalnici, ki je nagnjena menda 50 ločnih stopinj: na odskoku zašume smuči v zraku, skakač se zravna ter začne leteti. V trenutku je končano vse: skakač bolj ali manj spretno zakrili z rokami, da se odžene čim detj. prifrči na sredo pobočja ali do vznožja: končno izgine v sneženem oblaku — če se ie zvrrnl ah* pa smuči samo ploskne:*o m skakača začele MfaKoritu naprej po progi. To ie seveda povedano enostavno v nekaj besedah. Toda, če prisostv'irješ skakanju m če si sredi športnega občinstva, k: s taksno vrnemo, napeto-s-fejo in paalMvostio sledi produkcijam skakačev — se tf z?. Čevijcf\. Nedvomno bo še marsi4cdo mahnil peč v Moatoe — m*> vneen«, kajti araecar-sko knajpan^e tudi wrs*wR. d« si ga o«#e- da lajik. — Pit bofecnfli **c* In poapnjto^i tU, nagnjenooti h krvavitvam in napadrin kapi zasigurana »Franc Joaefovac grenčica lahko izpraznjenje črevesa bres vsakega napora pospeši. Detomor ▼ Suhi krajini Novo mesto, 34. februarja. Pred dnevi se je zg^asil pri orožnikih v ^temberitu mladi Blatnik, sin lovca kz vasi Višnje pri Atmsbrusu, in izpovedal, da ie v začetku januarja našel ua vaški gmajni jokajoče novorojeno dete. Prestrašil se je, da je to otrok n-jesove ij*ubice, s katero je baš one d»nj pričakoval porod, dvignil je otroka, ga zanesel med skalovje ter ga pokril z brstjem. Nato je hitel k svoji izvo-Ijenki. Presenečen je opazil da dekle še oi rodilo fn da skrito dete torej ni njegovo. Pa je molčal. Nad mesec dm. se je boril s svojo vestjo, slednjič ga je pa gnalo k o rožnikom in izpovedal je svoj greh. Trdil •je, da je dete vekalo, dokler je ležalo na tleh, da pa je nenadmo utihniMo, ko ga je dvignrl in tako }e najbrž skril že trupelce. Osumil je kot otrokovo mater neko 18 let staro mladenko iz Višeni. ki nosi slučajno isti priimek kot on, ni pa z njim v nekakem sorodstvu. Orožniki so našli trupelce na dotičnem mestu in ga prinesli v cekarin v žužem-berško mrtvašnico. Spadalo bi to prav za prav v arnbruško mrtvašnico. Preteklo sredo se je izvršil komisijonalni ogled pod vodstvom starešine okr. sodišča v Žužemberku, s. svetnika Gustava Oaleta, zapisn> karia Hartmana in banovinskega zdravnika dr. Josipa Smoleta. Slednji je ugotovil, da je bilo dete popolnoma izneseno, živo rojeno in da je bilo življenja zmožno. Zaradi listja in prsti, ki jo je imelo potna usta. se je moralo dete zadušiti, sicer bi bilo pa itak zmrznilo. Preiskava osumljenke je doguiala, da je pred kratkim rodila. To je do zadnjega časa prikrivala iz strahu pred strogim očetom. Po daljšem izvijaniu je povedala, da >e porodila na gmajni, pustila otroka m zbežala domov. Stari materi je tožila, da ie bokia in tri dni ji je žena stregla. Potem je mlada mati vrtala ;n šia gledat za otrokom na gmajno. Ni ga bilo več tam. Kdo je oče, noče povedati. 0>g in Szdke Sza-kaH. — Doda tok: slovenski zvočni film (Izdelovanje radtatorjev v Celju) in Um> helu pri Žužemberku. Hotela sta tam prenočiti, pa strahotna najdba ju je pognala ven in na orožniško postajo v Žužemberk. Tam sta izpovedala, da sta naša v votlini mrtvega mož.i srednji: h let. Bil je bos in blače je imel potegnjene doli. Na krajih, bi jih ni zakrivala obleka, je bilo truplo vse okljuvano in obžrto, d« je meso videlo od kosti kot cunje. Preiskava je ugotovila, da je bil pokojni neereeri'k kmet Perko iz bližnje oko'nce. Doma je nekje pr: bližnjem Zagradcu. Mo/ je bil oženjen, ni pa bilo doma pravega razumevanja. Perkota so pogrešali že nek?ko štiri tedne. Po orožniski izjavi ni bilo na truplu najti n-kakih znakov nasilja, zato so truplo brez komisijonalnega ogleda pokopali v Zagradcu. Gorenja Krka je še vecVio pod vtisom grozotne najdbe in v siičnih prmerih bi bilo pa5 umestno, da bi todi poklicani zdravnik podal svoje mnenje. Vesti s Skrajnega severa Ljubljana, 24, februarja. V soboto 25. t. m. zvečer odide do sedaj največja polarna ekspedicija pod vodstvom princa Karnevala na severni tečaj, in kakor smo izvedeli, bodo dosegli zemeljsko os točno o polnoči. Vsi, ki se hočete udeležiti te ekspedicije, ae dobro pripravite za to naporno in nevarno pot; ekspedicija bo šla med ogromnimi ledenimi gorami _ pot jim bo kazal strahovit snežni vihar, svetile pa ji bodo ledene sveče in polarni sij. Zbirališče je v soboto zvečer ob pol 21. uri v najlepši ljubljanski dvorani na Taboru, ki jo je princ Karneval okrasil tako lepo, da bo tudi najbolj razvajeno oko našlo obilo užitka. Pod največjo ledeno goro bo taboril general Nobile v svojem rdečem šotoru in daleč na obzorju pa se bo v polarni megli prikazovala izgubljena zračna ladja »Italija«. V gornji stranski dvorani pa je za bolj razvajene pripravljen bogato okrašen bar »Pri ledeni sveči«. I>eviza te največje ljubljanske maake-rade je >Bela noč« in maske naj bodo po možnosti take, da ji bodo odgovarjale. Severni in južni tečaji, tjulnl, ribe, so maske, od katerih bo gotovo ena ali druga ugajala vam in vasema žepu, tudi lepe skupi- ne so dobrodošle (nekaj se jih je že prijavilo). Načrte aa dekoracije je napravil br. profesor Sič mi., slikarska dela pa j« res umetniško napravil g. Magolič. — Kljub ogromnim stroškom pa je vstopnina samo Din 15.—, tako da se lahko vsakdo za malo denarja zabava tako kot še nikoli. 119/n KOLEDAR Dwrw*; Petek, 24 februarja katoličani: Matija, VUdoj, pravoslavni 11. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kina Matica; Carski valček. Kino Ideal: Admiralova hči. Kino Dvor: Noetova barka. ZK£>: »Revna kot cerkvena m iS« ob 14.15 v kinu Matici. Kino Šiška: Predavanj« dr. Petriča m kulturni filmi ob 20. Predavanje ZKD v Mostah ob 20. v Sokolski dvorani. Prosvetnozdruzabni večer »Krke« ob 20. pri Mikliču. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Bohinec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tvrševa cesta 41 in Leustek, Resi jeva cesta 1. Jzpod sita in rešeta Tak vitez je iz našega oklepa: z jezikom, z brado, s sračjim gnezdom miga, mu vse na svetu je deveta briga, le kompromis za kompromisom sklepu. Se krepko vsega novega otepa, če vprašaš ga, zakaj, glasno zariga, kultura vsa mu figa je, a knjiga mu trebuh z žepom sta edina lepa. Tako stoji, nikamor se ne gane in pravi, da bo stal, dokler bo hotel; kjer je, tam je in tak in tu ostane . . . Le glas mu že je nekam čudno votel, oči si motne neprestano mane in pa oklep so zgrizle mu podgane. Samo še danes ob 4., %8. in 9. yA zvečer MARTHA EGGERTH nežno, dražestno, poje, plese, flir-ta in ljubi v prekrasnem filmu valceše Hermann Thimig, Ernst Vere-bes, Hans Jnnkermann V predsporedu: najnovejši >Ufa« zvočni tednik in revija sladkih arij in melodij Roberta Stolza Elitni kino Matica Telefon 2124. — Sokol Lhibliana-Slška priredi v nedeljo 36. t m. društveno smučarsko tekmo članov Ln naraščaja (moškega). Člani tekmujejo na 12 km. narasčajniki na 6 km dolgi prog:. Start in čila nad restavracijo Ca rman v Zgornji Šiški. Žrebanje števi-ik se vrši v soboto 25. t m. v SokoUkem domu. Zbor vseh tekmovalcev v nedeljo pred Sokolskim domom ob 8. uri. — Sokolsko društvo Brezovica priredi dne 26. februarja Ob 15. uri v društveni dvorani Gasilskega doma igro >Ponedelj-karji« in »Atuiaati muzikante — enode-janki Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 24. febr.: Ob 17. uri Pastirček in kralj Briljantin, Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Izven. Sobota, 25. febr.: Dopust na Fraocoakem. Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 26. febr.: Ob 15. url Pastirček Peter m kralj Briljantin, Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Gospa Ministrica. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 37, febr.; Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uxL Petek, 54. febr.: Blejski zvon, opereta. _ Premijera. Izven. Sobota. 25. febr.: Faust. Gostuje g. Bakla. nov. Izven. Nedelja, 26. febr.: Ob 15. uri Baletni večer Pia in Pino Mlakar. Izven, Znižane cene. — Ob 20. uri Blejski zvon, opereta. Izven. Ponedeljek, 27. febr.: Zaprto. Drevi ob 20. uri bo v operi premijera izvirne operete Blejski zvon. Glasbo je napisal prof. Saša San tel. V posameznih vlogah nastopijo ga. Ribičeva, Kogejeva in ga. Španova ter gg. Zupan, Janko, Peček, Marčec, Marjan Rus in Magolič Opereto dirigira kapelnik Neffat, režijo ima reži. ser Kreft. Solo p lese pleSejo g. Golovin ter gdč. Moharjeva, Brcarjeva, Smerkoljeva KUrbosova in Jaksetova. Dejanje se vrfti na Bledu v današnjih dneh med letovidčar-ji ob priliki mednarodne plavalne in ve slaSke tekme. Predstava je izven abonma! Spori — ŽSK Herme*, kolesarska sekcija. Drevi ob 20. odborov sestanek pri Beliču. Vsi točno, — Načelnik. SLOVENSKI NAROD«, dne M. fttrarjft 1«S Stran ^ Svetislav Petrovič v svoji najboljši vlogi, v najborjSi Roda-Rede vojaški veseloigri Smeti, veselje, zabava kot nalašč za zadnje dni predpusta!!! Jutri na postno soboto premiera!!! Telefon 2124 Manever ljubezni ELITNI KINO MATICA Dnevne vesti — Prosvetna zveza v LJubljani in v Mariboru razpuščena. Ban dravske banovine je s svojim odlokom z dne 17. t. m. raziiHistil Prosvetno zvezo v Ljubljani in v Mariboru, kakor tudi vsa v obeh zvezah včlanjena društva, in sicer na podlagi i 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, ker so ta društva prekoračila svoj statutarni delokrog ter se kot nepolitična društva ndejstvovala politično in strankarsko politično ter s« v mnogih primerih pregrešila zoper pravni red r državi. — Iz državne službe. Upokojena je učiteljica v Trebnjem Ernestina Zajec, imenovana sta za tajnika v notranjem ministrstvu policijski komisar komisarijata železniške in obmejne policije na Rakeku Rade Zaklanovič, na njegovo mesto ia Radtek pa p orno* ni tajnik komisarijata železniške in obmejne policije v Mariboru Fran Petretič. _ lzprememba rodbinskega imena. Banaka uiprava dravske banovine je dovolila Leopoldu Juncu, pristojnemu v občino Raka, srez Krško, izprem^mbo rodbinskega imena Jmnec v Jovan. — Izletniški vlak iz Gradca vn z Dunaja v Ljubljano in Zagreb. Avstrijci nameravajo vrniti našim izletnikom na Dunaj poset. Avstrijska društva za tujski promet so organizirala v zvezi z našim >Putni-konu iz Avstrije dva izletniška vlaka v Jugoslavijo. En vlak prispe iz Gradca v Ljubljano, drugi pa z Dunaja v Zagreto. Prvo potovanje bo trajalo od 18. do 20. marca, drugo pa od 28. aprila do 3. maja. — Izpremeroba katastra. Na podlagi zakona o zemljiškem katastru je finančni minister odredil, da se deli katastrskih občin šafarsko, Gibina in Jaršovec v ljutomerskem s rezu, ki leže na levem bregu Mure in so v upravnem pogledu v zrni slu uredbe od 14. septembra 1931 že priključeni STezu Dolnje Lendave, priključijo katastrski upravi v Dolnji Bistrici. _ Sport _ sokalstvo. Novinar Hrvoje Macanovič je izdal 80 strani obsegajočo knjižico o sodelovanou med sportom in so-kolstvom. Med drugim navaja kompetentno mnenje češkoslovaških strokovnjakov, sD'.ošno statistiko >ugosk> venske ga sporta in sokolstva., resolucije, sklepe in sporaz-ume glede sodelovanja sokolskih in športnih organizacij. Knjiga stane 15 Din in se naroča pri avtorja, Zagreb. Meouličeva 18, A SRČEK DOBIŠ če prideš v soboto NA MASKE RADO SOKOLA VIČ — Posavska podružnica SFD Zidani most bo imela letošnji redni podružnični zbor v nedeljo, dne 12. marca. Zborovanje se bo vršilo v Zidanem mostu v posebni sobi hotela Juvančič. Pričetek ob 16. uri. Udeležite se zbora v čim večjem številu! — Vreme, Vremenska napoved pravi, da ostane vreme neizipremenjeno. Včeraj Je po večini krajev naše države snežilo, v Dalmaciji in v Beogradu pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju U2, v Splitu 11, v Beogradu 3, v Mariboru L6, v Zagrebu L v '^-Jublj-ani 0.8. Davi Je kazal barometer v LJubljani 756.3, temperatura je znašala —3. — Cigani tztakniU otroku oči. Pred 20 dnevi je izginil iz Stare Kaniže 7 letni sin prostovoljca Milovana Mandroviča Marko. &ele te dni so našli njegovo truplo. Nesrečni deček je bil zmrznil, knel je iztak-njene oči m vse kaže, da ga imajo na vesti cigani. — Po poroki ubil očeta, Premete kmet PanteKje Kojič iz Drena pri Obrenovcu se je hotel od svoje žene ločiti, čemur je pa nasprotoval njegov ski Jezdimir io sinova priležnica Staoojka. Oče je zahteval od s4-na, naj Stanojko zapusti, sin se je pa z n4o poročil Ko se >e vrnil od poroke, sta se z očetom spirla in v Jezi je sin očeta zabodel z nožem, tako da je obležal mrtev. — Še eoa ml H Jonska dedščhta. Iz Novega Sada poročajo, da je umrla v Beli Cerkvi L 1904 vdova Aleksandra Schnitza, roi Julijana Stefanovič, znana še sedaj pod imenom Baba Pum. Zapustila je 33 miHjo-nov po cenitvi iz leta 1931. Za to dedSčmo se pa poteguje 480 reflektanto > Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« g renči ce urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spri čuje jo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ožini. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 28. II. ustni torek PUSTNI PLES v KAZINI (velika in mala dvorana) Ronny-Jazz Sokol n Iz Ljubljane u— Proslava rojstnega dne p rezidenta češkoslovaške republike dr. T. G. Maaary ka. Kakor vsako leto, bo tudi leto« Jugo slovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani skupno s češkoslovaško občino v LJubljani posebno proslavo 83. obletnice rojstva pre-zidenta češkoslovaške rer>ubiike. dr. T. G. Masarvka in sicer 4. marca s slavnostno predstavo Dvofakove opere >Rusalka< v Narodnem gledališču v 'Ljubljani. Po predstavi bo v prostorih restavracije >Zvezda< sestanek vseh prijateljev če&koslovaško Jugoslovenske vzajemnosti —lj Lep jubilej dela. Te dni Je poteklo 50 let, odkar je g. Vinico Zajec, strojni stavec Narodne tiskarne, v službi črne umetnosti. Jubilant, ki je bil rojen 1. 1868, je vstopil s 15. letom v Narodno tiskarno, se izučil za stavca, pozneje pa za strojnega stavca. Vse življenje izredno priden in delaven mož je bil tudi vseskozi zaveden naprednjak in neomajen narodnjak, ki ga spoštuje in ceni vsak, kdor ga pozna. Poročil se je leta 1895. V zakonu je imel šest otrok, od katerih pa živi samo ena hčerka, ki je nameščena v Beogradu, čeprav nosi jubilant že sest knžev, je se vedno čvrst in krepak, prava korenina, številnim čestitkam k jubileju se pridružujemo tudi mi in želimo, da bi g. Zajec zaton svojega življenja preživel v miru in zadovoljstvu! —lj Ižs-nci sc včeraj zopet ves dan po_ mijaM drva po mestu brez uspeha. Mislili so, da bodo ljudje bolj kupovali drva, Čim je zapadel sneg. a so se zmotili. Letos so ljudje sploh zelo malo porabili kuriva, kar se nekoliko očituje tudi v rudarski krizi, najbolj pa to čutijo Ižanci. ki jim je prodaja drv glavni dohodek. Kurivo se je letos tudi nekoliko pocenilo, zato ljudje niso kupovali tako drv od Ižancev kot prejšnja leta. Zdaj nudijo prodajalci s kuri. vom kupcem razne ugodnosti ter zelo konkurirajo Ižancem. —lj Tudi značilno. Včeraj popoldne je na Sv Petra nasipu obupno jokal reven deček. Ljudje so ga radovedno vpraševali, kaj mu je. Tako je ihtel, da Jim je s težavo povedal, da je izgubil 100 Din in da ne more kupiti mami zdravil. Zdaj bo pa umrla! je vzklikal ter jokal na vso moč. Dobra gospa je dala mami denar za zdravila on ga je pa izgubil med potjo, ko je šel v lekarno, je povedal radovednežem. Tako, tako! Zaslužiš, da bi te pošteno pretepli! je dejal nekdo. Nekateri so se pa smejali in govorili, da je najbrž vse skupaj le laž. da so fanta doma naučili, kako naj igra komedijo, da bo prišel do denarja. Smilil se ni fant nikomur in nihče se ni pozanimal natančneje, kaj je na stvari. Fant ni dobil niti dinarja in ga ni nihče potolažil. —lj Pušeljc iz vsega, Icar redi, dehteč po Čebuli, salami in drugih dobrotah dobre prebave, je snoči stal na mizi pri Mačku za vodo, zakaj bil je debeli četrtek in obenem slavnostno zaključno streljanje streL skega društva »Sigurnost«, ki obstoji dobro šteto že S5 let in šteje med svoje častne člane g. Josipa Rebeka st. in seveda rudi gostoljubiega hišnega očeta g. Mačka. Ko je predsednik g. Josip Rebek z zanos-nimi besedami razdelil dragocene nagrade najboljšim strelcem, gg. štavtu, Radu Sturmu in seniorju ševčiku, je izrekel zahvalo najvestnejšemu tajniku g. Ivanu Hibšerju, obenem pa čestital k dvodnev. nemu godu zvestemu članu g. Matiji šif-rerju. Globoko gin j en se je slavljeni tajnik zahvaljeval za zasluženo priznanje in se spominjal žalostnih časov svetovne vojne, ko sta od vse velike prijateljske družbe edina z g. Mačkom ostala v Ljubljani, ja, prav zares, ta trepetala, ja, za življenje svojih veselih mlajših tovarišev. Končno se je pa govornik spominjal tudi Matije in praznika češ, naj bd bil debeli četrtek za vsakega enak, če je debel al' tenak. Svečani zaključek sezone Je bil pa tako lep, da so člani starega društva prave ljubljanske družabnosti sezono kar podalJsaH še za teden ari dva, ja. —lj Koncert Ciril JHetodovega zbora Iz Zagreba, ki se bo vršil dne 4. marca ob 8. zv. v Unionu, bo obsegal izbor najkrep-kejfiifi glasbenih del ruske staroslovanake cerkvene glasbe. Zbor si Je nadel samo eno nalogo: gojiti gori omenjeno glasbo od najpreprostejšega ljudskega petja do najbolj dovršene in na široko polifonijo razpredene moderne ruske cerkvene glasbe. Ker vodi abor eden najresnejaih in naj-zmožnejših ruskih dirigentov in ima zbor le dobro izbrane in preizkušene člane, bo ta koncert gotovo nekaj izrednega za naše mesto. Vstopnice (običajne) so s sporedi že v predprodaji v koncertni posredovalnici Glasbene Matice. Zbor podpira veliko ruskih visokošoicev, katerim nudi v lastni menzi vso preskrbo m jim s tem omogoča študije. Zato zasluži še posebnega ozira in ta njegov koncert tudi s te strani kar naj. topleje priporočamo. —lj Prometne knjižice za luofrorna vo_ zHa in za fijakarske in polfijakarske vozove. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike navedenih vozil, ki še nimajo prometnih knjižic, naj se nemudoma zglase pri upravi policije na Bleiweisovi c. št. 22 v sobi št. 11 v svrho prevzema istih. Rok za vplačilo prijavne in letne takse poteče dne 28. t. m. Zamudniki bodo v smislu tar. post. 100 — krins o Inseaii občutno kaanovani. —lj Za ribji trg so zdaj slabi dnevi. Ribolov Je skoraj povsem onemogočen aa- radi slabega vremena. Malo Je morskih ta rečnih rib. Izmed morskih Je bik> največ giric, ki so Jih prodajali po 14 do 18 Din kg. Drugih vrat Je bilo po nekaj kilogramov. Ceste se raso spremenile, ker ribe pač niso povsem sveže. Tuc Je po 40 Din, po 36 Din lignje ta če voli, po 92 Din bradač, očade ta bobe, dunavska postrv (smuč), torej sladkovodna riba, je pa po 30 Din. Ščuke so bile tudi po stari osni, po 90 Din, somi pa po 20 Din. Belice so prodajali po komadih ta po kg. Bile so po 12 do 14 Din kg, kakršne si pač izbral, žabjih krakov je bil komaj dober tuca t, bOi so po dinarju do 1.25 Din. Povpraševanje po ribah je odgovarjalo množini rib. PUSTNA SOBOTA (JUTRI, 25. FEBRUARJA 1933) Sla včeva maškarada Začetek ob i/29. uri zvečer. — Igra Sonnv-bov Jazz. — Plese vodi plesni mojster gosp. Jenko. — Zbirališče mask od Vfe9. do *410. zvečer v beli dvorani. — Predprodaja vstopnic v hotelu s-TJnion« v soboto, dne 25. februarja 1933 od 10. do 13. ure. —lj Ve« Vič v srčkih. Kdor pride te dni na Vič, opazi izredno učinkovite srčke, ki visijo na drogovih po vsej občini. Na teh srčkih se bere, da bo na pustno soboto zvečer v vseh prostorih Sokolskega doma ve_ lik pustni ples pod imenom »Srčkov večer«. Dvorana, dekorirana po načrtih br. Kosca, kateremu pomaga vse od dece do članstva, bo nudila sijajno sliko — vse v srčkih. Zanimanje za to prireditev je ogromno, dosedaj se je prijavilo več originalnih skupin mask, dalje klovni, ki bodo zabavali plesalce in občinstvo ter več drugih lepih skupin. Za najlepšo masko je pri_ pravljeno krasno darilo, ravno tako za kraljico srčkov umetniško izdelano srce, ki ga je napravila načelnica s. Tičarjeva. Plesalci se bodo vrteli ob zvokih dveh godb v dvorani in v baru. Za prvovrstno pijačo in jedačo je v polna meri preskrbljeno, tudi cene bodo izredno nizke, tako da bodo vsi posetniki v vsakem oziru zadovoljni. Na ta večer bo postajališče cestne železnice pred Sokolskim domom, na ka r o po zar jamo goste i« Ljubljane. Kakor je torej razvidno, bo na pustno soboto na Viču zelo fletno in zabavno ter so zato vsi brez izjeme bratsko ta vljudno vabljeni. —lj Nadaljevalni Smučarski tečaj v Ljubljani. SPD priredi v dneh od 23. do 28. t. ni. smučarski tečaj, ki sicer za že nekoliko izvežbane amujtv* Je. Prijave za tečaj v pisarni SPD, palača Grafike, Ljub. ljana, Masarvkova cesta 14/1. čas in kraj se izve is tetam. Tečaj vodi g. Janez K veder. —lj Družabni večer Propagandnega društva se vrši na pustno nedeljo ob 20. uri v veliki dvorani hotela Mikliča. Sodeluje pevski kvintet in jazz Odeon. Vabljeni vsi prijatelji in znanci društva. 121/n _ >Revna kot cerkvena miš< ZKD je nam pripravila ta zadnje pustne dni najboljšo veseloigro po znanem istoimenskem gledališkem komadu. V filmu nastopajo znani igralci in igralke filma: Charlotte Ander, Grete MoeheLm, Paul Horbiger, PaoLl Morgan, Fritz Griiabamrn, ki skrbe za obilo smeha, veselja in zabave! Predstave bodo danes in jutri vsakokrat ob 14.15 in na pustno nedeljo ob 11. uri ob najnižji vstopnini —lj Dve nesreči. Hlapec Valentin Ko. kalj je včeraj v Trnovski ulici pri premikanju voza na domačem dvorišču tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. — Ano Ogrinovo, 54-letno delavko z Opekarske ceste, je podrl neki voznik ta Jo po_ škodoval na glavi. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. —lj Občni abor Splošnega žensk ogn društva in njega odseka zveze gospodinj se vrši 8. marca ob 16. uri v prostorih Splošnega ženskega društva na Rimski cesti 9. 118/n —1 j Uporaba dvigala v nebotičniku brezplačna. Opozorjeni smo biki, da se je na dan otvoritve kavarne v nebotičniku, 22. t. m., od nekaterih strank pobirala nekaka odškodnina aa uporabo dvigala, in sicer po Drn 1-— od osebe. Opozarjamo občinstvo, da Je prevoz po dvigalu brea-plačen in nima nikdo pravice zahtevati od kavarniških gostov kake odškodnine. Pri. mer na dan otvoritve Je prijavljen potici Ji, ki preiskuje zlorabo. —lj O zaščiti civilnega prebivalstva proti vojnim punom bo predaval za zdravnike sanitetni podpolkovnik dr L. Debeljak v soboto, dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata. Gg. zdravniki so vabljeni, da se predavanja gotovo ta poineštevimo udeleže. —lj »Sočanec in prijatelje >Soč*nih< predavanj opozarjamo, da Jutrišnje predavanje odpade, udeleže naj se pa predavanja društva Krka, ki bo drevi pri MVktkta, jutri pa maska rade na Taboru. —lj Zadnjič v aezOni ae uprizori v Šentjakobskem giednliHu na pustno nedeljo velezabavne burka v treh dejanjih >Drzni plavac«, pri katerem so se dosedanji obiskovalci tako imenitno zabavali in do solz nasmejali. Vse dike stare dobre burke ima ta igra. Dialog, situacijo ta izborne tipe. V naslovni vlogi bo pokazal g. Kosak vse svoje zmožnosti. Tudi ostali, predvsem Bučarjeva. Baranova, Pirčeva ta Wriecherje_ va ter Petrovčič, Lavrič, Moser, Hanžič. Lombar ta Karus skrbe za dobro voljo. — Predprodaja vstopnic bo v soboto ta nedeljo od 10.—12. hi od 15.—17. v veliki dvorani Mestnega doma. Kdor ljubi smeh ta dobro zabavo, naj sigurno poseti predstavo. Jutri premiera najnovejšega mo-aumentalnega zvočnega vHefilma! Strah Indijskega oceana Križarka Emden JUTRI PREMIERA!! „Zvočni kino Ideal44 —lj Na občnem zboru krajevne organizacije JRKD za Vodraat v torek 21. t. m. je bila izrečena velezaslužnemu g. ministru dr. Albertu Kramerju in županu dr. Dinku Pucu soglasno zaupnica za neumorno delovanje v gradbenem, kulturnem in socialnem pogledu v prid Ljubljane. —lj Hrana za ptičke. Podpisano društvo obvešča vse one ljubitelje ptic, ki so brez sredstev, a žele ptičke krmiti, da se zopet dobi brezplačna hrana za iste v tovarni Bonač, Čopova cesta 16, pri tajniku društva g. Kelneriču, in to samo med 12. in 13. Vrečice je treba prinesti s seboj. 300 kg take hrane je darovala društvu Kmetijska družba, za kar se ji tem potom najiskrenejše zahvaljujemo! Posnemanja vredno! Vse ljubitelje in dobrotnike ptic pa društvo najvljudneje naproša, da se spričo sedanjih snežnih žametov usmilijo ptic ta jih po možnosti krmijo ali pa hrano t obliki rasnih semen ta prispevke v gotovini pošljejo naravnost na društvo, Poljanski nasip 16/1 (mestna hiša), ki bo skrbelo, da dobe ptički hrano. —lj Rajanje otrok na pu«tno nedeljo v Unionu se vrši od 16. ure dalje. Prijavnice se dobe v pisarni Atene, Prečna ulica 2, pritličje, v soboto, dne 25. t. m, od 13. do 18. ure v damski sobi kavarne Emona, v nedeljo od 10. do 12. ure v Unionu ta pred začetkom zabave, ki Je namenjena dect, v obliki predpustnega ringaraja. Vse mami ce naj pripeljejo svoje malčke k tej nedolžni urici detinskega veselja. TKD Atena. 122/n —lj Lutkovno gledališče na Taboru uprizori v nedeljo 26. t. m. ob pol 16. uri predpustno farso »Gašperček dresira živali ta vzleti na runo«. Nato pa sledi igra v treh dejanjih »Gašperček zdravnik«. Med odmori bc razvedril Ajaks-band. —lj Za taborsko maškerado »Bela noč« so v predprodaji vstopnice od danes naprej ob uradnih urah v društveni pisarni, istotam se tudi rezervirajo lože. Električna cestna železnica bo imela ta večer »vo. je postajališče na križišču Sv. Petra ceste in Fugnerjeve (Škofje) ulice. Zimski sport v Kranju V nedeljo priredi smučarski odsek Sokola zanimive smuške tekme Kranj, 23. februarja. Svet v okolici Kranja je aa smučanje idealen in zadovolji lahko izvežbanega 6mučarje pa tudi začetnike. V dobn uri smučanja dosežeš navkreber višino 800 m (Sv. Jošt), odtod pa ti gre nepretrgan greben Čez Sv. Mohor, Dra2gose na Ratito-vec in doseže tu viš no 1500 m. Tako imaš v enodnevnem izletu krasno alpsko turo. Tudi prehod v Bohinj je nadvse romantičen in nudi smučarskemu športniku nebroj užitkov. Tudi ta tura se da napraviti z lahkoto v enem dnevu. Za začetnike so bolj prikladna smučišča na Kucni, v Torklji. posebno pa po severni strani Sv. J oš ta in Šmarjetne gore, kjer je sneg zaradi senčne lege vedno odlične kakovosti. Tudi sicer je Kranj lepo izhodišče v planine, zlasti za Stožič, Krvavec in Jezerski vrh. Kranjčani radi smučajo, okoli 500 dobrih smučarjev je organi z ranih v smučarskih odsekih Sokolskih društev v Kranju, Stra-žišču. Šenčurju in Naklem. V nedeljo 26. t. m. priredi ftnuČarski odsek Sokolskega društva v Kranju tekme v smuku in v smučarskih skokih za vse oddelke članstva in iiarašoaja. Dopoldan ob 10. bo tekma v smuku;; start pri studencu pod Sv. Joštom, crlj pri postajn Sv. Jošt. Zbor ob 9. na savskem mostu. Tekmovalna steza ima približno 300 m višinske raz like ter vodi po strmih pobočjih Sv. Jo-šta, na koncu pa preide v ozko grapo ter zahteva od tekmovalcev mnogo vrhunskega smučarskega znanja. Start članic bo nekoliko nižje, strmine so malo bolj položene. Popoldne ob 15. uri bodo tekme v srmi-čan=*:ih skokih na društveni 6kak«lnici oh Srna r jetrn gori, ki je popolnoma prenov- Iz Trentife^a ZABAVA V GOSTILNI PRI »ZURCEVTH« OB 8. URI ^ ZVEČER — Mirnopečaoi gostujejo v nedeljo. Mhmopeško gasimo društvo priredi na pustno nedeljo popoldne v »Domu« znano veseloigro »Hlače«. K prvemu svojemu go_ štovanju vabijo Trebanjce m okoličane. — Na pomoči !z Celja —a Kaab aioveoalcth kolesarjev v Olja Je izvolil na svojem občnem zboru 21. t. m, za predsednika zopet g. Mirka Fajsa. Podpredsednik Je g. Drago Gama, tajnik g. Oskar Lesfeoveek, blagajnik g. Avgust ducner, tehnični referent g. Albin Zupane, gospodar g. Joško Amen; odborniki pa gg.: Franjo Kejtne. Joško Kramar in Hln-ko Obtafc. —e Dmria sta v celjski bolnici: v sredo 22. t. m. 60-1 etni brezposelna rudar Karol Pajk z Lave pri Celju, v četrtek 23. t m. pa 20-letna Jožefa Vanovškova iz Zavod, ne, deiavfca v tovarni tvrd k e V. Braune v Celju. —e Porofce. Te dni so se poročili v Celju: g. Juro Lesjak, sodnik v Celju, z gdč. Olgo Rogljevo, hčerko posestnika in gostilničarja v Smartnem ob Paki; gostilničar in posestnik Josip Plavšak iz Majšper. ka s kuharico Cecilijo Fermetovo od Sv. Štefana pri Šmarju; delavec Leopold Va-lenčič iz Toleda (Obio, USA) a šiviljo Ivano Stegujevo iz Prema; krojaški pomočnik Bogomir Keblič iz Celja s šiviljo Antonijo Lazmdkovo iz Celja; tovarniški delavec Rudolf Prezelj 3 Sp. Hudinje pri Celju z delavko Matildo Slezičevo s Sp. Hudinje; čevljar Karol Cesar z Dobrove pri Celju s tovarniško delavko Hildo Pernovškovo ia Mtasa vasi; vrtnar Franc Ulaga iz Med- Ijena in popravljena po načrtu načelnik* smučarskega odseka in odličnega smučarskega teoretika br. Milana Košnika^ ki se je z vso dušo in strokovnim znanjem posvetil vežbanju članstva m ki bo vodil ves dan tekmovanje. Skakalmoa dopušča skoke v višini 28 m Tekmovalo se bo v ožji konkurenci, ki »e je udeleže kranjski Sokoli, za prehodni pokal občine mesta Kranja; v splošni konkurenci pa za dragoceni prehodni pokal, ki ga je poklonila tekstilna tovarna Jugočeška. Tekme t skokih se lahko udeleže člani in naraščajaiki Sokolak'h društev ter verificirani Člani JZj^. Sodeč po prijavah in z ccirotn na idealna snežne razmere bo konkurenca med domačimi tekmovalci in tudi v splošnem zelo ostra, ker je prijavljeno zelo leno Število tekmovalcev. Skakalnica je v odličnem stanju, kar dokazujejo treningi v zadnjih dneh. V nekaj tisočih izvedenih skokov ni bilo skoro nobenih padcev ter so se dosezal« dolžine 25 m v lepem stilu. Ob tej priliki naj bi vai kranjski oziroma gorenjski trgovci s smučarskimi potrebAčinami darovali dobrim tekmovalcem .►ruu« n>a darila in naj se s tem oddolže svojim odjemalcem. Tudi ostala večja industrijska podjetja naj bi sledila lepemu vzgledu tovarne Jugočeške in podprla tako propagando ra lepi smučarski s^ort na Gorenjskem. Oba prehodna pokala sta razstavljena v izložbi tovarne Ika. Razglasitev izidov in razdelitev daril bo po tekmah ua skakalnici. Kar je skakalnica blizu postaje Kranj, bodo f>riva» bile tekme gotovo tudi mnogo gostov lav Ljubljane in vse Gorenjske. Dolžnost vsakega Kranjčana je pa itak, da si ogleda teav inovanje. loga pri Celju s kunanco Marijo Arzen-škovo iz Medloga; trgovski poslovodja vrt hael Koželj iz Slovenjgradca z Marijo Novakovo, hčerko slikarskega mojstra iz Šoštanja; delavec Friderik 2nider iz Lise pri Celju s posestnikovo hčerko Cecilijo Dolenčevo iz Košnice; tesar Pavel Maver bi St. Andraža pri Velenju s posestnikovo hčerko Antonijo Brunškovo iz ftt. Andraža. Čestitamo! Potop sveta »Noetova barka« Alegorija borbe narodov, kateri so v vsakem času poznali samo edini idol — zlato! — Velika požrtvovalna ljubezen dvoje mladih ljudi, kateri pridejo s trpljenjem v boju na pravo pot, na pot, ki jo je rekel Gospod: ... sreča, ljubezen in blagoslov!! Monumentalni filmski umotvor, ki se predvaja danes ob t, H8. in i*, uri zvečer ob znano najnižjih cenah Din 2.—, 4.—, «.— v KINU »LJUBLJANSKI DVOR«, fe Trbovelf — UBtano%ui občen zbor Straže«. Drevi ob 20. uri ae bo vršil v So-kolskem domu ustanovni občni zbor Jadranske Straže. Trboveljčani, udeležite se brez razlike stanov in slojev v čim večjem številu ustanovitve te naše velika nacionalne organizacije, ki brani nase slovansko Jadransko morje. — Sestanek rudarskih ftaženjerjev. V torek, dne 21. t. m. ae je vršila v Trboiu ljab EL redna odbor ova seja, združena a Članskim sestankom Udruženja rudarskih, in topaoničarskih inženjerjev, sekcija LJubljana, na katerem so se obravnavale predvsem stanovske zadeve, zlasti pa novi rudarski in avtorizacijski zakon. — Vettka stntičarska tekma za prven. stvo posavja. v nedeljo, dne 26. t, m. prt. redi Smučarski odsek SPD v Trbovljah veliko smučarsko tekmo s startom na Mrzlici (1100 m) ob 9. uri dopoldne ki ciljem na trgu v Trbov.Jah (300 m). Pravico do tekmovanja imajo samo Člani, verificirani v JZSS. Nagrade zmagovalcem prekašajo vse dosedanje, proga, ki je dolga 18 km je idealna zlasti sedaj, ko Je zapadlo primerno snega. Zato obeta biti udeležba pri tej veliki smučarski tekmi rekordna. Priporočljivo je, da pridejo tekmovalci že v so, boto popoldne na Mrzlico, kjer bodo v planinskem domu prenočili, tako da bodo prt tekmi drugi dan lahko nastopili s svežimi močmi. Ugodna Je pot na Mrzlico bodla* iz Trbovelj aH pa te Hrastnika Stran 4. *6LOYEN8KI NAROD«, dne M. Mvoarja 1933 f*ev 4 ^ A. D (Dve sirot* Roman Torej seči se zmotil Zvx*reaje, ki sem ga sKšai, je pomenilo konec službe božje, ne pa začetka. A n žrve duše. Vsi, ki so molili v certrvi. so biH odSli! Čutil sem, da bom zdaj zdaj zblaznel... Začel sem klicati na pomoč boga. Prosil sem ga, naj mi pošlje nekoga, ki bi pobral nedolžna otročička, združena z enako kruto usodo; vedel sem namreč dobro, da čaka oba neizogibna smrt če ostaneta čez noč na snenu. Tereza je zamoldo kliknila in pritisnila svojo hčerko na srce. Mihaei je pa nadaldeval: — Pod nobenim pogojem ne pustim tu svojega otroka, — sem pomislil, — pa tudi te sirote ne precmstim strašni usodi. — Ah, storil si piementto deflo, — je vziklrikrnila Tereza- — Napoti3 sem se domov ... Nekaj roi je šepetalo, da moram storiti tako.-ki jaz, ki sem bM prišel tja s Henrike kot pretežkim bremenom v naročju ... sem se vrača«! trdnih korakov z obema otročičlkoma. Tereza ga je poskisaia solznih očL Neka neprernagftiva sila jo >e pognala k njemu in vsa srečna mu je nastavila čelo v poljub. — Sam bog te *e vodil, da si storfl ta korak, — je dejala z mirnim in trdnim glasom... In gled. rudi nagrado si že dobil... Glej! Poikazala je na Henrike M >e radostno sklepaila ročice 'm sel baš pastel, —-dva tisoč štiristo kron. ki jin nam prinaša dragi angelček. — Naj bo druga najina hčerka, Ijublfjena Henrikina sestra. — Zdaj pa grem brž kupit nekaj jestvin, ženica. —Ah, le pojdi, dragi mož, — je odgovorila Tereza vsa srečna. —.Pojdi in nakupi mnogo, ker bomo imeH goste na večerji. — Nič ne skrbi... A jutri... Tereza ga je prebila, prijela 2* je za roko in dogovorila stavek: — Jutri, dragi Mihael, zapustiva Pariz, kjer vladata beda in propast. — Da, v moj rojstni kraj pojdemo, v Evreux... vsi štirje! Mihael Gerard je hitel ves srečen po stopnicah, da bi čim prej prinese' ženi jesti, Tereza je pa potožila ta oba otročička skupaj v zibelko. — Tu je dovolj prostora za dr a, srčka moja, — je šepetala smeje... ki mnogo tonieje bo vama skupaj. Zagledala se je s pravim materinskim pogledom v njima drobna liče ca in nadaljevala: »Obema bom mati. Da, ker je vaju združila usoda, ne bosta ločena niti v mojem srcu, draga otročička. In z nepopisno nežnostjo se je uboga žena sklonila nad zibelko, da bi poljubila oba otročička. Toda takoj so ji solze zaiHe oči. Zroč na Luizo je pomisula, da je bflo ubogo dete gotovo vzeto materi ... da morda tava ta hip nesrečnica vsa iz sebe po ulicah in išče izgubljenega otročička ... kakor bi bila storila rudi ona sama, če bi ji Mihael ne bil prinesel njene Henrike nazaj. Mihael se je kmalu vmfl in našel ženo sklonjeno nad zibelko. Vračal se je vese! in brž je razložil nakupljene jestvine. Kar je nepremično obstad, videč otožen Te rez m pogled. — Kaj ti pa je, žena? — je vprašal v strahu. — Mar težkih preizkušenj še ni konec, mar se najine skrbi ne bodo razpršile pred vetiko srečo, ki je naju doletela tako nepričakovano? — Ah! — je vzdihnila Tereza, — mislila sem na mater te punoke ... Nekote se mi vsiljuje misel, da se skriva za usodo ubogega otročička strašna tragedija ... Starši izpostava jo navadno otroka le, če jih prisili k temu beda in... — bi če jra s tem rešijo smrti... neizogibne smrti! — je pripomnil Mihael. — Toda. — je nadraljevala Tereza, če položi kdo v plenice izpostavljenega otroka zavitke zlata, mora biti pač bogat, dragi moj... Ln tako ponavljam, da mora tičati za tem strašna tajna ... — Poskiusila bova pojasniti jo... pozneje, — je menil Mihael. — Zaenkrat se na zadovoljiva s tem, da se za-hrvaliva nebu. ki je naju rešilo — in. Istega dne, ko sta morala prestati naša prebivalca ulice de la MorteUerie v svoji podstrešni sobici tako težke preizkušnje, je bila pripravljena v krasni palači najbogatejšega in najimenitnejšega pariškega okraja velika svečanost. Markiz de Vandrey je bid prenapet tip tistih veliikašev starega kova, ki je njih pokolenje skoraj že popolnoma izumrlo. Zaoš je bila edina resnična vrednota na svetu, edini ciflj hrepenenja in predmet spoštovanja: odilika imena. Ime Vaudirevev! To je bil naj-krasnejši briljant ta gorje tistemu, ki bi se dotaknil njegove čistote! Markiz se je bližal petemu križu, ko je izgubil ženo in z njo vse dotlej gojeno nado, da bo imel sina. ki bi podedoval neposredno vse njegove naslove, premoženje in gospodstva. Veselil se je misli, da nosi njegov nečak isto ime in da njegova ženitev s starejšo markizovo hčerko dom Vandrey-ev ne bo ugasnil. Nečak je bil bogat! V cnevreuseska dolini je imel starinski grad, obdan s krasnimi lovišča, in zdelo se je, da je hudo zaljubljen v lepo Matildo, ki ga je tudi rada videla; toda to nd bilo važno; pri Vaudrevevih je bila že prastara navada, da je_ oče izbral za možitev godni hčeri moža, a ko je bil mož izbran, ni preostajalo hčeri drugega, nego ukloniti se očetovi volji. In v takih razmerah se je gospodična Matilda omožila s svojim bratrancem; čim je bifl zakon sklenjen, je odpotovala s svojim možem v Chevreusv, kjer je preživljal on skoraj vse leto, a markiz je ostal v Parizu sam s svojo drugo hčerko, Diano de Vaudrev, ki ji je bilo šele štirinajst let in ki je bila že zelo oboževano bitje. Še dve ali tri leta, pa markizu ne bo težko najti ji moža. Zadostovalo bi mu v ta namen ohraniti svoje stike z velikim svetom; nič mu ni bilo lažje, kajti samote in miru meščanskega življenja se je bal. Potrebno mu je bilo burno žtvtjenje, svečanosti, versail-rski plesi ali pa plesi imenitnega okraja pozimi; markiz ni mogel živeti brez potovanj, brez morja sredi poletja in brez velikih lovov na jesen. Moški so vedno enaki Pariške odvetnice so hode na moške, ker imajo radi samo lepe Ženske Pod naslovom »Sramujte se, moški«, je objavil gremij pariških odvetnic manifest, ki v njem moškim očita, da se od pamtiveka do danes niso prav nič izroremenili. Po mnenju pariških odvetnic so stali moški taki, kakršni so biH, vedno se love samo za lepoto ženskega tedesa. Parižanom bero odvetnice levite, češ naj se sramujejo, da jim bolj ugajajo lepe ženske kakor grde in da pri tem prav nič ne gledajo na duševne vrline žensk. Vzrok energičnega nastopa francoskih feministfk proti moškim je nedav-V> objavljena statistika, ki pravi, da ie bilo samo lani v Parizu nad 50 lepotnih konknrenc, nikomur pa ni prišlo na misel, da bi priredil tekmo, ki naj bi ocenila značaj ki duševne vrline ženske. Po Parizu so iskali najlepši ženski hrbet, vrat, noge, roke, prsa, lase in frizuro, višek je bila pa tekma, ki naj bi pokazala najlepše ženske oči. Kandidatke so stopale pred razsodišče v črnih dominih in s črnimi maskami na obrazih, ki so zakrivale ves obraz tako, da so se videle samo oči s trepalnicami in obrvmi. Nagrajeni so bili trije pari krasnih modrih oči, kar nasprotuje dosedanjim francoskim tradicijam, kajti pri Francozih so bile do-siej najbolj v časteh temne oči. Pariške odvetnice, ki veijajo za žensko elito, se bore za enakopravnost in so seveda odločno proti vsakim tekmam, kjer gre samo za lepoto ženskega telesa. V svojem manifestu se vprašujejo: »Ali smo se zato borile za osvobojenje ženske izpod moškega jarma, da bi se ženska zdaj prostovoljno podvrgla moškemu?« Ali naj bo to kult ženske? Ne, nasprotno, to je družabno, prebrisano maščevande moških, ki hočejo s temi ženskami pokazati, da nimajo njihove duševne lastnosti in intelektualne sposobnosti v moških očeh nobene vrednosti. Ponižanje žensk, preziranje vseh njihovih duševnih vrednot, na drugi strani pa čim večje naglašanje ki hvalisanje njihovih telesnih mikavnosti, ▼ prvi vrsti pa označevanje njihovega telesa za predmet naslade in s tem popolna degradacija ženske, to je cilj in skrivna želja mošTcih. Najbolj žalostno pri tem pa je, da ženske nočejo tega priznati in da kar same drve na lepotne konkurence in s tem same teptajo svoje dostojanstvo ter počenjajo vse mogoče, samo da bi obrnile nase pozornost moških. Zanimivo je pa, da bojni manifest pariških odvetnic ni našel nobenega odmeva med Parižankami. Pariški tisk ga je samo zabeležil in komentiral s satiričnimi opazkami. Med drugim so pariški lasti opozarjali na to, da je baš med pariškimi odvetnicami mnogo takih, ki si na vse načine prizadevajo opozoriti moške nase. Kdor pa hoče učiti druge, mora najprej sam živeti po svojih naukih, ne pa da se ravna po tistih, ki pravijo: Poslušajte nas, ne srlejte nas! Nov Campbcllov rekord Sir Malcoim Campbell je dosegel v sredo v Davtouu nov svetovni hitrostni rekord v avtomobilu; »boljšal je svoj dosedanji rekord za 18 mi j na uro. Vozil je na progi ene milje tja in nazaj ki dosegel povprečno hitro« 272.106 milj na uro. S tem rekordom je angleški dirkač zvišal število svojih rekordov v zadnjih 10 letih na 7. L. 1923 je dosegel hitrostni rekord 146.40 milje na uro. Mejo 200 milj na uro je prvi prekoračil pokojni major Segrave leta 1927. Poslednji Segravov hitrostni rekord pred njegovo smrtjo je znašal 23136 rrw!je na uro; dosegel ga ie 1. 1929. Ta rekord je popravil CampbeU 1. 1931, ko je vozil 245 milj na uro. 2e naslednje leto, to je lani, je popravffl svoj lastni rekord za 8 milj na nrč /včeraj je pa na istem dirkališču pod zelo neugodnimi pogoji vnovič zboljšal rekord. Campbellov dirkahri avto »Sinja ptica« je opremljen z motorjem znamke »Rolis-Rovce«, ki ima 2350 konjskih sil in napravi 2300 obratov v minuti. Popolnoma enak motor je imel tudi angleški letalski poročnik Staioforth na svojem vodnem letalu, s katerim je pred dvema letoma dosegel v tekmovanju za Schneiderjev pokal rekordno hitrost 407.5 milje na uro. Umor iz socijalne mržnje Stavke v rudnikih na Češkoslovaškem niso nič posebnega. Da bi se pa delavci med seboj spoprijeli in da bi pad3e celo žrtve, to se zgodi redko. Redek primer umora iz socijalne mržnje so imeli te dni na Moravskem. kjer so komunisti organizirali med rudarji stavko. Ko se je izkazalo, da ni mogoče nadaljevati stavke, so začeli rudarji prihajati na delo. To je pa dalo stav-kujočim povod za napade. Stavka se je nadaljevala samo deloma in ostane trajno zapisana v zgodovini mezdnega gibanja, ker je zahtevata žrtev, ki je padla iz socijalne mržnje. Tik pred koncem stavke je bil ubit rudar, ki je hotel delati. Stavkokazi so med delavstvom povsod na slabem glasu, ker jih smatrajo za izdajalce delavskega razreda. Med stavkajočimi rudarji je bil tudi rudar Josef Sevčik, ki je izdavil, da je pripravljen delati. Štavkujoči rudarji so ga napadli in obdelali s kamenjem in palicami tako, da je kmalu izdihnil. Sevčik zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Nov trik vlomilcev Zdaj je povsod navada zahtevati znižane cene, posebno pri vstopnini na razne prireditve. Tudi od gledališča ljudje zahtevajo, naj bi vstopnino znižalo, najraje bi pa hodiH v gdedališče, pa budi v kino in na koncerte kar zastonj. V nekaterih večjih mestih so gledališke uprave že uvedle poseben sistem prodaje vstopnic, kri jih razoašajo akviziterji po hišah za polovično ceno. Brezplačnih vstopnic pa zaenkrat Še nikjer ne ponujajo po hišah in zato sta bila zakonca Maasten v Amsterdamu prijetno presenečena, ko sta prejela anonimno pismo, v njem pa dve vstopnici za operno predstavo. 2 en a je mislila, da se ju je spomnil dober znanec ki ju ie hotel s tem presenetiti. Boš videl, da bomo sed&M skupaj, saj je gotovo kupil tudi on vstopnico, je dejala možu. Mož je pa misldl, da je seglo ravnateljstvo opere po tem triku za reklamo. Opera je v krizi, ie dejal ženi, moderna gdasba ljudem preseda in zato si mora gledališka uprava pomagati, kakor pač ve in zna. Zakonca sta bila vesela, da lahko gresta v gledališče brezplačno in požurila sta se, da bi ne zamudila začetka. Radodarnega znanca v gledališču nista našla in vse ie kazalo, da je imeti prav mož, ki ie trdil, da je gledališka uprava sama poslala brezplačni vstopnici. Opera je zakoncema ugajala, po predstavi sta pa zavila še v restavracijo na dobro večerjo, ki sta si jo lahko privoščila, saj sta bila v gledališču brezplačno. Ko sta se pa vrnila domov, sta našla stanovanje izropano. Na tleh je ležal listek in na njem je bilo napisano: »Kako ie vam ugajala opera? Hotela sva vama pripraviti veselje, pa sva vama poslala brezplačni vstopnici. Prisrčno vaju pozdravljata dva neznanca, c Tako se je vlomilcema trik v poku" meri posrečil. Starši niso krivi. Nadebudni pesnik prinese kritiku svoje prvence, da bi jih presodil. — Prijatelj, mu pravi kritik —, postite stihe in lotite se pametnejšega posla, — Oprostite, odgovori užaljeni pesnik —, že od rojstva čutim v sebi pesniško žilico, — Nikar ne delajte krivice svojim staršem —, ga zavrne pesnik. LOUIS ROLPH KOT KOMANDANT križarke Emden IZ GRAJSTDIJOZNEGA ZVOČNEGA VTTT .FITTTT M A KRIŽARKA EMDEN JUTRI KINO IDEAL Iz Novega mesta — Reaktiviram je profesorica ne tukajšnji realni gimnaizji ga. Marija Kovač, ki je dane* nastopila »hižbo. Profesorico, ki je već let x velikim uspehom vodila mladinski francoski krožek, bo dijastovo ^t-jek> odprtih «c — O »odobni gospodarski hm «ocWni vojni j« predaval ▼ sredo xvečer v Sokol-akem doma dr. Josip MJhdUk iz Ljubljane. Prvovrstno predavan>e ye bilo sok) dobro ObHfcADO. — Tat v cerkvi. Ko je pred^ooćnikn frarrčiškajiaki zakriatan zaklepal cerkvena vrata, je opazil sumljivo senco, ka je pok zeia proti izbodu m mu pred nosom izginila v noč. Takoj je pregledal cerkev m opazil, da je pri enr. Antonu odtrgan nabiralnik. Odnesel ga je tat z malenkostnim drobižem vred. — Bolezen**! dopust >e nastopil dr. Alojzij Turk, proteaor na tukajšnji reatm gimnaziji. Agilnomu ki simpati6oen>a moža žele vpi skorajšnje okrevanje. — Jubilejna ieiexničar*ka knfr**rica, ki je tako TvrstTK) jBalo&cna s knjigami in tako selo po9©6ana. bo polagala svoje letno račune v nedeljo 26. L m. v dru&:venlh prostorih. — NapretfOMrf h f fcsto poiTtajno skupino poštni uradiA iK>vr>meŠk? posre g. Avgust Brejc. — Med brate mu*timone popoln: jutri dopoldne v &o*stkem nadiu naso mladino in odrasle poslušalce učitelj Viktor Puna t. — Zima v drugi izdaji- ln ta je p >poi nejča od prve SncdHAo je več dni ln noči zaporedoma \n nad pol metra ga je pa ' o. Pravi pršić je to m smučarjev je *pet črno po mestu in okoliških Jdancih. Ce^se so bile v torek tako za m edene, da avtomobili ni*o mogli naprej. Postni * r*-^ a.* je obtičal baje v Kostanjevici. Kaže pa se spet sornce, dolge ledene sveče ie ocna-n.:ajo ki groze, da ta bela odeja ne bo ob* Mala raku dolgo kot bi « smučarji želeli. — Ljubljenca drama bo v začetka marca »o&tovada s sijajno ve^lol »Roksi«, prve dni aprila pa s čarobno mladinsko igro veselo bajko »Pa^tirćek Peter m kralj Briljantin«. Novo mesto ss le v naprej veceii kepah uric. VUadlaa še prav poeeooo peč. TnkajjSnj** Oaottno štvo je priredilo v nedeljo M. t. m. dve saloigri >Bratranee< in >tisače< v retrji učiteljice ge. Pavle Ramic. Igri sta prav dObro izp&cMi v popolno sadov olje t vo občinstva, ki ga je bik> mno^o. Igri se ponovita v nedeJjo x. t. m. v Trebnjem v prosvetni dvorani ot> 3. popoldne. Zato ste iskreno vabljeni, da se te prireditve udeležite v polnem števila. žrebanje v drž. razr. loterij' Dne 21. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 2.000 srečke Stev.: 22.794, 45.776, 80.250 » 1000 > > 4.452, 4.453, 4.458, 5.939, 6.000, 10.867, 10.879, 10.897, 22 740 22 755 22.758. 23.414, 23.416, 35.551, 37.080, 37.092, 45.774, 45,789, 45.794. 51.584, 62^03, 65.356, 73.318, 73.372. 73.397, 84.488, 88.207 Dne 22. februarja so bul ix±rebani naslednji večji dobttki: Din 30.000 srečka štev.: 42.306 s 10.000 srečke štev.: 6.875. 11.954, 12.915. 22.760. 27.851. 35.796, 40.823. 53.097, 65.141. 68.426, 70.012 Din 8.000 srečke štev.: 2.479, 9.823, 12.260, 13.814, 18-912, 29.447, 29.901, 37.011. 38 982 40.997 . 48.525, 50.046, 52.625, 70.615, 75.760, 77.937, 84.314. 85.042, 96.910. Din 6.000 srečke štev.: 846, 5.868. 8.238. 25.885, 34.397, 44.438, 49.031, 51.149, 54.583 61.369. 71.308. 71.387. 79.097. 81.093, 85.869, 87.359. 98.019, 99.760. Din 5.000 srečke štev.: 7.162, 48.626. 49.746. 52.266. 53.6J1, 57.945, 64.881, 684134. 69.049, 73.737, 79.535, 91.828, 98.120. zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost Številk. Žrebanje se ot mršilo vsak dan do 27. t. m. Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu j< 10mo na željo zamenjali za Se nelzirebano srečko, tako da bo mogel igranje pada jevati na visoke dobitke Zameni a vali bomo le toliko časa, dokler bo kal neizžrebanii srečk razpoložljivih. Manjše dobitke bomo obtavlIsJH naknadno. r!a4w*«» hranilnica r.x.z o. t.. tMuMfamrn* Sv, Petra c; lo PISALNO MIZO z rolojem, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo >Slov. Narodac. 1201 KAMIN IZ MARMORJA kupim. Ponudbe s sliko na: Publici tas, Zagreb, Uica 9, pod št. 33.183. 1231 VEČ STAVBNIH PARCEL od 10.000 dinarjev naprej prodam takoj tik Ljubljane, okolica Sv. Križ. — Poizve se pri: A. Druškovič, trgovina, Moste-Zelena jama. 1229 RADI PRESELITVE prodam ali oddam v najem svojo hišo s 1. aprilom. Inž, štebi, Rožna dolina. Cesta X/6. — Na ogled med 14. in 15. uro razen nedelje. 1233 PRODAM DVA PLETTLNA STROJA ugodno prodam le proti takojšnjemu plačilu. Ogleda se vsak dan od 14. do 16. ure, Hradec-kega cesta 34 (Pod Golovcem j. 1202 HRANILNO KNJIŽICO Posojilnice v Celju d. d., z vlogo Din 38.000 prodam. I. R., Stara vas 107, Videm pri Krškem. 1232 JABOLKA" dobra, štajerska, po 2 Din, franko Velenje, razpošilja po povzetju A. čok, Velenje — š.t Hj. 1199 RAZNO Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR G. PIOCOL1JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam STANOVANJE 300.— Din mesečno: 2 sobi. kuhinja, stranišče, drvarnica, 70 m vrta. — Ivan Prosenc, hišnik, Ljubljana, Gledališka ulica 8. 1220 OBLEKE in SUKNJE Kupite najbolje pri A. Presker Ljubljena, Sv. Petra cesta 14 AKO STE PREHLAJENI vas pozdravi lipov čaj s priznano dobrim, res pristnim domačim žganjem in medom v par dneh. — Za kakovost jamči F. K. Kovačič, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 1230 STROJEPISNI POFK Večerni tečaj za začetnike m izvežbance. Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje, šolnina nizka. — Christofov učni zavoo. Ljubljana, Domobranska c. 16. 587 GAJEV HRAM nudi danes morske ribe. kraške štruklje, različna najboljša vina ter vse predpustne dobrote. Cene še vedno solidne 1234 L. Marija Rebec. IZPOSOJAMO plošče, gramofone radi o-ap*i rate. »ŠLtGEAc, Aleksandrova c 4 (prehod >Viktorta« palače) MORSKE RIBE v veliki izbiri OPERNA KLET Zupančič. Za »Kmrodno tiskarno«: Fran — Za upravo m inssraTrti aei usta: Oton Camtot - V«? I^nrnjam