r-jštaina plačana v gotovini.
ŠTEV. 55
V LJUBLJANI, sreda 9. marca 1927.
Posamezna številka Din 1*—
LETO IV.
f. bbsja mk da* opoldne tev«** n©d»lje la
praznike.
■Mata* naročstias: V Ljubljani in po poftti: Din 20'—. inotemetvo Din 80”—*
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi m M vračajo. — Oglasi po tarif«. Pismeni« vprašanjem naj ac priloži giftinkr u odgovor. Raiuc pri poštnem Sek. uradu It«v. 13.688.
Harodna skupščina.
i vabp0gr^ki
reviji »Novi živet« je ob-ro<fau ^a^e^ov uvodnik o naši Na-skupščini. »Novi život« je radikalko orientirana revija in zato je Taletov ^ianek tem značilnejši kot zgovoren do-vaz> kako že beograjski radikalni krogi sodijo o delu naših poslancev. In da spoznajo tudi slovenski krogi sodbo teh krogov 0 našem parlamentarizmu, objavljamo par odlomkov iz tega uvodnika, 'ako-le začenja Taletov s vej članek:
*■ • • Aid je podobna Narodna skupščina danes kakršnemukoli parlamentu v (civiliziranem svetu? Kakšno zvezo ima arodna stoupščiua z narodom in državo, i111 kulturo, kakšno zvezo ">'ploh?	Ar latii° ia svobodoljubjem
T	Al1 res predstavita Narodna
skupščina kakršna ie j ^ JNaroOna
Ali je oaui suvereno oro^’ nai^ ■ ' ' Narodna skupščina, karLuT^0^ ‘' ?
*****
množino, sestavljeno od nekaj slabo gaiuzi ranih strankarskih množic z nefer" nimi in eksotičnimi interesi dn motnimi cuji, katerih se ne zaveda niiti ena teh velikih in malih množic. Zakonodajna l>o svojih, suverenih atributih, in zakonodajna po funkciji. Po svojih suivere-
I« a*ributih je naj višja državna kontro-la, po svoii ...	v . •
beae državn?^ Pa ne livrSuje no’
samo od strmL Ttr(>le. Nav‘dalmjena nio	,	rake8a	duha> rešuje sa-
•	Dodali n M- 6 m S^epe’ ki se jih že drugi •SDasr>Kr! eniTK)s^anec ne spominja, je ne-inter ^ zaščiti narodni in državni res. Če se že kakšna skupina odlogi, naganjama od zavisti jetičnega, da Prevari narod, kako da tudi ona kontrolira državne predstavnike, to je na »ajnižji, najbolj odvraten in na najeli nemoralen način. Ona ne vidi ’ dire)ktPT-:CeS^ei S^eralnih direktorjev in večin <>r^eV’ na^€’lnikov in inšpektorjev, Dorrf?112 Tevne8a> dostikrat najnižjega I ! ■ kako cinično prejemajo pod-(,- V?me’ Menjujejo, kradejo in kako sv V?10 |Poslavljajo oče vidne spomenike 'Podkupnini, menjavanju in tat vi-,n ' sredi Beograda ali sredi drugih velhs V ®°tranjo6ti grade bolj razsipne ko >castne palače; njih rodbine .preživ-’aJ° jesen in zimo v Nizzd, poletje po v ■!0ldih, svojim zetom pa dajejo narav-"«st knežje dote. Ona vidi le mikrosko-Pi&io manjšino, vidi nekaj ministrov, lačnih na denar in oblast: ministri, poetiki in poslanci so njih konkurenji, zato Pa ne vidi birokratske Nabobe, ker ti politiki in zato ne njihovi konkurenti, Politikam in strankam, ki obtožujmo mtotetre, ni za za^ državnih interesov, temveč sasm. .	,	.	..
S".!*1**,
Narodna skupščina sam« ^iarala s Jim Parti^aiLstvom vse »voje suverene
SK SS*-"*
*ahnJ?	da	iavno odkrilo
*t • f i»n ® °d vsakega miniti!	.teT da kontrolira vsa-
Ggar v državi, je is**n0 6e instrument “• strankarske interese, d® s« okleveče Političnega nasprotnika...
Niti za eno opozicijo ni bdia (kraljeva ^ada rezultat politične korobinacij« v da&em trenotku. Skupine in politike, ki prišli na vlado, ne smatra opozicija skupino, ki je prišla iz parlamenta, *®**iveč vlada ji je tuji imperialist, ki j6 2 napadom, lekavostjo ugrabil oblast ® lavno tako je, če postane vladna .ranka opozicionalna. Opozicija in vla-to sta dve sovražni fronti, ki mislite j^°o na to, kako bi s« ena drugi mahala. Opoziciji j« vlada samo defe-sikupina, ki apropaSč« državo,
Vse kombinacije odprte.
Beograd, 9. marca. V zadnjih dneh se j mnogo govori in piše o streanljenjtu ra- \ dikalov, da bi zvabili samostojne demo- j k<rate v vlado. To je izzvalo veliko zme- j do. Za vstep samostojnih demokratov ! se v prvi vrsti poganjajo bosanski radikali, ker bi s tem, da vstopijo samostojni demokrati v vlado, onemogočili, njihovo okrepitev na račun bosanskih ra-diikalov. Toda pri drugih skupinah radikalnega kluba se čuti velika protivno&t proti samostojnim demokratom. Tudi Koroščeva skupina je proti temu im se
trudi, da bi pritegnila v vlado Demokratsko zajednico. Pristaši Uzunoviča pa zopet delajo na to, da bi šli v vlado Hrvati, da bi se sestavila močna vlada Srbov, Hrvatov dn Slovencev, ki bi bila solidna in ekspeditivna v skupščini in bi vživala največje, zaupanje v inozemstvu.
Kakor se vidi, se potemtakem sondira teren na vse strani, konkretnega pa ni nič odločenega. Pribičevič je sinoči izjavil, da ni niti govora o kakšnih pogajanjih za njegov vstop v vlado.
Seja skupščine.
Beograd, 9. marca. Včerajšnja popoldanska seja Narodne skupščine se je za-i čela ob 5.15. Subotič, predsednik skupščine, je sporočil, da so se prijavili za besedo Aleksa Zujevič in člani HSklu-ba Mžik, Matijevič, Antolič, Preka, Ban-kovič in Kežman. Od vseh teh govornikov ima besedo kot poročevalec samo Kežman, medtem ko se po poslovniku ostalim govornikom ne more dati beseda, ker se niso najavili ipred proračunsko debato. Mžik izjavlja, da tačas ni bil v Beogradu, temveč v Pragi m se mu zato podeli beseda.
Mžik se v svojem govora dotakne proračuna in navaja historijat borbe za časa Avstroogrske. Omenja, da so največ žrtev pretrpeli v svetovni vojni Srbi, a krivda ni na Hrvatih in Slovencih, temveč na razmerah. Ta država je država Srbov, Hrvatov in Slovencev in v tej državi morajo biti vsi enakopravni. A Hr-
vati so zapostavljeni. Oni so bili republikanci, toda zaradi srbskega naroda so sprejeli monarhijo in dinastijo Karadjor-djevičev, da bi ne bilo več onega me-teža, ki je bil spočetka. Pašič je bil dober diplomat v bivši mali Srbiji, ko pa je prišlo do zedinjenja, je izgubil glavo in se mu je zmedlo. K temu je mnogo pripomogel tudi Pribičevič. Po poreklu sem Ceh in so mi Srbi, Hrvati in Slovenci enako mili. Vi veste, s kako simpatijo so Cehi spremljali Srbe v balkanski in svetovni vojni. Ali sem človek in hočem govoriti vedno resnico. Govori o slabem stanju države, zlasti v prometu.
Za njim govori Gavrilovie kot poročevalec večine in poda neke informacije, nakar je bila seja zaključena ob 7. in je prihodnja odrejena za danes dopoldne ob 10. Po sporazum« Sefov skupin bo proračunska debata v načelu danes zavržena in se ibo izvršilo glasovanje.
?KRAM in HSS NE BODO OVIRALI SPREJEM PRORAČUNA.
Beograd, 9. marca. Včeraj popoldne sta se v demokratskim klubu sestala Šibenik in Davidovič in se razgovarjala o taktiki dn nastopanju v parlamentu o priliki proračunske debate, zlasti danes o priliki glasovanja v načelu o proračunu. Konstatiralo se je, da sta obe stranki za to, da se sprejme proračun kot državna potreba, a glasovali bosta proti, ker nimata zaupanja v sedanjo vlado. V skupščini bosta stranki nastopali parlamentarno in ne bosta z obstrukcijo ovirali sprejetja proračuna.
DANES GLASOVANJE 0 PRORAČUNU.
Beograd, 9. marca. Na seji šefov strank je bilo na predlog predsednika skupščine sklenjeno, da se glasovanje v načelu o proračun«, odloži za danes. Popoldne je delal finančni odbor in razpravljal o amandmanih. Predlog Demetroviča, da se razprava odgodi, ker še ti amandma-ni niso proučeni, je večina sprejela in seja je odgodena za danes ob 8. in pol. Razpravljalo se bo o amandmanih vrhovne državne uprave.
AMERIŠKI VICEADMIRAL V AVDIENCI,
Beograd, 9, m^rca. Včeraj dopoldne je bil na dvom ameri&ki viceadmiral Booraghe. Avdienca je trajala precej ča-
>:a. Popoldne je odpotoval viceadmiral v Kotor, kjer ga čaka ameriška mornarica.
Včeraj je bil v ministrstvu zunanjih poslov poslanik šeba in se je interesiral za trgovinsko pogodbo, o kateri se sedaj vodijo pogajanja. Razen njega so bili pri dr. Periču madjarski, francoski, grški in angleški poslanik.
SEJA VLADE.
Beograd, 9. marca. Vlada je> imela včeraj dopoldne in popoldne konfereai-ce o amandmanih, zlasti se je razpravljalo dolgo o takih amandmaiyh, kii ne pomenijo finančnega efekta. Sklenjeno ni bilo nič, temveč je preloženo za današnjo sejo. Vsi predlogi SLS, s katerimi so »e zahtevali krediti za popravo cest v Sloveniji, so bili zavrnjeni.
Beograd, 9. marca. Včeraj je v vladi prišlo do večjega konflikta med radikali in SLS o priliki amandmanov, ki jih je predlagal minister za gradbe inž. Sernec in naj -bi Slovenija dobila kredit 20 milijonov dinarjev za popravo in vzdrževanje cest. Ker so radikali ta amandman odbili, je nastalo vprašanje, ali bo SLS zaradi tega izvajala posledice glede na-dalfnjoga obstanka v vladi. Toda SLS se je zadovoljila s kompenzacijo, ki je v tem, da se z atmandmanom izvrši prenos kreditov na oblastne samouprave za vse stvari, ki se tičejo gradnje ia vzdrževanja cest.
vladi pa je opozicija samo skupina izdajalcev.
Zaigrana je pravica interpelacije in zaigrana je pravica ankete. Ke<r se v pseudodemofcratičnih državah ne more vreči vlade z noben um političnim ali so-eialnim načelom, sploh a nobeno ideo. logijo, mora poskušati opozicija, da doseže to a drugimi sredstvi. Sodeča pravilno po »eJbd ve, da niti ena stranka na vladi ne bo dopustila, da izpad« kaka anketa na nj«uo škodo in salo s« bo nikdar do-
pustila, da bi z anketo zmagala opozicija. Nismo še imeli stranke, ki bi sama sebe zrušila. To ve opozicija in če vlaga obtožbo, potem ne stori tega, ke<r upa na uspeh, temveč, ker ve, da bo obtožba oklevetala nasprotnika ... Les pa-roles restent...
Kakršna je danes Narodna skupščina, nima pravice, da govori v imenu »aroda. Se manj pa v imenu demokrate, kav ud danes nimamo demokratov, najmanj p« v Narodni skirpfičhti.
Zasedanje Siefa Z^eze narodov.
Ženeva, 8. marca. Senzacija včerajšnjega dne je bila izjava Scialoje, da bo Italija ratificirala konvencijo velesil o pripadnosti Besarabije pod Rumunijo. Ker sta to konvencijo podpisale že Francija in Anglija, je 3 tem postala konvencija veljavna.
Med važnejšimi sklepi je omeniti še to, da dobi Madjarska posojilo Zveze narodov.
DR. LAZA MARKOVIČ SE OPRAVIČUJE.
Beograd, 9. marca. Včeraj popoldne se je povrnil dr. Laza Markovič v Beograd. V Jugoslovanskem novinarskem kkibu je dal obvestila novinarjem o svojem potovanju.
Dr. Laza Markovič je omenil, da se je v tisku govorilo o neki podonavski konfederaciji, o kateri ni nikdar govoril in bi tudi ne imelo smisla, da bi bil šel v Pešto zaradi tega. On je to takoj demantiral in uredništvo je ta demanti sprejelo. Pa ako pride kaka stvar netočno v javnost, napravi zmedo. Zunanja politika se vedi na dva načina. Eno vodi vlada v določenem pravcu po svojem ministru zunanjih poslov, a neodvisno od te politike se danes v vseh državah razpravlja o zunanji politiki v govorih v parlamentu in v političnih krogih s posredovanjem tisika in javne diskusije. Vse to služi za jasno določitev osnov, na katere se potem naslanja konkretna rešitev poedinih \prašanj zunanje politike. Kot politik, publicist, narodni poslanec, bivši minister in kot delegat naše države sem imel priliko, da se aktivno bavim z zunanjimi vprašanji in to vedno v mejah, v katerih se mora kretati politik.
Nadalje je dr. Markovič govoril o prilikah v Evropi od sklenitve miru pa do Ix>carna in o vplivu Locarna po tem času. Omenil je, da je v vprašanju Bolgarske prevzela naša država kot prva neflee vrste iniciativo in stavila Bolgarski formalen predlog za pakt prijateljstva. Kar se tiče Madjarske, ni prišlo do sporazuma zaradi notranjih prilik v naši drža-ri. Sprejel je dr. Grafa, ko je ta prišel v Beograd in takrat je dobil poaiv od »ladjarskih politikov, da naj pride v Pešto, kjer bo videl, kako je razpoloženje. Odšel sem tja kot javni delavec, ne v Itaki misiji, pač pa z željo, da v mejah možnosti pripomorem k ustvaritvi dobre politike. Tsvui sem videl, da prijateljstvo z Jugoslavijo ni samo želja službenih krogov, ampak je to tudi razpoloženje javnega mnenja na Madjarskem. Dr. l^aza Markovič je povdaril, da politika zbližanja med Jugoslavijo in Mad-jarsko ni v nasprotju s prijateljsko politiko s Češkoslovaško in Rumunijo. Na Madjaiskem je kcmstatiral napredek v vsakem pogledu, osoli i to na gospodarskem polju, tako da lami vlada splošno zadovoljistvo. Dobil je ut is, da vprašanje restavracije Habsburgoveev ni atotnabio vprašanje za Marijansko.
HUD POTRES NA JAPONSKEM.
Toki«, 9. marca. Japonska je ioa>e.t doživela hud potres. Včeraj ob 0.30 zjutraj se je čutil močan potres med mestoma Tokio in Otosaka. V obeh mestih je porušenih nekaj sk> hiš. Število mrtvih znaša v Tokiu 250. Potres je kil mnogo močnejši kakor pa pred dvettna letoma. Materialna »koda je uianjža, ker se ua področju potreta ne nahajajo velika me*te. Trdi se, da &t*vik> žrtev p*e-cega 5 liftoi. Miukrtrslvo notranjih pa jarlja, da v« zagotovo sanne »a 40 Bistvih In M ranjenih.
3zpremetr.bg t? primorskem tisku*
.11 Po<polo di Trieiste«, ki je kol službeno glasilo fašietovsike stranlke za celo Primorje, itnel doslej v glavi lista označbo fašistovski <tnevtrik za Julijsko Krajino?, je v soboto,
5. t. m. v smislu sklepov zadnje seje direk-torija faustovske stranke kot »priznan« fašistovski list dodal še službeni znak — lik-torski snop. Ta&o je torej >Popolo« označen kot edini list, ki ima na Primorskem -neoporečno pravico do obstanka. Vsi drugi listi danes vise v zraku.
Največje skrbi dela sklep direkitorija fa-šistoviske stranke seveda »Piccolu«- ki je bil sicer odtlej, kar je prišel na krmilo fašizem, bolj fašistovski od samega »Popola , ali mu fašistovski krogi nso ukdar prav zaupali, kar se je moglo opažati v neprestanih zbadanjih, ki so letela nanj iz »Popolovega uredništva. »Piccolu« gre danes predvsem za to, da bi ga fašistovska stranka »priznala« za fpšistcvski list. Stvar pa je precej kočljiva zlasti z ozirom na one zgoraj omenjene sklepe, po katerih naj bi se število fašistovskih listov kolikor le mogoče omejilo in sicer tako, da naj bi bil za vsako krajino samo po eden službeni list stranke. Pri >Pic-colu se pač boje, da bo fašistovska stranka jrorabila to priliko, da resi svoje lastno glasilo neljube konkurence, ki mu je doslej onemogočila obstanek. »Popola se namreč niti danes v csmem letu njegovega obstanka v vsem Trstu ne proda niti tisoč izvodov, in vsa njegova naklada" znaša vkljub temu, da «> fašistovski nabiralci naročnikov z raznovrstnimi grožnjami naravnost prisilili celo vrsto večjih 'trgovskih in industrijskih tvrdk in zavodov,'da iso se naročili na 'list, in je k! ran k a tudi na deželi direktno zaukazala imovitejšim lujerodcem , da se naroče, komaj kakih tri do štiri tisoč izvodov. Če bi prenehal Piccolo , bi si »Popolo« kot edin dnevnik vsekakor moral opomoči. Da se ohrani ^Piccolu življenje, etn to dni odpotovala v Rim njegov ravnatelj Alessi in pa odvetnik dr. Ara, da bi v družbi z glavnim laslnikont lista, senatorjem Mayerjem, dosegla >priznanjei. Uspeh iega posredovanja je z ozirom na pravkar rečeno, zelo negotov. Kakor se zatrjuje v poučenih tržaških krogih’ se bi kvečjemu dalo doseči, da S3 oba lista združita, kar bi pa imelo za posledico, da bi odletela pri »Piccolu« marsikatera višja glava, pred vsemi najbrž glava ravnatelja Alessija in glavnega urednika dr. Štefanija, ki sta v svojem današnjem hiperfašizmu še vedno sumljiva pravovernim fašistom v ,-Pcpolovem« uredništvu.
Kaj se zgodi s Sero- je še negotovo. Po onem strahovitem napadu na sedanje vodilne kroge tržaškega fašizma, ki so bili objavljeni v petek, 4. t. m., se je pričakovalo, da list sam preneha izhajali, ali,pa da ga bo prefekt nemudoma ustavil. V soboto pa je >Sera vendarle izšla, Objavljajoč prefektov odlok o zaplemibi petkove številke brez pripombe. Kot ravnatelj in odgovorili urednik pa je podpisan še vedno Piero Belli. Kakor se zdi, se prefekt Fornaciari ne upa nastopiti proti listu in njegovemu ravnatelju s tisto brezobzirnostjo, s katero se fašistovski prefekti odlikujejo v drugih podobnih, pa veliko manj kričečih vprašanjih, kar ima’ svoj vzrok pač v osebnih zvezah med Bellijem in ministrskim predsednikom Mussolinijem, ki po Bellijevih zagotovilih nima niti pojma o dejanskem položaju v tržaškem fašizmu, v katerem danes gospodarijo po svojih eksponentih ljudje, ki so se v zadnjem času vrinili v stranko in so ob svojem času p-edpisali in plačali mnogo več avstrijskega vojnega posojila kot pa sedaj Jiktorskega. So ljudje v Trstu, ki menijo, da ni izključeno, da pride do spojitve vseh treh lislov: >Popola;, »Piccola« in »Sere«, ter da v uredništvu enotnega lista ne 'bo igral najmanjše vloge Piero Belli. V tem slučaju bi bil seveda sedanji prefekt Fornaciari nemogoč in bi izginil iz Trsta po komaj parmesečnem prefektovanju. Ž njim bi se pa končala tudi slava današnjega provincialnega tajnika fa-šistovske stranke, Barduzzija in njegovih ve-leindustrijekih pomagačev.
‘Zelo kočljivo je vprašanje jugoslovenske«a tiska.
*Popok> je v zadnjih časih začel bljuvati offoni in žveplo na »Edinoet«. Na podlagi naravnost izmišljenih vzrokov se zaletava vanjo in ji očita sovražnost proti Maliji m
Trst, 7. marca 1927.
vsemu, kar je italijanskega. Tako ji je očital, da je poročala o prekooceanskem poletu polkovnika De Pineda omalovaževalna, prezirljivo, po francoskih, italijanske uspehe ponižujočih virih. Ker je »Edinost : končno odgovorila na te napade in jih zavrnila kot popolnoma neosnovane, sklicujoč se, da mora svoja poročila skrčevati na skromno mero, ki jo ji dovoljujejo obseg lista in njegova obveščevalna sredstva, je Popolo . v svoji sobotni številki, 5. t. m., ponovil svoj napad in v tako surovi, prostaški obliki, da se mora gabiti vsakomur, kdor ni vzrastel v najnižjih beznicah napolitanske komore. »Vemo dobro, da slovenske hinavščine ni treba dokazovati... Mi se požvižgavamo na Slovane ... Zloglasna slovanska zahrbtnost. Način polubedaka... »Edinost« ima pač malo odobravati ali neodobravati. »Edinost-
PolitiŽEL* 70Stt.
Seja skupščne. Za včerajšnjo dopoldansko sejo skupščine ni bilo skoraj nobenega zanimanja. Poslanci zdrdrajo svoje govore, novega pa itak nihče ne pove več. Bilo bi skoraj pametneje, da bi vsi ti zadnji govori odpadli, ker niso res nič drugega, ko ubijanje časa. Včeraj dopoldne je govoril demo-
mora nehati govoriti o »svojem ljudstvu«. Če so v Italiji Italijani, ki govore slovenski, tem slabše zanje! Če so bili doslej v znvoti, da se niso priučili jeziku te krajine, ki je in mora biti italijanski, ne bodo več v zmoti odslej... Ako je 'treba slovenskega lista, bi v sedanjih časih moral biti fašistovski... Slovani mislijo, da nas morejo vleči za nos. Najbolje bi bilo, da bi se ne dovolilo več Stanje »Edinosti-?, ki bo v svoji prevejanojti še dalje ostala ne krop ne voda, brezpomembna in nikakor ne nevarna; ali vendar je list, ki dela zgago ravno s to medlo dvo-straivc-stjo, vsled katere se slovansko prebivalstvo ne bo dalo nikdar priučiti kolikor-toliko čisto italijanskim običajem. Na dnevnem redu je sedaj vprašanje tiska in »Edinost’ hlini, da ne ve za to. Ali naj bo prepričana -Edinost , da tudi ona pride na vrsto. V očigled stališča, ki ga je zavzel režim glede 'tiska, so popolnoma brez koristi neke krinke. Izjava »Edinosti«, da ni opozicijski list, ne zadostuje in prihaja vsaj leto dni prepozno,- Opozicijskih listov že ni precej časa. Po zadnjih odredbah vodstva .stranke, se bodo listi delili v priznane in nepriznane. Ako »Edinost« noče — česar bi bila zmožna
—	kandidirati za »priznanje«, pri čemur bi se morala opremiti z liktorskim znakom, c.itane 'v drugi kategoriji, kateri je sojeno, da izgine. Ker se režim čisti od dne do dne bolj in hitreje, je naravno, da ne more ostati v življenju noben neopoverjen 'tolmač tega ali onega dela prebivalstva. In tako bo vendar enkrat konec zakrinkanega rovarjenja tega slovenskega 'lista, če se ne pokaže potreba, da se že takoj sedaj vzame v pretres njegov položaj nerednega, toleriranega lista.«
Če tako piše službeno glasilo .fašistovske stranke, ,si je pač lahko misliti, kaka usoda čaka* Edinost« in seveda tudi vse ostale naše liste. Ali se pretvore v »priznane« fašistovske liste, ali pa ostanejo v kategoriji »nepriznanih« listov, katerim je sojeno, da izginejo. Po »Popolovem« mnenju bi bila Edinost zmožna take prelevitve, o čemur pač zelo dvomimo. Iz raznih znakov pa bi se dalo prav dobro sklepati, da bi fašistrski vodilni krogi z veseljem sprejeli tako izpremeiribo, in ni izključeno, da bi »fckli-nost' dobila od poklicane strani migljaj, lije naj išče rešitve. Saj se je s fašistovske strani napravilo že več poizkusov slovenskega lašistovske-ga lista. Ustanovila se je v Gorici »Nova Doba«, ki sta jo urejevala slovenska renegata Bandelj in Peternel, ali je po dveh 'letih zaspala. Leta 1923. je bilo že či-,-;o gotovo, da se ustavi oziroma zasede .»Edinost* in pretvori v fašistovski lisi; Tedaj se je spustil ta načrt, pač največ z ozirom na tedanja jugoslovensko-italijanska pogajanja. Ni pa še dolgo temu. kar se je pripravljal načrt za izdajanje hrvat-skega fašistovskega lista za Istro. Najudobnejše bi bilo seveda, če bi so preelvila »Edinost«, in zato, kakor rečeno, ni izključeno, da pride odkod migljaj, ki bi bil seveda — ukaz. Ah ati! In kar velja za »Edinost«, velja enako tudi za vse ostale naše liste.
Tak je torej položaj za tisk v Primorju. Po vsem tem se lahko zgodi, da bomo v vsem Primorju imeli v kratkem en sam list, v katerem ne po čitati drugega kot uka-Z.e tašifitovakih zapovedačev, od največjega do najmanjšega. Kaj drugega v ta&i*»tov6ki rlrž-vvi Taši-stovskemii državljanu itak ni tre-I ba ne vedeti ne znati!
       --------------------------
janje časa. Včeraj dopoldne je govoril demo krat Sečo rev. Njegov govor je bil široko zasnovan in stvaren, ampak kljub temu ni oživel skupščime, ki zadnjih proračunskih govorov ne posluša — in konec! Za dr. Šeče-rovom je govoril -še Pavle Radič, na kar je bila dopoldanska seja zaključena. Za -popoldansko sejo je prijavljenih še pet govornikov. Danes govori poročevalec večine Ga-vrilovič, na kar se vrši glasovanje. Ker je četrtek določen interpelacijam, se prične podrobna razprava o proračunu v petek.
— Stjccan Kadič o ■situaciji. Zagrebškim novinarjem je podal St. Radič precej obširno izjavo o situaciji. Izjava je tako nejasna, kakor je nejasna vsa sedanja notranja poli-lična situacija. Uvodoma je Si. Radič najprej govoril o akciji, ki da je bila dogovorjena med Maksimovičem in dr. Srskičem.
Po tej verziji bi vstopili v vlado samostojni demokrati in nikičevci. Pribičevič -bi postal zunanji minister ali pa celo predsednik vlade in Pašičev naslednik. Pašičevci, da so se j-r.polnoma sporazumeli z Maksimovičem in vsi fondi bi se sporazumno upravljali. Fond zunanjega ministra bi se uporabil v strankarske svrhe. Iz vlade pa bi izpadel dr. Koro šec, ki bi postal radikalom -nepotreben. Na to (kombinacijo da je tudi že pristal drugi ustavni faktor. St. Kadič pa smatra vse te vesti za neverjetne. Prvič zato, ker je Pribičevič opetovano izjavil, da noče v vlado •/. radikali, 'ker bi v vladi samo izgubil. Pribičevič ie tudi tajil, da je dobil od Maksimoviča pomoč pri konstituiranju Primorsko-krajiškeo blasti, kjer naj bi vsi trije radikali po izrecnem nalogu Maksimoviča pripomogli SDS do večine. V vlado je nadalje dr. Korošec vstopil zato, da ne pride v vlado SDS in z izstopom SLS iz vlade ter vstopom SDS bi bila vlada ravno tako slabotna, kakor je sedaj. Razlika bi bila le v tem, da bi bila taka vlada provokacija Hrvatov. — Pašičevci delajo obupne poskuse, da bi zrušili Uzunoviča. Toda Uzunovič bi mogel v par-■amentu zopet sprožiti vprašanje politike sporazuma s to razliko, da bi se -sedaj osnovala vlada sporazuma e Hrvati in tudi Slo-venei in bi taka vlada pomenila siguren temelj za notranjo in zunanjo politiko. Svojo izjavo je zaključil St. Radič z 'besedami: Vsi nasprotniki narodnega sporazuma bodo umrli od sporazuma.
— Zasedanje Sveta Zveze narodov je bilo otvorjeno v pondeljek. Prvič je predsedoval seji Stresemann, ki je otvoril sejo z nemškim govorom. Seje so se udeležili: Briand (Francija), Chamberlain (Anglija), Vander-velde (Belgija), Scialoja (Italija), Ishii (Ja-ponsika), Beneš (Češkoslovaška) m ZalesKi (Poljska). Najprej se je vršila tajna seja, na (kateri se je razpravljalo o Gdanskem. Nato je bilo sklenjeno, da mandatna komisija ni upravičena sprejemati ustmene pritožbe mandatskih narodov. Na popoldanski seji se je obravnavala pritožba madjarskih magnatov proti rumunski agrarni reformi. Glavna pozornost pa je bila posvečena saar-skemu ‘vprašanju. Splošno se sodi, da pride v 'tej točki do kompromisa. — Po poročilih francoskih listov vlada v Ženevi zelo pomirljiv duh. Briand je imel daljši sestanek s Stresemann oni. Predvsem sta govorila o govoru grofa \Vestarpa, voditelja vladne na- _ rionalne stranke. Briand je odkrito izjavil, da hoče delati za prijateljstvo z Nemčijo, da pa mu je po takih govorih to sitno otez kočeno. (NVestarp je nantreč dejal, da njegova stranka nikdar*ne bo priznala nemških me.,
proti Poljski). _
_ Sapredovanjo socialnih demokratov v Avstriji. V nedeljo so se vršile v štirih občinah na 'Nižje Avstrijskem občinske volitve, 'ki so zlasti zanimive vsled tega, ker se more iz njih sklepati na rezultat bodočih državno^ zborskih volitev, ki -bodo koncem a^da. v vseh štirih občinah so socialni demokrati napredovali in je to jasen dokaz o sijajni poziciji avstrijske socialne demokracije. \o-livna udeležba je bila povsodi sijajna ter je mestoma presegla celo 90 odstoiikov.
Bruck an der Leitha ao dobili -socialni demokrati 2027 gla-sov (pri zadnjih .voMvali le 1698) in eo dobili en mandat več. Napredovali so za 9.3%. od 24 obč. mandatov
imajo sedaj socialni demokrati 15 in je njih večina -trdna. Združeno meščanske stranke so dobile 1219 (1. 1924 pa 1184) in napredovale le za 1.7%. Krščanski socialisti so izgubili 1 mandat. — V Tullnu so napredovali soc. demokrati od 699 na 747 glasov. Kršč. socialisti so nazadovali od 1112 na 1095, velenemc-i pa od 475 na 407 glasov ter izgubili po en mandat na novo gospodarsko stranko, ki je dobila dva mandata. Tudi v Breitenau na Mittemdorfu so socialni demokrati napredovali, dočim so m^ščansfre stranke ohranile le svojo posesi, oz. malenkostno napredovale.
-- Giclittijer političen testament. -Quo-tidien poroča, da je bivši italijanski min'-sirski predsednik Gioliiti pisal italijanske; -mu kralju pismo, ki ga smatrajo poltfi^11 ki egi kci p olitičen testament 85 letnega &' žavnika. V tem pismu roti Gioliiti italij®-skega kralja, da reši dinastijo in monarhijo, ker je sedaj že zadnji čas. Če pa se mu t° ne posreči, potem se naj takoj odpove prestolu. — Pariški časopisi poročajo, da pa' io fašisti v Rimu na šefa generalnega šta-ba, -ker ne zaupajo ne njemu in ne redni v :	i. V redni -vojski da vlada veliko neza-
dovoljstvo zaradi privilegijev, ki jih uživa fašistovska milica.
= Senzacionalni dogodki v Scfiji. V nedeljo sta se pripetili v Sofiji dve kriminalni senzaciji, ki pomenjata očividno začetek novih krvavih nemirov v Bolgariji. Zjutraj ob devei'h so vdrli štirje, do zob oboroženi neznanci v poskpje okrožne skupščine. Tam se^ je nahajalo dvoje slug. ki so iu neznanci 7\r' y11 i jn enega težko ranili z nožem v prsa-Ko so nato pričeli preiskovati zgradbo, je dospel neki uradnik okrožne skupščine, toda neznanci so zvezali tudi njega in ga * nožem težko- ranili. Enako se je zgodilo tudi blagajniku, ki je bil takoj, čim se je pojavil, težko ranjen. Njegovo stanje je zelo opasno-Neznanci so zatem oplenili blagajno zn SCC.0l!Q levov in nato pobegnili. Vse se je zgodilo tako hitro, da so roparji izginili že čez par minut brez sledu. Žandarmertia in vojska, ki je bila takoj alarmirana, je poslopje cernirala od vseh strani in zaprla vse bližnje ulice in izvedla najstrožjo preiskavo, loda brez uspeha.. — Zvečer, ob 10. pa je vrgel blizu zoološkega vrta neki neznanec bombo proti načelniku zunanjega politicne0< odseka policijske direkcije Ivanu Ikonomo vu, ki ga je na mestu -raznesla. Vojska m policija so takoj zaprle cel mestni del, vendai pa se je atentatorju posrečilo, da je pobegnil-
—	Angleški listi proti sovjetom. Ne ve se še, (kako bo odgovorila vel. britanska vlada na rusko nolo. Momingpost piše v uvodniku, da ni nobene možnosti za sporazum s sovjetsko vlado in da je treba vsled tega Čim preje nastopiti proti sovjetom in narediti konec njihovi protianeleš-ki propagandi. Te»a mnenja, da je tudi Chamberlain m po vsej .verjetnosti bo po njegovem povratku iz Ženeve sovjetski vladi sporočeno, da pretrga velikobritanska vlada vsake odnošaje s sovjetsko Rusijo. »Observer« piše, da ^ ška vlada počakala še par dni, da	i
če rvr=)ki agenti na Kitajskem še nu0_.	,
s protiangležJko propagando. Če se vidi, ti agenti nadaljujejo svojo kampanjo p Angliji, potem bo Vel. Britanija pretrgala in obenem preklicala priznanje sovjelske Kosije de iure. Sovjetska vlada bo polem videla. kakšne posledice bo to imelo. — »i. mes« ostro napada Lloyda George-a, ker ) kot prvi pričel voditi koncilijantno polit*« do sovjetov. »Times« mn naravnost oM? izdajstvo ker -se Lloyd George « svojo 0**. jetofilsko politilko m pregrešil samo pr°\ Angliji, temveč proti vsemu civilizirane®" svetu. — Po vesteh angleških listov, so torej odnošajj med Rusijo in Vel. Britanijo znatno poslabšali.
Knjtievnest.
»ČAS«.
_ izšel je 3. letošnji zvezek »Časa . Vsebina je Sledeča- Kriza sodobne demokracije.
- Dr. Andrej Gosar. - Prispevek k vprašanju o javnem -mnenju v francoski liriki.
Dr M Pivec. - Nacionalno vprašanje. Dr. L. Sušnik. - O fašizmu. Dr. L. ^nik'
+ Jovan Cvijic. I. Rakovec. - +	rav‘
LtPli v d Fran Wiesthaler. J. Debevec. — Zbirnik znanstvenih razprav. Mart. Malnerič.
— Fr. Kovičič: Slovenska Štajerska in Prekmurje. J. Mil. — Veleindustrijalec Andre Gassner. J. Debevec.
Ch. Lucietu:
75 i
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Ko mu je dala beležnico, jo je odprl iia mestu, kjer je bil iztrgan list ter dejal:
-	Ate ne vidite, da je ta list iztrgan ta vase be-le-žtcu-e, saj se rob pop-olnoma ujema z robom.
Tu je nehala tajiti. Povedala je šefu svojo žalostno zgcdlbo. Bila je v Parizu brez dela. Nugenbaum ki se je takrat imenoval Pierson, jo je najel kot trgov« o sw»trudnico. Petem jo je pa vzel seboj na potovanje ter jo silil, da se je udajala prostituciji, da je tem lažje iKva-bljala od nesrečnih ‘v-ojakov vojaška poročila.
Tako je	vedno globlje, dokler ni začela špa-
jonirati <piri angleških vojakih.
Sh-Aj- je bila ijasma.
^Nugenbauma smo dali nato .privesti pred njo tn bil je prisiljen vse priviuiti. Vedel se je pa zelo stra-lKfpetno ter ,nam izdati imena vseh svojih tovarišev,
samo da reši svojo kožo.
Tako smo polovili celo tolpo nemških .spi jamo v-.
Ta zgodba nam kaže en primer izmed tisočih, kakih -sredstev se je posluževala Nemčija, da si preskrbi vfjjaSMh podatkov.
46. (poglavje.
Nova špijonažna zadev« v Nantesu.
25. januarja je vojno sodišče v Nantesu obsodilo na smrt radi zločina špijonaže Avgustino Jožefino A . staro 41 let, rojeno v Cognacu, in Viktonino F .. ..staro 2‘2 let, rojeno 'V Perigneuxu, ki -sta obedve trd , da sta variet6-,p«vki. Ustreljeni sta bili na strelišču Porterie v Saint Joseph de Portricquu, dne 6. maja
1918 zgodaj zjutraj.	.......
Vsi ki so prisostvovali eksekuciji teh dveh žensk
—	im takih ljudi je mnogo v Nantesu — varn^ bodo nuvedali, da sfta res pogumno umrli, globoko obžalujoč svoje živine, ki sta jih plačali s svojim življenjem.
KakoT pa je bila sodba, izrečena nad tema drvemfl ženskama in njenima sokrivkama, pravična, je pa zelo obžalovati, da je šel te ipijonske tolpe in pravi krivec, ušel vojakom, ki so ga vedli k eksekucij .
Ni bila krivda agentov našega urada, ki so ga zasledovali, če se jim je iamuznil ravno na španski meji-Ob onem času sem se pa bavil z drugo zadevo, s spijcnaino tolpo, ki je javljala nemžkirn katere ladje in kdaj so odhajale iz Nantesa m Sauvt-
Tuji mornarji in kurjači, iz katerih je obstojala ta tolpa v zloglasni hiši v Clianienayju, kamor ao s
pomočjo žensk, ki nikoli niso vedele, kako žalostno vlogo iigrajo, privabljale tuje mornarje, ki so se začasno i-zikrcali v Nantesu.
Za to tolpo sim) zvedeli čisto slučajno. Neda dan nam je 'javil britanski »Intelligence Service«*, da se mora nefeje na napadu Francije nahajati poročevalna
agencija za Nemčijo.	nristaniš6u
Naša nadzorovalna služba v nantskem P da .0 in okolici »pa je bila tako dobro orga^ k ^ bilo v istini izključeno, da bi taka agen J	.
Sati; ravno -tako ne v Satat - Naaa.ru,	bU	izkr
cevalno pristanišče za britanske in ameri>
In .vendar je ta agencija obstojala m odkril ^
jo čisto slučajno!
PreobleioB » mornarja aogleSke narice sem se neki dan vračal domov, ko »m lastil "S kavami v pristan®., d« ino^ka mornari«.
^ lT Mj^e?	S
»> suho. je bil ponovno
moral pla&ti visoie	*>	m“	»I**
prepovedali priti na s
•	protijSpijanasai urad. (Op- pisca )
(M»Mi«wRie prih
ALI NAJ GREDO ŽIVI POK ZEMLJO?
Usoda starih železniških upokojencev in 'invalidov.
Zopet si je eden njih iz obupa končal živ-*Ne. Gosp. Ivan Krauland iz Maribora, je *nialpri Južni železnici. Pri izvrševanju svo-16 službe se je ponesrečil in postal za na-‘Mjnjo železniško službo nesposoben. Se Pred vojno mu je bila priznana 75% nezgod-?? tenta. Do>bival je zadostno za svoje pre-ni se mu bilo treba bati pomanjkanja.
A razmere so se predrugačile in tudi za “lega je postajal položaj vsak dan žalostnejši.
SSttSfS S “'fv *•
'Ko bi	11 me sečne rente,
nie^vn Sospodu Kraulandu uredila rega ie	renta po pravilniku,	kale-
a.6dr Pou' fflineter za »ocialno politiko bi bilo J* ** ^ne 24. decembra 1923. leta, stotov« nJ6?0'0 slanje znatno boljše in bi ^ Dr4l	samomora.
s let rn?!, ■^^kih vpofcojencev že celih vpokoiencpv'V-a	stanje	železniških
nih imS m invalidov na vseh merodaj-Naii fj * a sedaj brezuspešno. itrinrL '!ragedija nesrečnega upokojenca da 'bodo tudi železniški upoko-
1 fn invalidi mogli živeti!
.1* diplomatske službe. Dosedanji po-^°®nik ministra za zunanje zadeve Jovan ie imenovan za poslanika v Bernu, ,,„juuJ> Jovanič bo imenovan za poslanika v __®>pe8ti ali Varšavi,
Avstrijsko odlikovanje našega zunanje-Je 2v?tril- Prwlsedtlik avstrijske republike PerV Val ,na^eSa zunanjega ministra dr.
~ 2 zlatim avstrijskim redom z lento.
■Jr. Fran',oblaSti K?^ posle mariborske oblastnc ^l v	e!ifk I
br> sprejemal	. wPrave. Stranke ,
10■ do 13 ure	“ petek v *asu «d i
■ .T ^rediti 7,a oblastne skuničin,, 01
niji. Delegacija ministrstva Fin,?,! v SI1?vr
ijant je prejela nakazilo 1,400 000 l-J Mub‘ no posojilo za oblastni skupit v Llo^T-f Za v*ako skupščino je določena polovica svote.
tn ~T. Zakon c meščanskih Šolah. Posebna ko zaSj 'Pr()svettiem ministrstvu za pretres rrlarn ,e!?a nacrta 0 mescanskih šolah je 1;	1 de* svoje naloge že izvršila, člani ko-
», "e so: načelnih oddelka za srednje šole Š0ifaS5ev'^’ pačelnik oddelka za osnovne iino o, ovi?. in referenti za poedine pokra-slovenijo zastopata gg. Flere in Jug.
nistrstvo1 je“odrSifo ^ dcco' Prometno mi: potujejo z otrocih m ? Plačai° stariši, ki vilišča, za eneo-a	koPališča in zd:'a'
JPohvično, za d”-i a 17pod desetih leL
v°žnjo. Odredba s\on vPvarVe?' pa 2etr,msko
—	Kcnsrn.	'eljavo s lo. marcem.
v;i Udružpn;.! 8eonietro' v Beogradu. Upra-vrsi dno 7 . £®ometrov je sklenila, da se ^uošfino	aPvr“a v Beogradu redna letna
Vse držav uzenia in keT,£re-s geometrov iz
" inšpekcija bolnic. Po odredbi ministra 1,1 narodno zdravje bo tekom letošnjega pobija inspicirala posebna komisija zdravni-tr?V't'se bo^nice v državi. Komisija ima ugo-Že ustrezajo poročila, ki jih prejema
  2i_ vodstev bolnic, resnici.
umrl rez	°^leiriiv ®e obveščajo, da, je
Poareb	A	PP°roStl>k g. Bruno I. Favai.
marca 1997 0^1'^ ®e vrSi v sredo 4116 9' (SDodnio V* , Uri iz Medvedove ulice 38, Člani se vabijo, da se ude-1	r	UPrava pododbora,
k a v	Dobrovoljci	iz I. Jugoslov. pol-
‘(29. oktrvilt	50	se prijavili do 11. nov.
Wu dobrA i1918 '• nai se takoi javijo od-uciteij vtičev v Maribora. (Ačim Jurčič,
jem novB„ eksat!drova c- 57)- 1>re<i 'spreiet'
otlbor HX?av7akona o dobrovoljcih bo skušal aoseči, da se tudi ta skupina iprmia. VeJavceoi j delavkam, ki so v posesti
v Sv. Juriju, za nedeljo, 13. marca 1927 ob j pol 11. 'uri veliko ljudsko zborovanje, ki bo gotovo eno največjih, kar jih je bilo kedaj v j jrrekmurju. Na zbor so povabljene vse prek- j murske oblasti in politične stranke.
— Pcdpcrneniu društvu slepih, Ljubljana, Woliova ul. 12, so darovali: V gostilni Kmet nabrano 100 Din, g. Fran Kristan 100 Din, neimenovan 5.00 Din, neimenovana 100 Din, neimenovana 1000 Din, profesorski zbor ženske realne gimnazije 102 Din, ga Lina Pia, Dol Logatec 20 Din, Stalno omizje pri Lončarju iif Košaku 500 Din, uradniki stan sodišča 35 Din, neimenovan 25 Din, ga Ivica Kralj 20 Din, Ojslriš Fran nabral v gostita Novak 10 Din, Gospodinjski tečaj Boh. Bistrica 35 Din, dr. Juro Adlešič 300 Din, g-dr. .los. Krevl, Litija 200 Din, Fran Štiglic, Bočna 25 Din, dr. Simon Dolar, Kranj 20 Din, ob priliki poroke Fr. Globar, Zagone 100 11'"-
  Vsem darovalcem iskrena hvala. roa
parno društve slepih v Ljubljani
  Tujski promet v Dalmaciji, iekoni meseca februarja je ,prispelo v Split 1648 tujcev. Od teh je bilo 1406 iz Jugoslavije, 102 iz Italije, 63 iz Avstrije, 25 iz Nemčije, 9 iz Amerike, 8 iz Rusije, Češkoslovaške m Ma-djarslve, po dva iz Grške in Belgije, eden pa iz Rumunije.
— Iz srednješolske službe. Gimnazijski profesor Vincenc Marinko je imenovan za direktorja gimnazije v Požegi.
— Umrla je predvčerajšnjim v sanatoriju v Gradcu gospa Ana Martinovič, soproga re-stavraterja v Rogaški Slatini. Pokojnica je bila blaga žena ter splošno priljubljena in spoštovana. Zemski ostanki pokojnice se prepeljejo iz Gradca v Celje, kjer se vrši jutri, dne 10. t. m. ob 16. uri ipogreb. Bodi ji lahka zemljica, prizadetim pa naše sožalje!
— Nemci postanejo lahko zopet člani angleških prostozidarskih lož. Angleške prostozidarske lože so sklenile s 1400 proti 200 glasovom, da smejo postati Nemci odslej zopet člani angleških lož.
— Proces zoper denuncijante iz leta lttn.
V	Sremski Mitroviči se prične dne 16. t. m. glavna obravnava zoper denuncijante, katerih lažnjive ovadbe so imele leta 1914 za posledico, da je bila obsojena na smrt m ustreljena cela vrsta uglednih Srbov in Beške. Ze med vojno je bilo ugotovljeno, da so bili ustreljeni Srbi nedolžni, vsled česar je bilo vrnjeno njihovim rodbinam konfis-cirano premoženje žrtev. Sedaj po 14. letih pa se prične zoper lopovske denuncijante šele kazeusika obravnava.
— Naraščanje karpatskih rek. Iz Varšave poročajo: Ker se lopi v Karpatih sneg, so jele \se karpatske reke močno naraščati. Nekatere so prestopile bregove ter odnesle mostove. San je narasel za 1 m, Visla v gornjem toku za 2.55 m.
— Radi pol kilograma tobaka DO dni zapora. Toša Ljuština je hotel meseca aprila 1925 prodati pel kilograma tobaka, ki ga je	pridelal	sam.	Pri tem je imel smolo,	on
je	padel v	pest	dvom financarjem. Zato	ga
je obsodilo mcnopolsko sodišče v Beogradu na 90 dni zapora. Zapor je moral nastopiti te dni pri okrožnem sodišču v Novem Sadu.
— Kakor v Gogoljevih romanih ... Ruski emigrant podip<>lkovnik Arkadije A. Špakov-ski, invalid, ki je odnesel iz isvetovne vojne 1/	ran, je	izdal	nedavno knjigo: »Žena	in
slike iz današnjega življenja«. Posledice	li-
ierarnega poizkusa Špakovskega so .bile ne-
| nenavadne. Več njegovih rojakov je sklicalo v Velikem Bečkereku zoper knjigo protestni shod. Govorniki -so ogorčeno prosteslirali, češ da žali avtor dostojanstvo ruske zene, metali knjigo po tieh ter jo teptali z nogami, končno pa proglasili zoper Špakovskega bojkot. Vse to bi samonasebi še ne bilo nič hudega, toda prostestni shod in 'bojkot sta imela za špakovskega nepričakovane in naravnost katastrofalne posledice. Špakovski je bil nastavljen pri vojnem okrugu v Velikem Bečkereku kot urndnik. Dasi, je vršil svoje delo tako vestno, da je bil nedavno celo odlikovan, je bil .po tej aferi brez vsake motivacije iz službe odpuščen. Ker je vsled svojih v vojni dobljenih poškodb za vsako težje delo nesposoben, se. nahaja sedaj z ženo in otroci vred na cesti brez sredstev.
— V Pezuanju izginjajo na mistcriozeii način ugledni meščani. V Poznanju je v
bo dobil tako legitimacijo, se. bo smtarai za »honorarnega« fašista.
— Konec »gejš«c. Iz Tokia poročajo: Japonska vlada je prejela zakonski predlog, po katerem naj bi se odpravile vse javne hiše. Predlog podpirajo vse stranke v (parlamentu.
— Avtentično poročilo bivšega sovjetskega generala o umoru carjeve rodbine. »Pester Lloyd« je priobčil dopis nekdanjega ruskega generala Sevolodova, ki izjavlja z ozirom na neki nedavno v istem listu objavljeni dopis, v katerem trdi knez Dimitrij Galicin-Murav-lin, da car Nikolaj II. ni bil umorjen, temveč živi še danes skrit v varnem kraju, da je bil on leta 1919 komandant IX. sovjetske armade ter kot tak član revolucionarnega vojnega sveta. V tem svojem svojstvu pravi, da je izvedel od boljševističnih elanov vojnega sveta, da je bil car v noči od 16. na 17. junija 1918 umorjen. Umoril ga je ljudski komisar Jurovski z desetimi vojaki v Jekaterinburgu. Pod pretvezo, da pride v mestu do bojev ter je pričakovati, da bo poslopje obsteljevala artiljerija, je zvabil carja in vso njegovo rodbino v klet, kjer jih je vse lastnoročno umoril. Trupla so bila nato v okolici Jekaterinburga sežgana, glavi carja in carice pa sta bili poslani v kovčkih v Kremelj, kjer sta ju imela Lenin in Trocki agnoscirati. Ko se je to zgodilo, sia bili glavi pod osebnim nadzorstvom Trockega sežgani.
—	Zlata ženska zapestna ura se je našla začetkom mesca februarja t. 1. pri nekem zlikovcu. Kdor jo pogreša, si jo more ogledati \ sobi št. 55. okrajnega sodišča v Ljubljani.
Ljubljana.
1— Predavanje o IX. sinfoniji se vrši danes zvečer ob 6. uri v pevski dvorani Glasbene Matice. Predavanje priredi ravnateljstvo (konservatorija, predava pa dr. Josip Mantuani, ki je prevzel ludi za četrtkov koncert uvodno besedo o pomenu Beethovnovem. Vstop k predavanju je prost.
1— Klub esperantistov v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže šestega rednega občnega zbora, ki se vrši v četrtek 10. t. m. ob 20. uri zvečer v Narodni kavarni.
Merkurjev občni zbor danes ob pol osmih zvečer v dvorani Trg. zbornice, Beethovnova ulica.
1— Javne predavanje društva »Atena« se vrši v sledečih skupinah m sicer ciklus zdravstvo, 1. predavanje v četrtek ^10. t. m. ob 6. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Tema: Oskrba z vodo. Predava g. obl. zdrav, referent dr. E. Mayer. — Ciklus estetika 1	predavanje s sinaptičnimi	slikana
se vrši	v petek dne 11. t. m.	ob	6. uri v
Srednji	tehnični — obrtni —	šoli.	J®”18.;
Domača	umetnost kot sredstvo	^
lepoti. Predava .pro^S. S^tek. Gbj^.
na to opozarja in
^ ^dbe, overovljene od ministrstva J*1*, kmetijstva francoske republike. \ se
b; . °S6be, tki se žele naseliti v Franciji, da ■bos • kvrševale ročno delo, morajo biti v ce&T811 travniškega spričevala, da so bile IpH j e proti kozam, najdalje • pred petimi
do _______••	 -1_______________ i_
liiviu*8 ne nosijo v sebi nobenih kali nalez- i'zadnjem času izginila na misteriozen način ■>‘vin	,1.	on.	   o«	:	Krp«	sledu	cela	vrsta	znanih nudi, nosetmo
bil	T}a	podlagi	katerega	jim je
nii ^?an *; vni koi>trakt. Konzularni zdrav-rt* ^C(>^e .republike v Ljubl^ P C0W 4r. Mrnar, edmi katereffa	1	*	gowp-
ljavna. Pripomba: Brez poTrdll^lf ®° 'T Minara (Kongresni trg) seWal ^ebam ne bodo izstavlja/ kS^SST™
'1>ragani° v Prekmuiju. (Veliko ° zborovanje.) Splošno znano je, da ''Sod-n'	sedeži	»blastij	silno	ne-
ltiS?e:	n-	Pr- Murska Sobota par
e '	l jnžne in vzhodne
(J* »resa, d oči ni spadajo zopet k njej obkoli’ •	30 ‘'ene, P° 30 in več km. Naj-
sev 10 prizadet0 v tem pogledu ljudstvo v jJ^oaapadnem delu soboškega »reza ki ga « strani obkroža državna meja, na dnu-^ora za vsako malenkost, <ki jo ima " v uradih, iti 30 km dale« v Mursko
Gospodarska kriza je v tern predelu '•’!<}( Rešitev iz tega obupnega položaja '^od v tem, da se ustanovi pri Sv. Ju-71 i rti h, aino sodišče z davkarijo in evidenc-Akcija za to se je pričela že leta 'lr4de ^^d ima pripravljene lokale za vse ^ stanovanja za uredništvo, a je za-^v^ekje zaspala. K novemu sodnemu t v8l« . «P»dalo 84 občin z nad 17000 pre-površina okoli 24.000 oralov. Vse k.1)16 gravitirajo k Sv. Juriju in imajo ^ .^nogo bližje nego do Murske Sabo-^ttj ^teiresirane občine sklicujejo z dnev-6('<«n, da se ustanovi okrajno sodišče
je	_
so potegnili te dni mrtvega iz reke. Brez sledu sta izginila zadnj dni zopet neki bančni uradnik in neki carinik. Policija domneva, da zv*blja premožnejše ljudi v svojo past s pomočjo prostitutk tolpa roparjev.
— Družaben škandal v Newy»rku. New-vorški listi poročajo o senzacionalnem pretepu nied^ dvema članoma najboljše newyor-jke družbe bratoma Campbellom in Edvardom Carringtonom. Polkovnik Edvard Car-rington, -bogat newyorški založnik, ki je igral svoječasno tudi v političnem življenju odlično vlogo, je vložil nedavno zoper svojega brata, advokata in upravnega svetnika cele vrste industrijskih družb Campbella Carring-tona tožbo radi zakonolomstva. Ker je izvedel, da prihaja njegov brat kljub temu še vedno k njegovi soprogi, ga je te dni pri takem obisku iznenadil s kopico detektivov, nakar ga je počakal pred hišo, kjer je prišlo med njima do srditega prepira. Končno pa je dvignil preSestnik palico in udaril svojega hrata ž njo po glavi. Ta ne bodi len, je udarec vrnil in razvil se je med starima gospodoma
—	polkovnik je star 55 let, odvetnik pa 52 let tak pretep, da so morali odpeljati odvetnika končno težko poškodovanega z bojišča v bolnico. Polkovnik je bil aretiran, toda proti kavciji 1000 dolarjev zopet izpuščen.
— »Častni fašisti.« Iz Rima poročajo: Vodstvo fašistovske stranke je sklenilo, da bo izdajalo inozeancem ki 80 si stekli za fašiaem posebne zasluge, posebne legitimacije. Kdor
1- Smrtna nesreča v Velikih Laščah. V Velikih Laščah se je včeraj pripetila nesreča, ki je zahtevala eno smrtne žrtev. Pri miniranju železniške proge ob pol 3. popoldne, se je eksplozivna mina tako nesrečno razletela, da je mal drobec udaril kakih 150 metrov vstran stoječega 72-letnega paznika Ivana Praznika, da mu je na mestu razbil črepinjo po dolgem. Pozvan je bil rešilni auto iz Ljubljane, ki je Praznika naložil, vendar pa je na potu v bolnico ranjenec- umrl. Njegovo truplo so prepeljali v deželno bol-n’co-
1— Društvo slušateljev filozofske lakultete v Ljubljani. Na XV. rednem občnem zboru Društva Slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik: Mušič Rudolf; tajnik: Silva Trdinova; blagajnik: Milena Mohori-čeva; zapisnikar: Krošelj Joško; knjižničar: Milica Schaupova; odbornika: Kuret Niko, Vrabec Makso; revizorja Gspan Alfonz, Cič Ljudevit.
1— JAD Triglav. — Na XIV. rednem obenem zboru izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik: Špindler Metod, med.; podpredsednik: Zdolšek Joško, jur.; tajnik L: Mušič Rudolf, fil.; tajnik II,: Pograjc Stanko, med.; -blagajnik Lah Franc, tehn.; knjižničar Senčar Stanko, jur.; arhivar: Ma-leriS Joža, tehn; gospodar:	Lipold Rajko,
tehn.; odbornika: Potrč Otmar, med., Rajh milan, tehn.; revizorja: Kuharič Boris, tehn. in Sotošek Slane. abs. ing. for.
Šmartno pri Litiji.
Izgubili smo zopet moža, ki je bil priljubljen pri kmetovalcu, delavcu, obrtniku, trgovcu in uradniku: našega nadučitelja, gospoda Miho Debelaka.
Poslavljali smo se od njega cel teden. Prvi se je poslovil od njega občinski odbor, ki mu je podelil častno občanstvo ter mu izročil za njegove zasluge častno diplomo. Potem se je poslovilo domače učiteljstvo. Sledilo je gasilne, pevsko, planinsko in lovsko društvo, Hranilnica in posojilnica, Sokol in stari prijatelji. Bilo je lepo slovo: Starejšim se je ro:-ilo oko, mladina je pela in plesala.
Dadučitelj Debelak je deloval ipri nas celih 23 let. Bil je izboren pedagog, o čemur so pričale vsakoletne izkušnje in šolske razstave.
Ob slovesu so bili izpregovorjeni številni nagovori, prijateljski in zahvalni. Posebno minljiv je bil poslovilni nagovor šolskih u5en-e<!v, -ki so obsipali odhajajočega nadučitelja s cvetjem.
Obenem z g. nadučiteljem odhaja od nas g. učitelj Perko. Tudi njemu izrekamo prisrčno zalivalo za njegove zasluge na polju Šolskega pouka ter mu želimo tudi na njegovem novem mestu obilo uspeha.
Istočasno pa pozdravljamo novodošlega nadučitelja g. Kovačiča in novodošlega kaplana (benefieiata) gospoda Plešata, želeč, da vladaj med nami najlepša harmonija.
MARIBORSKA POROTA.
Predvčerajšnjim se je pričelo pomladansko zasedanje mariborskega porotnega 'sodišča.
Kot prvi bi bil imel sedeti na zatožni klo-
pi Tihomir Miloševič, bivši carinik v Mariboru, ki ga pa ne morejo najti, dasi je — sedaj dnevničar beograjske carinarnice. Na vesti ima sledeče:
Trgovec Sava Jurič je bil osumljen od mariborske carinarnice napačne deklaracije. Zalo je moral deponirati na carinarnici 30.111 Din in 16 p. Vložil je pritožbo in bil-je oproščen. Deponirani znesek je nato dvignil z njegovim pooblastilom Miloševič, ki ga je pa pridržal zase. Ko je zahteval Jurič, da mu ga izroči, je obljubil, da stori to tekom 8 dni. Jurič je bil s tem zadovoljen, ter mu je obljubil nagrado 2000 Din. Ker pa po preteku roka denarja ni dobil, je izročil defrav-danta advokatu. Ko ga je ta opominjal, je izjavil Miloševič, da je denar Juriču že izročil, obenem je predložil advokatu pobotnico z Juričev im podpisom. Ker se je izkazalo, da je bil podpis falzjiliciran, je ovadil Juričev zastopnik Miloševiča sodišču. Miloševič jo je medtem popihal iz Maribora v Beograd. Ko je bil tam konečno lansko leto policijsko zaslišan, je na nečuven način žalil mariborsko sodišče in sodnega izvedenca prof. Cotiča, ki je ugotovil, da je bil Juričev podpis na preje omenjeni pobotnici falzificiran.
UBOJ.
25-letni viničar Rupert Dokl iz Zgornjega Grisa pri Gornji Radgoni je dne 14. novembra lanskega leta z dvema tovarišema prav pošteno popival. V pijanosti se je s tovarišema sprl ter jel mahati okoli sebe z odprtini nožem. Tovariša sta ga postavila na zrak in navidezno pomirila. V resnici se je pa kuhala v Doklu še vedno jeaa. Ko so se vračali proti domu, jim je prišel slučajno nasproti France Trstenjak, na katerega je imel Dokl staro jezo, zato ga je takoj nahrulil in napadel. Med pretepom mu je zasadil nož naravnost v srce. Trstenjak je obležal na mestu mrtev.
Pri obravnavi se je zagovarjal Dokl s silobranom. Njegov zagovor pa ni držal. Porotniki so ga spoznali krivim, nakar ga je obsodilo sodišče radi hudodelstva uboja*na 4 leta težke ječe.
NOVOMEŠKA POROTA.
Požig iz maščevalnosti.
Kot prva v pomladanski seziji novomeške porote se je zagovarjala 55 letna Marija Krašovec, rojena Krevs, posestnica iz Ouž-ne vasi.
Marija Krašovec, mati treh otrok, je bila nesrečno poročena. Rodbinski prepiri so bili v hiši na dnevnem redil. Končno se je mož takega življenja naveličal, prodal vse premičnine. prepustil ženi polovico posestva in edšel po 15 letih stanovat k tujim ljudem. Na hrano pa je hodil k sosedu Radovanu. To je ! njegovo ženo, ki je bila že preje uverjena, da ima njen mož z 19 letno Lojzko Radovanovo ljubezensko razmerje, strahovito jezilo. Da se maščuje, je dne 21. novembra lanskega leta zažgala Radovanovo hišo ter prizadejala s tem Radovanu 30.000 Din škode.
Pri obravnavi se je zagovarjala obtoženka s tem, da je izvršila dejanje iz obupa. Obsojena je bila na 5 let ječe.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
D r a m a :
Začetek ob 20. uri.
Sreda, 9. marca: »Božji človek«. — Red A. Četrtek, 10. marca: Zaprto.
Petek, 11. marca: »Triglavska bajka« — B. Sobota, 12. marca: ob 15. uri »Ugrabljene Sabinke-. Dijaška predstava po mlin-nih cenah. — Izven.
Nedelja, 13. marca: ob 15. uri »Danee bomo tiči«. Ljudska predstava po znižanih čfe-nah. — Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri.
Sreda, 9. marca: »Manon. Red E.
Četrtek, 10. marca: Zaprto.
Petek, 11. marca: >Večni mornar'«. — RedC. Sobota, 12. marca: Zaprto.
■	Nedelja, 13. mami: »Tajda«. Premijera, — Izven.
Ponovitev Beethovnove IX. simfonije pod taktirko ravnatelja Poliča. Podsavez MuziČa-ra in Glasbene Matice tv Ljubljani ponovita četrtkov svečani koncert v spornim stote obletnice smrti Ludoviika van Beethovna V celem obsegu in z istimi sodelavci v soboto dne 12. t. -m. ob 20. uri zvečer v Unionski dvorani. Pripominjamo le, da poje že v četrtek mesto obolele gospe Vilme Thierry-Kavčnikove, altovsko partijo v solističnem) kvartetu ga. Cirila Škerl j -M ed v ed ova. Vstopnice za ponovitev v soboto so v predprodaji, od danes naprej*v Matični knjigami. Breš^ dvoma zasluži to grandijozno deflo, da se ga večkrat čuje, kajti Sele takrat ima človek pravi užitek od te umetnine.
Pianistka Jadviga Poženelova, ki priredi svoj koncert v ponedeljek, dne 14. t. m., bo med drugim izvajala tudi dve skladbi Deo-data de Severac (1873-1921). Prva Coom de Cimitiere au printemps je globoko občutena pe.-sem, katero je napisal 'Skladatelj v »pomm na pokopališče v St. Felixu, kjer počivajo: njegovi predniki in kjer je sedaj našel poslednji počitek tudi skladatelj sam. Severar.: je smatral pokopališče le za podaljšan deJ vasi, kamor hodimo obujat svoje spomine ter še pogovarjamo z našimi dragimi, ki so-odšli v večnost. S smrtjo se porodi tam novo življenje, sredi cvetja in ptičjega petja, iz daljave pa plavajo v lahkem^ vetriču zamolkli glasovi 7.vonov. Melanholična glasbei na slika je to, ki kaže brezmejno hrepene--nje sima, ko pride na očetov grob. O drogi skladbi prihodnjič. Predprodaja vstopnic * Matični knjigami.
ŠAHOVSKI TURNIR V NEW YORKU.
Vpondeljek no se odigrale viseče partije j Marshall — Spielmann iz II. turnusa in i Aljehin — Niemcovič ter Capablanca — j Marshall iz II. turnusa ter partija Vidmar — | Njeineovič.	j
Partija Marshall — Spielmann je končala ' remis. Partija Aljehin — Niemcovič je bila vnovič prekinjena, pravtako partija Capablanca — Marshall. Dr. Vidmar pa je premagal Niemcoviča.
Stanje po XI. kolu:	Capablanca 7 (1),
Niemcovič 6‘A (1 neugodno), Aljehin 5 (1 ugodno), Vidmar 5, Spielmann 4, Marshall
8M, d)-
Kratke vesti.
V	»veli s poroko Mcncie Karniciu je priredila predvčerajšnjim skupina komunističnih bolgarskih »mladincev pred bolgarskim poslaništvom na Dunaju demonstracije. Policija je demonstrante razgnala, nekoliko od njih pa aretirala.
Dr. Edinund Stinnes, ki vodi sedaj Stinne-sova podjetja, je vložil, kot poročajo iz Berlina, tožbo na razporoko. Dr. E. Stinnes trdi, da se mu je soproga za časa njegovega bivanja v Ameriki izneverila.
Japonska vlada je poslala pred Šangaj nove bojne ladje. Vseh japonskih bojnih la-dij je sedaj pred Šangajem 20 in z njimi .laponska popolnoma obvlada vhod v pristanišče. Izkrcati pa Japonska še ni hotela vojakov.
Kitajski delegat pri Zvezi narodov je izjavil, da ne bo predložil Svetu Zveze narodov nobenega predloga glede sedanjih kitajskih dogodkov.	i
Prihodnje zasedanje Sveta Zveze narodov se bo vršilo pod predsedstvom Chamber- , lama junija meseca v Berlinu.
Češkoslovaška Narodna banka je znižala obrestno mero od 5% na 5, za lombardna posojila pa od 6XA na 6%.
Francoski parlament j« sprejel novi brambni zakon s 500 proti 31 (komunističnim) glasovom.
Sovjetska vlada je de iure priznala kartonsko »vlado. Za sovjetskega poslanika je imenovan Karahan.
Šport.
Mussolini in italijanski šport. Te dni se jo vršila v Rimu pod ■ predsedstvom generalnega tajnika fašistične stranke Turatija, konferenca predsednikov italijanskih športnih društev in načelnika italijanskega olimpskega komiteja. Turati je razvil vladni program glede kontrole športa v Italiji. Predvsem stremi vlada za tem, da prenehajo v posameznih mestih in vaseh rivalitete med športnimi društvi. Ker se zdi, da zadostuje eno društvo za eno in isto športno panogo, se morajo izvršiti fuzije. Sprememba bo šla tudi v velike športne saveze. Ministrski predsednik bo sam določil predsednika ital. olimpskega komiteja (skoraj gotovo Lando Ferretija), generalni tajnik fašistične stranke pa bo imenoval na predlog predsednika I. O. C. načelnike posameznih deželnih savezov. Na podlagi te vladne izjave so odstopili vsi predsedniki; v bližnjih dneh pa se izvolijo novi.
Boksmatchi v Zagrebu med Croatio in dunajsko Vienno so končali neodločeno 2:2. Boje je zelo dobro vodil budimpeštanski sodnik Farago. V ban tam teži je premagal Grii-ner (Vienna) po točkah iMa teina, v peresni teži pa je podlegel Kravvagner (Vienna) po točkah proti Rupčiču.
Jack Dolane)’ — umrl. Svetovni prvak srednje teže Jack Delanev, ki se imenuje s pravim imenom Jaques Cliapdelaine, je umrl v Newyorku, šele 25 let star. 28. februarja je nastopil proti Malonevu in podlegel po točkah. V tem boju je zadobii neznatno rano, ki se je inficirala; vsi napori zdravnikov ga niso mogli rešiti in v par dneh je umrl vsled zastnipljenja krvi. Amerikanski boks-sport izgubi z njim enega najboljših borcev, ki bi se bil kvalificiral za svetovnega prvaka.
Važne inozemske nogometne tekme. Au-stria:Rapid 2:1 — Hakoah:Sportklub 1:1 — Vienna:Slovan 3:1 — Waeker:Simmering 4:2
—	BAC:WAC 2:1 — F AC: Rudolf shiigel 2:0. —■ Nedeljska runda za angleški pokal je prinesla odločitev samo v dveh igrah. Tekma med Chelsea in Cardiff City ter Millvvall : Southampton sta ostali neodločeni in brez goala. Za semifinale sta se dosedaj kvalificirala samo Araenal in Reading.
!	BORZE
8. inarca.
! Ljubljana. (Prvte številke povpraševanja, i druge ponudbe in v oklepajih kupčijski za-j ključki.) Vrednote: investicijsko 89—90,
■	Vojna škoda 343—344, zastavni in komunal-j ne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 ; do 198, Ljubljanska kreditna 150—0, Mer-I kantilna 99—100, Praštediona 925—0, Kredit-! ni zavod 160—170, Strojne 85-0, Trbovlje ; 0—420, Vevče 120—0, Stavbna 55—65, Sešir : 104 0. Blago: Zaključenih 7 vagonov ; lesa. Tendenca za les čvrsta, za deželne pri-: delke nespremenjena.
i ZagTeb. Dunaj izplačilo 800.5 — 803.5, Ber-. un izplačilo 1348.7 -1351.7. Budimpešta 994.4 do 997.4, Italija izplačilo 249.6 —251.6, Lon-donjzplačilo 276 — 276.8, Newyork četic 56.7o do 56.95, Praga izplačilo 168.3 - 169.1, Švica izplačilo 1094 — 1C97.
Curih. Beograd 9.1&5. Berlin 123.25, Nevv-york 519.75, London 25.22 in pet osmi uk Pariz 20.335, Milan 22.8625, Praga 15.40, ’ Budimpešta 90.8375, Bukarešta 3.10, Sofija 3.175, Varšava 58, Dunaj 73.1625.
j PRAZNOVERJE — MOTIV KANIBALSKIH UMOROV SLOVAŠKIH CIGANOV.
Preiskava zoper cigane - ljudožrce se na- J daljuje s polno paro. Znana je že cela vrsta 1 žrtev, ki so bile napadene vse zahrbtno, iz zasede.	j
j Neki kašavski zdravnik je izjavil: Domne- j va, da vso izvršili cigani svoje zločine vsled j gladu, je brez podlage. Defakto je iskati motiv v prvi vrsti v praznoverju in poganskemu kultu ciganov, ki so degenerirani pra-arijci ter so se naselili pred stoletji na Slovaško direktno iz Indije. Ti ljudje se sicer nazivljajo katolike, v resnici pa so pristni pagani, v katerih so še močno razviti kanibalski nagoni. Njihovo praznoverje je tako močno ,da so naivni kanibali, ki mislijo v smislu tradicij, da so dostojni in pošteni cigani. Naše prebivalstvo se dobro zaveda, kako nevarni so, znana mu je njihova krvoločnost, ki izbruhne ob priliki nenadoma na dan in ki bazira na sadistično-seksualniti
motivih. Pri svojih kanibalskih pojedinah uganjajo nenavaden in neokusen hokus-po-kus. Pomanjkanja ne trpe, ker vedno dovolj zaslužijo ter so njihove življenske potrebe minimalne. Spričo dejstva, da vživajo, kot znano, vsako popolnoma gnilo meso, je razumljivo, da jim tudi človeško meso prav dobro tekne.
Cigani požrli otroško sree.
Cigani mislijo, da prinaša otrok z rdečimi lasmi srečo. Prepričani so, da doseže oni, ki poje še gorko srce t.ikega otroka, mivečjt' uspehe, žrtev tega praznoverja je M 13' letni učenec trgovske šole Ljudvik 0nderc«>. Cigani so ga po vseh mesarskih preop®” zaklali. Njihov poglavar Filko je .požrl govo srce, ostali so pili dečkovo kri. Iz mmU so izdelali sveče, ki imajo po njihovem ®ne‘ nju čudežno moč. Človeka, ki spi, njenem svetu omrtvični krč, tako da ga brez skrbi oropaš ali pa tudi umoriš- {«* je preiskava ugotovila, da so napadli cig*‘ ni šestero žrtev v spanju, ni izključeno, «a so vporabljali pri tem sveče iz čl»ve5ff masti.
Seine kristavoa izbriše sled.
Zanimivo je 'bilo poročilo orožnikov, da so našli okrog trupla ene od žrtev ki so j* cigani umorili, natreseno seme kristavca.. pravnoverju ciganov izbriše namreč kristavca vsako sled, če je žrtvoval eigaB.®1' hovom človeka. Razen tega mora nositi cig»! srajco, ki jo je imel na sebi ob priliki lUtH*" ra, najmanje se leto dni. To ga obvunV* pred aretacijo.
Dosedanji rezultati preiskave. ^
Doslej je ugotovila žandartnerija, da število oseb, ki so jih cigani umorili, več kot 12, kakor so priznali oni. Pri v“ kem umoru je bilo udeleženo večje š.1®' • ciganov. Storilci so 'bili večinoma mlajši gani. Po dosedanjih konstatacijah segajo čini do meseca oktobra leta 1923 nazaj. Ojjj® niki so aretirali dve ciganki, ki sta	_
meso kuhali. Obe sta odkrito priznali. Od o® slej ugotovljenih žrtev manjka sedem trup®'' ki so jih cigani požrli. Pet je bilo .moE&i«-dve ženski.
RAZPIS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
vodovodne instalacije, centralne kurjave in kopališča, pečarska' dela ter obzidavO štedilnikom in napravo solnčnih^okenskih zastorov,
za 80 stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobe počenši dne 14. marca t. L med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu Šolski drevored št. 2/II.
Ponudbe za napravo pečarskih del in štedilnikov ter za napravo solnčnih zastorov je vložiti najkasneje do 21 marca 1927, za .vodovodne instalacije, centralno kurjavo in kopališča pa do 26. t. m., vselej do 11. ure dopolne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 7. inarca 1927.
i
** totarna ¥inske§a kisa, d. z o. z., Ljubfjina,
nudi
naJtinejSi In najokusnejši na* mlasnl Ris las vinskega kisa.
v	ZAHTEVAJTE PONUDBO I -mc
Tehnično In KIofIJ«sr»lCrao najmoder* neje urejena klsarna v |ugoslavQL
_	c
IjubUuut, Danajska narta M. la*. DL naiMrop]«,
TISKARNA
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON orkgoučičeVA Vi-
se pnooroča
za naročila o tiskarsko-
stroko spadajočih del
			
TRIKO - PERIL.O
m motke, Bene In otroke, ▼olna v raznih barvah, rokavice, •vgavlce, d o kol eni ce, nahrbtniki za žolarlc lq |nvce. dežniki, klotl,
sir.
MALI OGLASI.
Za vaako boaedo te plaža 60 par. Za debelo tUdom« pa Din 1.—.
JoCe,
II
Sivilfe, c, čevljarje, In brivce
— edinole pri tvfdkl „
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
" ' Mtra PNtamovega »pomenlka.
| MafmUJa caaal	Na	T«Uko	1*	ms!o	,
.....M......»MM....
Dražba 22 terjatev
tvrdke FRAN BRUMAT proti raznim dolžnikom v nom. znesku cirka Din 130.000" na glavnici, vse takoj izvršljive se vrši pri okrajni sodniji Ljubljana dne 11. t. ra. dopoldne ob 9. uri aoba 19.
teijatvč š6 prodajajc) za vsako ceno posamezne ali skupno. — Pojasnila daje konkurzne mase upravitelj Dr. IVO BENKOVIČ, odvetnik L1UBL1ANA, Aleksandrova 2
Lesni
strokovnjak
starejši, neoienjen, prvovrstna moč, z večletno prakso in prvovrstnimi izpričevali, z znanjem slovenskega, nemškega in delno italijanskega jezika, ieli premeniti službo le k ve*}i lesni industriji. Gre najraje na ekladiMa ali pa v gozdove. • Cenjene jKMitidbe na upravo lista pod značko »Vesten in marljiv strokovnjake.
Premog - Čebin
W«U»va 1/11. - Teld. H
Oglašujte v Narodnem Dnevniku"
.GROr
„ Manunin n* *•»*■*■ cqw Mana
LJUBLJANA, Koiodvoraka aUca 41
i itn
Tužnim srcem javljam v svojem in v imenu svojih sorodnikov vsem znancem, prijateljem in svojim gostom pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo odpoklicati k sebi mojo nepozabno, nad vse ljubljeno soprogo, gospo
ki je po težki in mukepolni bolezni, spravljena z Bogom, včeraj, dne 7. marca 1.1. ob 1215 umrla v sanatorju dr. Hausa v Gradcu.
Zemski ostanki blagopokojnice se prepeljejo iz Gradca v Celje, kjer se v četrtek, dne 10. t, m. ob 16. uri popoldne v Marijini cerkvi blagoslove in nato polože v rodbinsko grobnico na tamkajšnjem mestnem pokopališču.
Rogaška Slatina - Wien.
Milan Martinovih in sorodniki*
rODRUlNlCBt Maribor, J«Mnlca, Bai««**-ObwQ« mib »tuho
laftopnlkl ilraSba •P®ta?Uf0* **	**'	***
, ckipramt poNHuk
_ Z. tlakamu >U«rk«r< odfov^J* Aadr*j-Sew. V#1 » Lj»Wj«a4.