•oOnl urot' Celovit I v»rloo«oo«tomt *logen*u»i ? trhoto * Celovcu — fncheinunoioM Klqqenturt Ootamernl Izvod 1.30 !il.. mesečno naročnino S Prva letošnja razstava v celovški j) »Galeriji 61* je spet posvečena domači p umetnosti ter predstavlja mladega koroškega umetnika Petra Kravjagno. Gotovo: njegovo ime v koroški javnosti ni novo, saj je v isti galeriji razstavljal že pred dvemi leti; vendar pa bi lahko ugotovili, da se tokrat predstavlja v marsičem »nov* K*awagna. Od svoje prve razstave v Celovcu je namreč preživel eno leto v Parizu, kjer se je srečal s svetovno umetnostjo in kjer — kakor pripoveduje — so napravili nanj največji vtis številni muzeji m galerije, na njegov umetniški izraz pa je predvsem vplivala konfrontacija z mednarodno priznanimi predstavniki »prehodne dobe* med klasično in modernistično umetnostjo. Pariško leto je zapustilo v umetnosti Krawagne sledove, ki jih ni mogoče spregledati, pa čeprav je v bistvu ostal zvest svoji prvotni izpovedi. Izbor del za sedanjo razstavo je tudi v tem oziru zelo posrečen, ker omogoča primerjavo: dve sliki spadata v predpariško dobo in se očitno razlikujeta (gotovo ne samo po motiviki) od ostalih, ki so vse na- ]| stale v Parizu. Krauiagna je napravil važen korak naprej, njegov izraz se je bistveno poglobil, njegova umetnost je postala zrelejša in skriva v sebi še mnogo obetov nadaljnjega razvoja. V metropoli svetovne umetnosti pa je Krawagna odkril tudi nove možnosti upodabljajoče tehnike. Klasični material za oljnate slike — platno je izpodrinil papir (tudi časopisni in ovojni!), pridružili pa sta se še tempera in kreda. S \ tem je postal okvir mnogo širši in nudi \ umetniku vedno nove možnosti, da ob najrazličnejših variacijah zadovoljuje celo še tako skromno število motivov. Sedanja razstava v »Galeriji 61* — i da jih je v razmeroma kratki dobi svojega obstoja priredila doslej že 42, govori o prizadevnosti njenih lastnikov! — vsekakor zasluži priznanje in zanimanje široke javnosti. Odprta bo do 5. marca od ponedeljka do petka dnevno v času od 16. do 19. ure. da ne bodo zgradili le knjižnico, ampak ustanovo za študij sodobnih političnih znanosti. V akcijo so se vključile mnoge osebnosti na visokih in najvišjih položajih Amerike in raznih drugih držav širom po svetu, največjo vlogo pa igra nedvomno Kennedyjeva družina. Za začetek so določili vsoto 10 milijonov dolarjev, vendar so prvi uspehi zbiralne akcije presenetili tudi največje optimiste, saj je na primer ena sama poslovna organizacija prispevala dva milijona in je jasno, da bo predvidena vsota krepko presežena. Dr. Janko Pleterski: 11 Progresivne težnje med Slovenci na Koroškem Državno sodišče za zaščito države V '7.8radu je Johana Kacijanko obsodilo na 4 leta ječe, izgubo častnih pravic in po prestani kazni na izgon j* Jugoslavije »za svagda«. Obsod-o je utemeljilo s tem, da je Kacijan-a v teku jeta 1930 pa do 2. avgusta 1931 vzdrževal zvezo s pomočjo soobtoženih jugoslovanskih državlja-tiov med GK KPJ in pa KP v Jugo-s av*ji> da je predajal denar Rdeče pcrnoci, vcdil dva tovariša iz Jugo-s avije na Dunaj in na dan aretacije Prenesel v Jugoslavijo 4800 letakov. Jugoslovanski buržoazni režim se ni prav nič oziral na dejstvo, da je Kti Kacijanka prejšnje leto nastopil v obrambo koroških Slovencev in za solidarnost avstrijskega 'in slovenskega delovnega ljudstva na Koroškem, roti obsodbi Kacijanke je na dr-avno sodišče v Beogradu prišla ce-a vrsta protestov delavskih ongani-,aaiJ iz Avstrije in Nemčije. Tudi e.avci iz jeklarne v Borovljah so ahtovali takojšnjo izpustitev Kaci-■{f .Kljub temu jugoslovanska urzoazija ni ničesar odpustila in odslužil je polna 4 leta svoje kazni v Sremski Mitroviči.47 Državno sodišče za zaščito države v Beogradu je leta 1932 obsodilo tudi koroškega Slovenca Maksa Rapol-da na tri leta ječe, izgubo častnih pravic in izgon iz Jugoslavije, razen tega pa še na zaplembo njegovega avtomobila, s katerim se je preživljal kot avtotaksi in s katerim je aprila 1932 iz Železne Kaple prepeljal 8 zavojev letakov in literature v Zagreb, kjer je bil aretiran. Po isti poti je ostalo na Koroškem precej komunistične literature v slovenskem jeziku in ta je vplivala na tamkajšnje slovensko delavstvo in napredne kmete. V ta čas spada tudi spominski zapisek Vinka Moderndorferja, ki pravi, da je Prežih kot delegat Kominterne dobil pristanek, da se na Koroškem osnuje slovenski komunistični list. Moderndorfer je ilegalno prišel v Celovec, da prevzame tam uredništvo. V neki točilnici na Kreuzberglu se je srečal z odločujočim delegatom z Dunaja, a ker se je 47) Vjo gradivo procesa proli Johanu Ka- loilifu države; fotokopije nekaterih dokumen- t!ianki *® hrani v arhivu Instituta za istoriju tov so tudi v arhivu CK ZKS. Isto velja tudi J , _ ----- » V...IIVV 'M1MIUIU IU IKUI IjU luf >U IUUI V Ul II I r u ix *»rw. ■*' n' °g pokrela v Beogradu, fond Suda za za proces proti Maksu Rapoldu. ustanovitev lista zavlekla, se je ilegalno vrnil spet v Mežico. Do nameravanega slovenskega glasila tudi pozneje mi prišlo.48 V najbolj kritičnem obdobju avstrijskega političnega življenja, ravno v času, ko je Dollfussova vlada izključila parlament in začela s svojo diktaturo, se je nadaljeval tudi proces v slovenski politični organizaciji na Koroškem, začet že leta 1930. Ob koncu apnila 1933 se je sestal občni zbor Političnega in go-spodarSkega društva za Slovence. Okoliščina, da je vodstvo občnega zbora le-temu dalo »bolj informativen značaj in da si je pridržalo izjavo končno veljavnega stališča naše manjšine k vprašanjem, ki danes razgrevajo svet in njegove države«, je govorila o tem, da 'katoliški akciji prepeljavanje slovenske stranke na pot brezpogojne podpore klerikalni diktaturi ni šlo od rok čisto gladko in brez odpora. Značilno je, da je ravno na tem občnem zboru poslanec dr. Petek opozarjal navzoče: »Ne smemo pozabiti, da sloni naše manjšinsko vprašanje na zdravi de- 48) Prežihov zbornik, »fr. 98. mokraciji. In dokler se ne uspostavi te, je njegova rešitev potisnjena v stran. Na nas je, da jo z ureditvijo notranjega narodnega življenja — predvsem gospodarskega — pripravimo do trenutka, ko se bo mednarodno in politično življenje okoli nas vrnilo v normalno smer.«49 Občni zbor je živahno razpravljal o bodočem narodno političnem delovanju, za predsednika društva pa je izvolil dr. Petka, s čimer se je izrazilo kritično stališče velikega dela navzočih do podpiranja diktature. A komaj nekaj tednov pozneje je uvodnik »Koroškega Slovenca« z geslom »Državi, kar je njenega!« izrazil solidarnost z Dollfussovo Avstrijo in njenim diktatorskim režimom. Radikalna struja koroških slovenskih klerikalcev je odločno zaobrnila krmilo stranke v desno, ne da bi prej spet sklicala kako posvetovanje zaupnikov. Kako popolnoma je zavrgla demokratično stališče in se vpregla v akcijo diktatorskega režima, dokazuje opozorilo v isti številki lista, naj Slovenci ne podpisujejo spomenice socialdemokratske stranke, ki je zahtevala takojšnje sklicanje državnega zbora. »Naša slovenska manjšina nima niti najmanjšega interesa na sklicanju dela nezmožnega državnega zbora in zato njeni člani spome- 49) .Kordiči Slovenec’, 3. maj 1933, it. 18. niče ne bodo podpisali. Osrednje vodstvo.«50 Splošni politični razvoj na Koroškem je sledil razvoju v državi, vendar z nekaterimi posebnostmi. Prva posebnost je bila, da v februarskih dneh leta 1934 na Koroškem ni prišlo do oboroženega odpora republikanskega Schutzbunda, kljub dejstvu, da je med delavskimi množicami bilo močno bojno razpoloženje. Ko so se delavci podali na določena zborna -mesta in k skrivališčem orožja, so ugotovili, da je medtem orožje že bila zaplenila policija, ki je podatke dobila od nekaterih voditeljev socialdemokratske stranke. Dva najbolj vidna socialdemokratska voditelja, namestnik deželnega glavarja Zeinitzer in celovški žup.tn ing. Pichler sta se še pred začetkom februarske vstaje dogovarjala z Dollfussovo vlado in takoj ob začetku vstaje prestopila na vladno stran.51 (Dalje prihodnjič) --------------. • 50) .KoroSki Slovenec*, 21. junij 1933, H. 25. 51) Perfinax, Osferreich 1934, *tr. 300, Josef Bultinger, Am Beispiel Osferreichj, Koln 1953, »fr. 226—234; dr. Fran Zwitter, To deslro/ nazism or to reward il? An aspecl of *hfc que$fion of Slovene Carinthia, Beograd 1947, tir. 20. y-exye/n>i#g PO DOLGEM OBOTAVLJANJU: Večje investicije najužnem Koroškem Odkar sla bili dograjeni elektrarna v Kazazah in Podjunska želez* niča, smo po naših krajih pogrešali investicijsko dejavnost, pri kateri bi lahko našli zaposlitev številni delavci, ki drugače ne morejo najti stalnega delovnega mesta. Pričetek gradnje elektrarne na Dravi pri Bistrici v Rožu se je odlašal skoraj dve leti, ker OVP in njen finančni minister nista pokazala volje, odobriti predvideni projekt. Prav tako je bila gradnja avtoceste med Celovcem in Beljakom do zadnjega predmet nesoglasij v vrstah GVP. Sedaj končno izgleda, da so dosedanje ovire odpravljene in da je za marec zagotovljen pričetek del na obeh projektih. Kakor je v ponedeljek sporočila Družba dravskih elektrarn (DDK), bo verjetno že 5. marca t. I. sklenjen pričetek neposrednih del pri gradnji elektrarne pri Bistrici v Rožu. Priprave za ta pričetek — ustrezni most čez Dravo, cesta med gradbiščem in železniško postajo Bistrica v Rožu in poseben tir na postaji — so v glavnem zaključene in tudi dravski log, ki bo preplavljen, že pridno sekajo. Bistriška elektrarna bo z zmogljivostjo 65.000 kW in letno kapaciteto 340 milijonov kilovatnih ur električne energije nekoliko manjša od elektrarne v Kazazah. Njen jez bo 23,7 m visok in 17,8 km dolg. S tem bo le za 2 km krajši od jezu elektrarne v Kazazah, po višini pa bo tega celo prekosil. Za avtocesto Celovec—Beljak, pričetek gradnje je predviden za 6. marec, bo letos na razpolago 100 milijonov šilingov. Gradnja bo trajala 5 let in bo skupno stala blizu 1,3 milijarde šilingov. Od gradenj za to cesto bo letos opaziti le gradnja železniškega mostu vzhodno od Vrbe, pričetek gradnje mostu pri Borštskem jezeru in mostu po bregu pri Žagi. Velik del za to cesto letos razpoložljivega zneska bo uporabljen za odkup zemljišč in za številna pripravljalna dela. DELAVSKA ZBORNICA: Več delovnih mest za mladino Pomanjkanje delovnih mest na Koroškem je slej ko prej eno najbolj perečih vprašanj, ki zahtevajo načrtne rešitve. Z dosedanjimi prizadevanji, ko je bilo v povprečju zadnjih 13 let letno ustvarjenih 1700 novih delovnih mest, vprašanja ni bilo mogoče rešiti, marveč postaja to iz leta v leto bolj pereče. Koroška delavska zbornica je namreč pred kratkim ugotovila, da bo treba v prihodnjih petih letih na Koroškem ustvariti letno najmanj 3300 novih delovnih mest, drugače doraščajoča mladina ne bo našla doma zaposlitve in se bo morala v še večji meri kot doslej izseljvati in iskati kruha v tujini. Če ta delovna mesta vsako leto ne bodo ustvarjena, obstoja nevarnost, da bo moral vsak drugi otrok, ki je sedaj v šoli, iskati zaposlitve izven dežele. Zaposlitev priraščajoče mladine je spričo tega problem, s katerega načrtnejšim reševanjem se ne sme odlagati. To velja za koroško gospodarstvo na splošnem, posebej pa še za ustanove, ki ga pospešujejo. Občina Slovenji Plajberk in njeni problemi Vodogradnje na Koroškem Poleg gradnje cesf je oskrba prebivalstva z dobro pitno vodo in kanalizacija večjih naselij eden najbolj perečih komunalnih problemov v deželi. Zvezno ministrstvo za trgovino in obnovo kot vrhovna oblast za pospeševanje te vrste komunalne dejavnosti ima zaradi tega izdelan večletni investicijski načrt za gradnjo vodovodov in za kanalizacijo naselij. Na nedavni seji je bilo za prihodnjih pet let na Koroškem odobrenih 35 projektov za oskrbo naselij s pitno vodo in za njihovo kanalizacijo. Skupni stroški za izvedbo teh projektov znašajo 80 milijonov šilingov. Za pomoč pri kritju teh stroškov je ministrstvo odobrilo 3,5 milijonq šilingov subvencij in 24,7 milijona šilingov dolgoročnih kreditov. Izvedba vseh projektov bo zaključena do konca leta 1969. V ta petletni načrt koroških vo-dogradenj so bili med drugimi vzeti tudi nekateri projekti po naših krajih. V tem sklopu bodo gradili vodovode v Smohoru, Št. Štefanu na Žili, v Štebnu pri Maloščah, v Kotmari vasi, Dobrli vasi in v Železni Kapli. V petletni načrt pa je bil sprejet tudi projekt zasebnega vodovoda Maurer v Brodeh ali v Ljubeljski dolini. Na področju kanalizacije sta bila v petletni načrt SPD V .Košuta" a b v Selah sprejeta le projekta Vrba ob Vrbskem jezeru in Velikovec. Kanalizacija naselij ob Klopinjskem jezeru v tem načrtu še ni zapopade-na, čeprav sodi to jezero med jezera, ki so v največji nevarnosti onesnaženja. Slovenji Plajberk je ena izmed občin, ki imajo zelo pereče komunalne in upravne probleme. Le-te je spet enkrat očitno pokazala seja občinskega sveta v torek minulega tedna, ko je bilo treba sklepati o občinskem proračunu za leto 1965. Dohodkom v višini 410.000 šilingov stojijo nasproti izdatki v rednem proračunu v višini 470.000 šilingov. Izredni proračun pa predvideva 120.000 šilingov, ki bodo predvsem porabljeni za vodovod in za gasilsko orodje :n naprave. Ta proračun ima tudi drugače svojstvena znamenja. Za splošno upravo je določenih 115.000 šilingov, za druge vezane izdatke, in sicer za šole in socialno skrbstvo 118.000 šilingov, za finančno in premoženjsko upravo pa 94.100 šilingov. Ob upoštevanju drugih manjših proračunskih izdatkov je ostalo za pota in gradnje skupno le še 103.300, za javne ustanove in za pospeševanje gospodarstva pa komaj 25.700 šilingov. Naša občina je obsežna občina, ki leži v 945 m nadmorske višine in ki Dunajska „Revija na ledu" spet v Celovcu družabni večer v soboto, 20. februarja 1965 ob 8. uri zvečer v gostilni Male - Oraže v Kotu Nastopa trio „Korotan" s pevci. Po uvodnem nastopu prosta zabava in ples. o o o SPD „Edinost” v Škofičah Vabilo prosvetni večer v nedeljo, 21. februarja ob 7. uri zvečer pri Burgerju v Škofičah Sodelujejo: pevski zbori SPD Loga vas, Hodiše in Škofiče; domači igralci z igro .Kote in tobak”; instrumentalni trio iz Škofič. Ob koncu prosta zabava in ples — igra godba iz Kranja. KOL E.D A R Petek, 19. februar: Konrad Sobota, 20. februar: Sadot Nedelja, 21. februar Feliks Ponedeljek, 22. februar: Sv. Peter S. Torek, 23. februar: Peter D. Sreda, 24. februar: Matija Četrtek, 25. februar: Valburga V sredo ob tretji uri popoldne se bo dunajska .Revija na ledu” ob svojem šestem gostovanju v Celovcu predstavila s folklornim sporedom „SVET V PLESU”. Z istim sporedom bo do 9. marca nastopala vsak dan ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. Za letošnje gostovanje je bilo doslej v Jugoslaviji prodanih 24.000 vstopnic, v Italiji pa 4200. Prodaja vstopnic na Koroškem je v polnem teku. Prodajo je prevzel Koroški deželni potovalni urad v Celovcu, Novi trg 2, z vsemi podružnicami. Št. Janž v Rožu V soboto 6. februarja smo na domačem pokopališču pokapali Marijo Koban, dolgoletno vdovo, ki je v prvi svetovni vojni zgubila svojega moža, v drugi pa svojega sina edinca. Svoj kruh si je služila kot kmečka delavka in dninarica in je šele na stara leta prišla do mirnega doma pri svoji hčerki, ki ga je ta s svojim možem postavila. Zal ji mirno življenje ni bilo dolgo usojeno. Zgrabila jo je težka bolezen, iki je glodala na njenem zdravju in kateri je po dolgem trpljenju končno podlegla. Z Marijo Koban je odšla od nas vneta članica našega prosvetnega društva, ki je predvsem ljubila in spoštovala slovensko knjigo. Bila je najpridnejša izposojevalka v naši društveni knjižnici. Naj ji bo domača zemlja lahka, njenim svojecem pa naše iskreno sožalje. Počastitev borcev izpod Arihove peči Minulo soboto jc Zveza koroških partizanov ob 20-letnici smrti junaških borcev izpod Arihove peči položila venec na njihovo skupno grobišče na pokopališču v št. Jakobu v Rožu.. S tem je počastila njihov spomin in doprinos za osvoboditev našega ljudstva In države izpod krvavega fašizma in nacizma. Ivanka Oražem - Felaher V petek minulega tedna so na pokopališču v Stepanji vasi pri Ljubljani položili k večnemu počitku gospo Ivanko Oražem - Felaher, soprogo znanega našega ziljskega rojaka dr. Julija Felaherja. Na bolezni, od katere je skoraj že okrevala, je nenadoma umrla v torek 9. februarja. Z njeno smrtjo je utrpel naš splošno spoštovani in priljubljeni rojak dr. Felaher bridko, nenadomestljivo izgubo, ob kateri mu izrekamo naše najiskrenejše sožalje. To sožalje velja tudi ostalim svojcem Ivanke Oražem - Felaher. Pogreba v Stepanji vasi pri Ljubljani se je udeležila tudi vrsta znancev in prijateljev dr. Felaherja iz naših krajev, med njimi tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter. z dolinami Brodi, Slovenji Plajberk od Sapotnice do Strugarjev ter Žab-nico ali Podnom obsega 48 km2. Kljub takemu obsegu pa šteje občina le 536 prebivalcev. Zato iz svojega za gospodarsko rast in krepitev ne more napraviti toliko, kot lahko sorazmerno napravijo ravninske občine. Za nas je že vzdrževanje občinskih cest in potov nerešljivo vprašanje. Z 80.000 šilingi, ki so v ta namen na razpolago, ne moremo misliti na njihovo zboljšanje, čeprav vemo, da bi to našemu prebivalstvu gospodarsko veliko koristilo. Zato ob tej priložnosti znova poudarjamo, da bi bil zadnji čas, da bi dežela prevzela del naših cest v svoj račun. Pa tudi občini ne moremo prihraniti očitka, da skrbi za občinske ceste zelo enostransko. Vse gre za cesto med Dušnjakom in Sereinigom, v letošnji zimi pa ceste med Dušnja-kom in Križnikom niti plužili niso. Ko je v občini povsod premalo denarja, tudi ne moremo razumeti, da zaposluje poleg župana v pisarni še dve osebi, ko n. pr. v podobni občini lladiše opravi vse delo ena oseba s poldnevno zaposlitvijo. Radiše Martinov oče petindevetdesetletnik V nedeljo 7. februarja se je pevski zbor radiškega prosvetnega društva zbral pri Martinu v Lipici, da počasti Martinovega očeta Valentina VVrulicha ob njegovi petin-devefdesetletnici, ki jo je praznoval v torek navrh. S pevskim zborom je prišel na Martinov dom tudi župan Jernej Wieser z občinskimi odborniki Janezom Woschitzom, Tonijem Rogavnikom in Ludvikom Ogrisom ter nadučiteljem Valentinom Lauseggerjem, ki so počastili najsfarejšega občana s posebnim darilom. Na Martinovem domu pa so se zbrali tudi skoraj vsi sorodniki slavljenca. Bile so prijetne urice, ki smo jih preživeli z jubilantom, kateri se je posebno razveselil njemu v čast zapetih pesmi. Martinov oče je doživljal burno zgodovino splošnega, posebej pa še našega narodnega življenja. Rodil se je 9. februarja 1870. Na majhni kmetiji je že kot otrok občutil trdo življenje naših kmečkih ljudi in spoznal, da je le z vsakdanjim pridnim in preudarnim delom mogoče iz malokmečke zemlje iztrgati vsakdanji kruh za družino. To spoznanje ga je vodilo tudi pozneje, ko je na kmetiji pričel sam gospodariti, vse v stara leta njegovega življenja. Vse življenje je bil delaven in miroljuben sosed in prenašal te lastnosti tudi na svoje otroke. Tako je preživel obe vojni, v katerih je tudi on mnogo pretrpel. Se danes kot 95-letnik ne more ostati brez dela. Kjer koli le more, še pomaga svojemu sinu Nan-deju, pri katerem živi in katerega srebrno poroko z ženo Mojcijo smo praznovali skupno z očetovo 95-letnico. Martinovemu očetu želimo, da bi čil in zdrav dočakal svojo stoletnico, srebrnoporočencema pa še nadaljnjih 25 let srečnega zakona. Zažiganje na grmadi Nevsakdanji pogrebni obredi v Indiji Na popotnika, ki je obredel vrsto vročih, enoličnih in ne preveč čistih afriških in zahod-noazijskih mest, deluje Bombay kar osvežujoče. To seveda še ne pomeni, da tudi v tem velikem indijskem mestu ni včasih močno toplo, da vlada tod vzorna čistoča, da je ob nastopu monsunskega deževja prijetno, vendar una Bombay nekaj samosvojega, kar pritegne vsakega tujca: vrsto nenavadnih običajev in obredov — posebno verskega značaja — ki se pogosto odvijajo pred očmi radovednih Američanov in Evropejcev. v Eden od takih obredov je prav gotovo zažiganje mrličev. Umrlega Indijca prineso dan po smrti na zažigališče. Na zažigališču pripravijo grmado iz približno dva metra dolgih polen. Umrlega ob grmadi razgalijo in namažejo s posebno mastjo, potem pa ga polože na Polena, nekaj polen pa nalože še na truplo. Najstarejši sin prižge potem grmado s šopom slame. Zažiganja se udeleže vedno le sorodniki in Prijatelji moškega spola. V preteklosti so hkra-11 s pokojnim možem na grmadi zažgali še njegovo živo ženo, leta 1929 pa so Angleži — Indija je bila tedaj angleška kolonija — ta nečloveški obred prepovedali. In vendar, v Majhnih zakotnih hribovskih naseljih, tam, ka-naor ne seže roka pravice, kot pravimo, je ta strahotni obred še danes v veljavi — vdove se vržejo na grmado in žive zgore. V mestih Pa> kjer so preprečili zažiganje živih žena, vdove še danes nimajo prav nobenih pravic in jih vsi prezirajo. Tujcu takemu zažigu ni lahko prisostvovati, še težje pa je prizor fotografirati. Zažiga-lišča so zastražena s policijo, zato je treba dobiti najprej dovoljenje — privoliti morajo tudi svojci umrlega — za ogled obreda, običajno pa je treba plačati še določen denarni znesek. Pri Parsih — ti so prišli iz Perzije v Indijo pred približno 2 tisoč leti — je pogrebni obred precej drugačen. Nekaj ur po smrti zlomijo pokojniku vse kosti rok in nog, rebra in hrbtenico. Nato polože truplo na ploščad »stolna smrti«. Na drevesih okoli stolpa je ob vsakem času dovolj velikih ptic ujed, ki pohlepno popadejo truplo. Kosti obleže na ploščadi do prvega dežja, ko jih vodni curki odplavijo v notranjost »stolpa smrti«. Razumljivo je, da tujcem ne dovolijo niti v bližino teh stolpov. Parsi, ki se poslužujejo takega pogrebnega obreda, pa sodijo v najbogatejšo kasto Indijcev. V samem središču Bo.mbaya, ki pogosto spominja na dele Londona, ni videti »svetih« krav. Zanje so pripravili nekakšen rezervat blizu mesta, sprehajajo pa se tudi po nekaterih obrobnih mestnih okrajih. Vse so zelo suhe, saj nikoli ne pridejo do zelenih pašnikov, kajti njihov življenjski prostor je tlakovano cestišče in asfaltirani pločnik. Krave so v teh mestnih predelih postale velika ovira za pro- met, ki tudi v Indiji narašča od dne do dne. Primeri se, da leže krava prek cestišča, šoferji kamionov pa potrpežljivo čakajo, da se bo oremaknila, ali pa odpeljejo po stranskih ulicah. Indijca prav nič ne moti, če krava pomoli svojo glavo skozi vrata v njegovo trgovino in zateglo zamuka. Prijazno jo bo pogladil po glavi in ji ponudil tudi hrano, če jo le ima pri roki. Krav nikoli ne ubijajo, pa naj bodo še tako stare in bolne. Ko žival pogine, jo največkrat — podobno kot pri Parsih — oglodajo ptice ujede. Za tujca je zanimiv obred kopanja v majhnih svetih jezercih, ki jih je v Bombayu polno in so stlačena kar med hiše. Voda v jezercih ni posebno topla, zato pa je toliko bolj umazana. Ker se kopajo v jezercih ljudje z najrazličnejšimi kožnimi boleznimi — upajo kajpak v čudežno ozdravitev — je tako namakanje vse prej kot zdravo. Indijska zdravstvena služba skuša z različnimi ukrepi preprečiti širjenje nalezljivih bolezni, vendar — vsaj kadar je kakšna stvar povezana z verskimi obredi — nima mnogo uspeha. Q V Združenih državah so izdelali prenosno hladilno napravo, ki tehta le 200 gramov. Pritrdimo jo lahko na pas ali pa nosimo pod pazduho. Namen te priprave je, da z njo hladimo telo. Zrak, ki ga proizvaja prenosni hladilec, je za 20 do 26 stopinj hlodnejSi od okolne temperature. £ V Angliji so začeli uporabljati pasje ovratnice, ki so opremljene s posebno električno napravo. Ta sprejema iz oddajnika impulze na katere pes reagira, kot bi bil na vrvici. C) Zadnji krik mode v Hollywoodu je umetna trava. Te se ne poslužujejo samo v filmskih študijih, temveč tudi lastniki zasebnih vil. Polipropilenska vlakna ostanejo zelena kljub dežju, soncu in uporabi. imivosn IZZlW>OSH mreHniKe Q V nekem razvojnem laboratoriju so izdelali nove subminiaturne silicijeve transistorje, ki imajo premer le 2X2 mm. Izmed električnih prednosti je posebno važna majhna izguba toka 0,02 nA, tako da trajajo baterije petkrat dalj kot doslej. Novi transistorji bodo zaradi majhne porabe električne energije in majhnih dimenzij posebno dobrodošli za vgradnjo v aparature za naglušne, v fransistorizirane ročne ure in podobne miniaturne aparature. Q Atomski strokovnjaki v Angliji so razvili trltijev prah kot oblogo za svetlikajoče se Številke. Tritij je odličen nadomestek za radioaktivni radij, pri tem pa ne izžareva gama žarkov, temveč le Šibke beta delce, zato je glede sevanja najmanj Škodljiv. Lov s sokoli in jastrebi Zemlja - vesoljska postaja človeštva Kakšno naj bi bilo idealno vesoljsko vozilo! V času, ko so bile vesoljske postaje in ladje še izključno predmet fantazije, ne pa znanstvenega proučevanja, so jih pisatelji pošiljali, opremljene na najbolj fantastičen način, daleč med zvezde. Vendar je že tedaj mnogo pisateljev spoznalo, da bo del vesolja, ki ga bo lahko človek raziskal, v primeri z neizmernostjo celotnega vesoljskega prostora zelo majhen. Nekateri fantazijski pisatelji so se lotili svojega dela zelo resno in so bili med prvimi, ki so jih vznemirili problemi breztežnostnega stanja, preskrbe z vodo in s kisikom in primernih vesoljskih oblek. Ukvarjati so se morali s KROŽENJEM SNOVI, to je s kemično obdelavo človeških presnovkov, ki bi zagotovila ponovno uporabo dragocenih snovi, kot so voda, kisik in hrana. Vsega tega namreč ne bi bilo mogoče natovoriti na vesoljske ladje zadosti, ampak bi bilo treba najti način, kako te snovi ponovno izrabiti. Prav zaradi tega je bilo med bralci precej začudenja in celo zgražanja, ker se je nekaterim zdelo to ukvarjanje s človeškimi presnovki neokusno. Če bi se nekoliko zamislili, bi ugotovili, da že živijo na vesoljski ladji, kjer se vse to dogaja. Naš lastni planet, Zemlja, je namreč taka vesoljska ladja. Redno ponovno uporabljamo vodo, kisik in hrano, ki so jo drugi že večkrat uporabili. Ogljikov dvokis, ki ga izdihavamo, presnujejo rastline v kisik. Telesni presnovki se vrnejo v zemljo ali v vo-c!o' kjer jih bakterije predelajo za ponovno uporabo. V nasprotju z Luno, ki nima dovolj velike privlačne sile, da bi obdržala ctmo-siero, je Zemlja tako velika in gosta, da preprečuje ozračju, da bi ušlo iz njenega območja. Zato lahko živimo na površini naše vesoljske ladje namesto v njej. Medtem ko se fantazijski pisatelji in inženirji, ki gradijo vesoljska vozila, trudijo, kako bi jih zavarovali proti udarcem meteoritov in kozmičnemu žarčenju, ima zemlja to zaščito že »vgrajeno". Naše ozračje zadržuje vse elektromagnetne žarke, ki imajo krajšo valovno dolžino od ultravijoličnih in vse za življenje nevarne delce iz vesolja. Razen največjih meteoritov zgorijo vsi zaradi trenja z zračnimi plastmi že visoko v atmosferi. Zemlja je torej skoraj popolna vesoljska ladja, ki nam bo omogočila nadaljnje 'aziskovanje vesolja. Lov s sokoli in jastrebi je ena najstarejših zvrsti lova. Že v 16. stoletju so ta lov gojili v Franciji, posebno še na dvorih. Umetnost lova s pticami je navduševala celo aziatskega osvajalca Džingiskana, ki je tudi spoznal vrednost takega lova. Lov z jastrebom ni enostavna zadeva, lovci pa imajo še posebne težave z rejci golobov, ki jim jastrebi lovci uničujejo njihove golobje družine. Vendar lovci poudarjajo, da njihove ptice niso roparice, ampak samo lovke. Ne gre za plen, ampak v prvi vrsti za lov, športno udejstvovanje. Lovcu, pa čeprav nič ne ulovi, pripravi veselje že samo opazovanje lepe ptice, kako jadra nad njim in ostro opazuje okolico, kje bi zazrla plen. Za lov z jastrebom je potrebno dolgotraj- no šolanje, preden se jastreb na lov, jezdeca in psa privadi. Lov z jastrebi ali sokoli je težaven, ker doseže ptica pri strmoglavljenju na plen izredno hitrost (lovci trdijo, da tudi do 300 kilometrov na uro). Velike razdalje zanjo ne predstavljajo posebnih težav, zato ji je treba slediti na konju. Nekateri uveljavljajo proti takemu lovu trditev, da je lov s temi pticami krut. Kako torej lovi — na primer — jastreb? Sprva se ziblje v veličastnem letu, nato nekaj sekund nepremično »stoji” v zraku, nekajkrat morda malo vztrepeta, če ga na njivi pod njim zmoti vzlet kakega škrjančka, vedno pa opazuje tudi lovčevega psa. Nato bliskovito strmoglavi na preplašeno jerebico in jo odloži na tla. Tam jo lovec usmrti, če je to še potrebno. Jastreb je bolj počasen kot sokol, je pa za lov na divje zajce zelo poraben. Za lov z jastrebom je potrebno mnogo spretnosti in potrpežljivosti. Ptica se mora na človeka privaditi, lovec jo mora ure in ure nositi na pesti, proučevati njene navade, si pridobiti njeno zaupanje. Kdor se samo 14 dni ni brigal za svojo ptico, je že izgubil notranjo zvezo z njo. Tako je potrebno, da jo vzame s seboj tudi takrat, ko za dalj časa kam odpotuje. V času perutenja, to je od aprila do avgusta, je ptica za lov nesposobna. V tem času tudi popolnoma podivja in se odtuji, pa čeprav se lovec še tako briga zanjo. Dogodilo se je že, da je v takem času ptica napadla celo svojega gospodarja. Po tej kritični dobi pa je potrebno novo šolanje z novimi skrbmi, pa seveda tudi novo lovsko srečo. 4<>°<><><><>00<><><><><><><)<><>0000<><><^ Pobarvani diamanti Že nekaj let preizkušajo angleški znanstveniki v jedrskem inštitutu Har-well metodo, po kateri dobivajo diamanti pod vplivom radioaktivnih snov) zelene in modre barvne odtenke. Zadnje čase jim je uspelo pobarvati diamante tudi kostanjevo in rumeno. Čisti, brezbarvni diamanti postanejo v atomskem reaktorju pod učinkom nevtronov, protonov ali žarkov gama zeleni, če jih kasneje izpostavljajo visoki temperaturi, pa dobijo — odvisno od temperature in od časa — ta ali oni odtenek med kostanjevo in svetlo rumeno barvo. Seveda so tako pobarvani diamanti določen čas radioaktivni in jih je treba »razkužiti« v posebnih napravah. Okameneli smehljaj Prišli smo v ozek prehod med svetiščem in drugo, nJemu nasproti stoječo, manjšo zgradbo. Bila je nekakšen Paviljon s poldrug meter dvignjeno odprto teraso, na ka-Je nekaj mož netilo ognje in na njih palilo trske. Trske 'So bile povsem navadne. Prav gotovo so bile del stranka obreda, s posebnim simboličnim pomenom. Svoj po-so možje opravljali s primerno zamaknjenostjo, čeprav 111 skoraj nihče ni posvečal nobene pozornosti. Nemiri, VPonja, pobožnosti, zanosi in strasti so veljale le boginji. ®rjetno tudi ves strah. Kajti Kali ni samo boginja rodo-1 nosti, temveč tudi uničenja in jeze. V njej so združene strašne sile. » . ^zki prehod, v katerem smo se zagozdili, je pred ^.n° steno svetišča. Pred tisto, ki se vernikom na mostovžu P- * oltarjem. Dosti ni bilo mogoče videti: človeška ^ °9a pred steno je bila pregosta. Delno smo videli pol-. u9i meter širok in okoli dva metra visok vhod. Oči so e naravnane v višini nog. Zrl sem njih nemirno prestopi-i®- Bilo je podobno nemiru iztezajočih se rok. Napete Vernikov, ki se v počasnem sprevodu pomikajo okoli so * ° boža"stvu pred oči, se korak ali dva pred samim ii^niem z dobrim in zlim, krutostjo in usmiljenjem, *eni®m in smrtjo spremeni v obsedenost. Noge so pred vhodom odpovedale poslušnost: postale so majave noge pijancev. Kdo ve, koliko ravnotežij so lovile? Dotikale so se vročih tal edine vere, ki jo premore življenje teh ljudi. Skozi živčno poskakovanje se mi je ob njih odkrival nejasen razgled v temačno globino. Oprijel sem se ograje, da bi se povzpel nanjo, pa me je vodič zadržal. Mostovž ni za nevernike, pa tudi boginja Kali ni za turiste. Hotel sem se povzpeti na nasproti stoječo teraso, a tudi to ni bilo mogoče. Tudi ta prostor je posvečen: vodič me je še enkrat zadržal. Ostal sem torej v zagozdi pri tleh. Noge so me vsebolj vznemirjale. Klepetavi cicerone je svetoval, naj bom potrpežljiv in naj vztrajam. Gledal sem debelo kožo, ki je bila na podplatih nekoliko svetlejša, suha žilnata meča, ki so uhajale iz tkanine, in telesa, ki so se z njimi zibala in zvijala, se dvigala in padala ter v ekstazi izžigala svoje moči. Precej časa sem tako čakal. Vodič mi je ves čas prigovarjal. Naposled so se noge in telesa za trenutek toliko razmaknila, da sem v poltemi na dnu dogajanja videl boginjo: njo, ki je v razdraženosti in histeriji ostala mirna. En sam kratek pogled,je seveda le malo razkril in povedal. Vendar sem jo videl: s temnim in grotesknim obrazom in tremi očesi na njem. Z dvemi navadnimi očesi, kot jih imajo ljudi, in še z očesom na čelu, kot jih imajo bogovi. Bil je le trenutek: potem so telesa, rože in lučke spet padale in zastori koščenih nog so se spet zgrnili. Zadušno in soparno je bilo. George je tožil: »Želodec se mi obrača. Slabo mi je .. Izrinili smo se iz zagozde. Trčili smo ob tri ženske. Pravzaprav ob mater z deklico in dojenčkom. Zazvenelo je kot že tolikokrat pred templjem: »Sab, bagšiš”. Zena z malce nagnjeno glavo in velikimi, vdrtimi očmi je bila odeta v nekaj skopih krp. Prav tako otroček, ki ga je stiskala k prsim, in deklica ob nji, ki ji je bilo kakih dva- najst let. Nobena roka se ni iztegnila: mati je z eno roko objemala dojenčka, z drugo pa stiskala levico punčke, katere desnica se je končala tik pod komolcem v grozljiv, gobast štrcelj: »Sab, bagšišl* »Strašno, strašno," je težko dihal George. »I can't look at." Na največjem med malimi dvorišči smo obstali ob dveh masivnih tikovih kladah. Vsaka med njima je bila v sredi izrezana. Vdolbini sta bili preračunani na kozji in bivolji vrat. V te zareze namreč vtaknejo vrat živali. Ko vrat živali tiči v lesenem objemu, potisnejo skozi odprtino v lesu nad njim še železen drog, da je vrat povsem uokvirjen. Potem sledi obred. Boginji na čast odsekajo z enim samim udarcem živali glavo. Verska postava določa, da se mora glava odločiti od telesa z enim samim zamahom. Vodič nam je s kretnjami skušal ponazoriti, kako se to zgodi. Ob kladah je ležal pločevinast zaboj, v njem pa orodje, s katerim se opravlja eksekucija. Vodič je priporočil, naj si ga ogledamo. Sklonil se je, iztegnil roko, da bi dvignil pokrav, toda George se je odločno uprl: „Don't touch it, don't touch — ne dvigaj pokrova. Pusti, pusti, ne premikaj." Možak je v pripognjeni drži obrnil glavo in ga s poševnim, začudenim pogledom oplazil navzgor. Nekaj trenutkov zatem mi je njegova kontuzna zgovornost povedala, da vsak dan obglavijo trideset do štirideset koz. Kozje glave odnesejo v svetišče v dar boginji s tremi očesi. Vse drugo prepustijo pripadnikom najnižjih kast in brezpravnih. Bivole koljejo le ob posebnih prilikah. V curke krvi, ki brizga iz obglavljenih živali, se mečejo ženske v veri, da bodo, če jih bo oškropila, rodile moško dete. Tu namreč le deček nekaj velja. Ženo, ki rodi deklico, pre- 6 _ Štev. 8 (1186) NAPREDNIH GOSPODARI !*fl. 19. februar 1965 Lepa pobuda kmetijske zbornice: Dialog s tiskom Decembra je koroška kmetijska zbornica povabila uredništva koroških časopisov na diskusijo o razvoju na trgu s klavno živino in mesom. Temu razgovoru je koncem januarja sledil drugi razgovor, kjer je iz kompleksa kmečkih vprašanj stalo v ospredju zanimanja vprašanje cene mleka. O tem vprašanju smo pisali že pred 14 dnevi in poskušali zavzeti tudi svoje objektivno stališče do načrtov, kako naj bi se ta zamotani problem rešil. O tem vprašanju so z zastopniki koroških časopisov razgovarjali namestnik zborničnih uradov, dipl. ing. Memmer, šef oddelka za mlekarstvo dipl. kmet Hofer, šef oddelka za tržna vprašanja dr. Meterhofer in glavni urednik zborničnega glasila dipl. ing. Er ker. Medtem ko je bil prvi razgovor na sedežu zbornice, so pri drugem predstavniki zbornice popeljali zastopnike uredništva koroških časopisov na gorsko kmetijo Lea Gomeierja nad Krivo Vrbo. Po ogledu kmetije, ki nedvomno sodi med najnaprednejše v deželi, se je pod vtisom njene ekonomske problematike pričel razgovor o vprašanju zvišanja proizvodne cene mleka in kritja tega zvišanja. Pri tem se je izkristaliziralo splošno spoznanje, da je zlasti v hribovskih predelih prodaja mleka pravzaprav edini vir rednih dohodkov, z drugimi besedami mesečna plača za delo kmečke družine. Ker je ta zaslužek v veliki meri odvisen od cene mleka, je ob naraščajoči splošni draginji docela razumljivo, da kmetje po tej poti poskušajo zvišati ta mesečni zaslužek. O vprašanju, kdo naj krije to zvišanje, so bila vendar stališča deljena. Oba razgovora sta pokazala, da so takšna srečanja zelo pripravna, da tudi tisk lahko postavi sodobna kmečka vprašanja v pravo luč in da jih tolmači prebivalstvu, kajti ta vprašanja so končno vedno spet družbena vprašanja, ki jih kmečko prebivalstvo samo ne more rešiti. Simodolska pasma naglo prodira če gledamo naglo spreminjanje števila goved avstrijskih govejih pasem, spoznamo, da tudi v tem pogledu avstrijski kmetje odstopajo od stare tradicije in sledijo pregovoru, ki pravi, da je boljše sovražnik dobrega. V zadnjih petih letih je v državi spet močno naraslo število goved simodolske in sivorjave pasme, medtem ko je število goved pasem, ki jih strokovnjaki zadnje čase združujejo pod pojmom „rumeno govedo”, rapidno nazadovalo. Vidno nazadovalo je tudi število goved črnopisane in pinegav-ske pasme. Kakor že pred pefimi leti, so lani 3. decembra pri splošnem štefju živine šteli govejo živino tudi po pasmah. Pri tem so ugotovili, da je v državi število goved simodolske pasme v zadnjih petih letih naraslo za 194.600 na 1,254.700 goved, število goved sivorjave pasme pa za 25.600 na 351.200 goved. Porast števila znaša pri sivorjavi pasmi 8, pri simodolski pasmi pa 18 odstotkov. Temu nasproti je število goved tako imenovane rumene pasme, v katero je všteto tudi naše podjunsko marijadvorsko govedo, padlo za 174.400 na 313.203 qoved. Padec znaša 32 odstotkov. Tudi število goved pinegavske pasme je v močnem nazadovanju. Njeno število je v zadnjih petih letih padlo za 33.303 glav na 304.400 glav. Padec znaša torej 9,9 odstotka. Poleg teh dveh se številčno skrčujejo tudi ostale pasme v državi, najbolj črnopisana pasma, ki je padla za 18 odstotkov na 13.400 goved. Od skupnega števila goved v državi je procentualno odpadlo na 1959 1964 simodolsko pasmo 45,9 •/• 53,4 •/• shrorjavo pasmo 14,1 •/• 14,9 •/• rumeno pasmo 20,0 •/• 13,3 •/. pinegavsko pasmo 14,6 '/• 13,0 •/# zgornjeinnsko pasmo 1,7 •/• 1,6 #/o ostale pasme 3,7 »/o 3,8 •/• Ta razvoj docela odgovarja težnji kmetijstva po pasmah, ki krmo najbolje izkori- Stabilizacija na trgu s klavnimi prašiči Kakor je bilo pričakovati, se je pričela ponudba klavnih prašičev v zadnjih tednih večati. Da bi sedanja prekomerna ponudba, ki bo trajala tja do meseca maja, prehudo ne zbila proizvodno ceno klavnih prašičev, je kmetijsko ministrstvo pričelo z intervencijskimi nakupi in s polnjenjem razpoložljivih zmrzovalnic z zaklanimi prašiči. Do srede minulega tedna je šlo v zmrzo-valnice 20.000 zaklanih prašičev, poleg tega je bil dovoljen izvoz 30 030 klavnih prašičev v Sovjetsko zvezo, Italijo in Bolgarijo. Cene za seme vigrednega žita so na Koroškem določene. Originalno seme bo stalo: jara pšenica S 420,00 jari ječmen S 390,00 oves S 370,00 za 100 kg v vrečah in oprašeno. Prekoračenje teh cen je prepovedano. Ta izvoz po količini odgovarja povprečni mesečni ponudbi klavnih prašičev na dunajskem trgu v St. Marxu. Sedanja prekomerna ponudba klavnih prašičev ni nič nenavadnega. Do nje pride zadnja leta vsako zimo. Tudi lani pozimi je bilo z intervencijo kmetijskega ministrstva pokupljenih 35.754 klavnih prašičev, ki so jih vskladiščili v zmrzovalnicah, da so jih postavili poleti, ko je pričelo mesa primanjkovati, na trg. Zato je tudi letos pričakovati, da bodo ti ukrepi položaj na trgu s klavnimi prašiči stabilizirali in da povprečna cena klavnih prašičev ne bo padla pod 13 šil. za kilogram žive teže ali 16,50 šil. za kg zaklanega prašiča. ščajo in ki izkazujejo pri tem ob dobri molz-nosti tudi hitro rastnost in naglo tvorbo velikih količin mesa. Te lastnosti pa imata v državi najbolj razviti simodolsko in sivorja-vo govedo. Zato tudi njima pripada bodočnost. Nauk iz tega razvoja, ki si ga moramo tudi mi osvojiti, je povsem tem zelo jasen: če že na sejmih kupujemo telice in krave za pleme, potem jih iščimo na sejmih teh dveh pasem. Pri tem bodimo res gospodarji in ne kupujmo podpovprečnih plemenic, marveč nadpovprečne. Dvakrat toliko traktorjev kot konj Kako dalekosežno se je v zadnjih letih spremenila struktura avstrijskega kmetijstva, kaže zadnje štetje živine 3. decembra 1964, pri katerem so po vsej državi našteli le še 96.500 konj in 14.000 vprežnih volov. Lani je število konj nazadovalo za 12.000, istočasno pa je bilo k prometu pripuščenih 15 tisoč novih traktorjev. Koncem leta 1964 je v avstrijskem kmetijstvu in gozdarstvu delalo 184.000 traktorjev. Ta številka pa tudi kaže, kako se pomen kmetijstva in gozdarstva, zlasti pa kmečkih ljudi kot naročnikov in kupcev kmetijskih strojev v državi veča. Industrija ima prav v kmetijstvu in gozdarstvu verjetno najboljšega domačega odjemalca svojih izdelkov. Za konjunkturo, v kateri se nahaja in razvija, se mora v veliki meri zahvaliti prav kmečkemu prebivalstvu. Racionalizacija pitanja mladih goved (4. nadaljevanje) Kalko tip in spol živali vplivata na rentabilnost pitanja, bomo sedaj videli na rezultatih poizkusov, ki jih je delal znani Max-^Planokov inštitut za živinorejo in prehrano živali. Poizkusno pitanje z individualnim krmljenjem je na tem inštitutu pokazalo naslednje razlike: ■ Poizkusno pitanje 10 bikcev normalne rasti in 10 bikcev ozke rasti je pokazalo, da so prvi v 39. tednu starosti (9 mesecev) dosegli povprečno težo 334,5 kg, medtem ko je druga skupina dosegla v tem času le povprečno težo 277,4 ikg. Višina živali in globina prsi sta bili pri obeh skupinah podobni, medtem ko je bilo v širini prsi in širini medenice 4 cm razlike. Poizkus je tudi pokazal, da so bikci ozke rasti v povprečju za 50 kg prirastka potrebovali za 6 °/o več škrobnih enot (ŠE) kot širo-korastni bikci. Njihov dnevni prirastek je bil slabši i,n je znašal le 89 % dnevnega prirastka normalnorastnih bikcev, ki so dnevno priraščali za 1026 gramov. ■ Drugi poizkus s 16 normalnorastnimi bikci in 12 bikci nizke rasti je v 52. tednu starosti (12 mesecev) pokazal ve iko razliko v višini vihra in širini medenice, manjšo pa v globini prs. Normalnorast.ii bikci so dosegli povprečno težo 361,8 kg, bikci nizke rasti pa le 329,7 kg. Čeprav v porabi ŠE za 50 kg prirastka med skupinama ni bilo bistvenih razlik, pa so le-te pokazale v povprečnem dnevnem prirastku, ki je .pri bikcih nizke rasti znašal le 843 gramov, medtem ko je pri bikcih normalne rasti dosegel 926 gramov. Da so slednji potemtakem za kilogram prirastka potrebovali manj ŠE kot bikci nizke rasti, je iz tega jasno razvidno. ® Očitno največjo razliko v rentabilnosti pitanja pa je pokazal poizkus s 23 normalnorastnimi bikci in 9 normalnorastnimi telicami. Bikci so v 52. tednu dosegli povprečno težo 376,1 kg telice pa le 283,8 kg. Telice so dnevno prirastle le za 719 gramov, medtem ko so bikci prirasli po vprečno za 952 gramov. Poraba krme za kilogram prirastka je bila .pri telicah za 38°/o večja kot pri bikcih. ■ Zadnji poizkus z 10 pari dvojčkov moškega spola, od katerih so po enega pitali kot bikca in drugega kot vola, pa je pokazal, da so bikci z 78 tedni starosti (18 mesecev) dosegli povprečno težo 469,3 kg, voli pa le 419 kg. Bikci so v povprečju dnevno prirastli za 887 gramov, medtem ko so voli dosegli le 744 povprečnega dnevnega prirastka. Poraba ŠE za ikg prirastka je bila pri volih za 18% večja kot pri bikcih. Ko gledamo rezultate teh poizkutov, lahko zaključujemo, da goveda ozke in nizke rasti pri pitanju krmo slabše izkoriščajo in da ima pitanje bikcev absolutno prednost pred pitanjem volov in telic. S tem pa imamo tudi ponoven odgovor na vprašanje, zakaj pri intenzivnem in racionalnem pitanju mladih goved svet v vse večji meri opušča pitanje volov. 2e leta 1961-62 je v Avstriji od goved na pitanju odpadlo 52,6% na bike, 40,8% na vole in 6,6 % na telice. Medtem je šel razvoj v prid bikov gotovo še naprej. Z ozirom na naraščajoče potrebe po govejem mesu in z ozirom na najboljšo rentabilnost pitanja pa je tudi pri zreji in selekciji plemenskih živali treba posvetiti posebno pozornost živalim široke rasti, širokih i.n globokih prsi in široke medenice. Toda o tem prihodnjič več. (Se nadaljuje) 0000<>0<><>000000000000<>000000000000000<>0000000000<>00000<>0<>00<>00000000<><>0<>00<>00<>0<>000000<>0<><>0<)<><><><><>000<><>0<><><>000000 neki mož pretepe. Vodič je povedal, da je prizor bljuvajoče krvi in žena, ki se valjajo v njej, zelo zanimiv ter da je škoda, ker se take stvari ne smejo fotografirati. To da je strogo prepovedano. Svetoval nam je, naj počakamo še pol ure, ko se bo začel daritveni obred. Prigovarjal nam je, da je vredno počakati. Vendar pa nobenega od nas ni mikalo, da bi bil priča nasilnemu početju. Rjavkasti madeži strjene in neod-sfranjene krvi na tleh so vzbujali preveč odvratne asociacije, da bi dražili radovednost. Vrnili smo se k avtomobilu. Cicerone nas je dobro ščitil. Preden smo sedli v vozilo, smo zbrali drobiž, kolikor smo ga vsi trije premogli. Ni bilo veliko, pa tudi malo ne. Za berača bi bilo precej, za vodiča pa ni bilo zadosti. Pogledal je v tisto, kar smo mu ponujali, in prezirljivo zamahnil z roko. Ne verjamem, če bi to lahko kdorkoli krslil za ponos. Gledal nas je izpod čela, ko da bi streljal. Proti takemu orožju smo bili neranljivi. Ko je to tudi sam uvidel, se je brez besed obrnil in odšel. Indija je dežela velikih nasprotij. Zato so tu lahko tudi razcapani bogati. Nemara je bil bogat: kdo bi mu plačal prezir, če ne sam? In v pogledu izpod čela je bilo veliko prezira. Nekdo drug bo verjetno moral poravnati tudi naš račun. Vsekakor je zelo cenil usluge, ki jih je prodajal. Denar, ki ga je odklonil, smo skozi okno vrgli med berače. Iz previdnosti šele potem, ko je avto že potegnil. * V nedeljo zvečer smo se vsidrali pred ustjem reke. V ponedeljek zjutraj smo ob plimi zapluli po nji navzgor. Potem smo naredili ovinek in za ovinkom pristali v Čita-gongu, glavnem mestu Vzhodnega Pakistana. Iz Ranguna proti Kalkuti smo naredili ,dva koraka naprej”, odtod v Čitagong pa je bil „korak nazaj": edini na naši poti do Reke, kot zatrjujejo mornarji. Čitagong je vas s pol milijona prebivalcev. Vendar se hitro izgrajuje in spreminja v mesto. Čitagong je namreč teliček, ki z velikim apetitom pije dolarsko mleko. Njegovo pristanišče je novo in moderno, čeprav ne zelo veliko. Samo po sebi je zgovoren dokaz, da se ob mleku, ki ga sesa, teliček lepo redi. Ko smo potovali po reki, smo videli sledove ciklona, ki je tod nedavno pustošil. Veliko hiš je ostalo brez slreh. Čitagong je nekakšen vmesni člen med Indijo in Burmo. Indijski muslimani, ki v njem živijo, nosijo londžije. (To se mi je zdelo zelo nenavadno: v Burmi nisem nikoli srečal Indijca ali Pakistanca v krilu). Burme so me spomnili še garjavi psi, ki jih je bilo že v pristanišču polno. Poležavali so v senci ladij, dvigal, skladišč in žerjavov. Najbolj nenavadno se mi je pa zdelo, da nisem nikjer videl ženske. Šele čez čas sem se domislil, da gre za muslimansko deželo in da so v nekaterih islamskih deželah ženske „v ilegali". Včeraj popoldne sem se potikal v naseljih v bližini pristanišča. Obšel sem velika skladišča iz valovite pločevine, med katerimi je bilo vse polno sodov, zabojev, tračnic in smetišč, ki so me spomnila Hegedušičeve slike, na kateri je bil upodobil smetišče naše tehnizirane dobe. Psom, ki so stikali za odpadki, so delali družbo ljubki kozlički. Vsepovsod se dosti gradi. Staro je neskončno staro, novo pa povsem novo. Med nasprotji je skoraj cela večnost: v času in pojmovanju. Klatil sem se po vaseh in predmestjih, kajti mesto loči od pristanišča nekaj kilometrov ceste. V vasi med palmami, v katero sem se napotil mimo trafike — to je bila mizica, stol, nekaj zavojčkov ameriških cigaret in dežnik, pod katerim je v senci sedel trafikant — so bile vse kolibe spletene iz bambusa. Med njimi so bile v dvoredu miniaturna trgovina, brivnica, pivnica in pekarna na eni sami ulici in polno kuštravih, na pol nagih otrok. Stopali so za mano, jaz pa sem hodil pred njimi kot general pred vojsko. Zadnji v povorki je bil mladenič s pločevinasto posodo preko rame. Verjetno se je zaradi mene na ves glas drl: „lce cream". V popoldanski vročini je glas zvenel žalostno in zateglo, kot pavje zavijanje. Redki berači, na katere sem naletel, niso bili vsiljivi. Nekaj sto metrov višje od pristanišča me je ustavil možakar štiridesetih let. Vprašal me je, ali sem Američan. Ko sem mu povedal, da nisem, me ni več spraševal, od kod sem, temveč se je začel hvaliti: ,Me" — s prstom je pokazal nase — „big boss. Very big boss. Me, merchant: very big boss. Me very clever in the head." In s prstom je pokazal na glavo. „Very big merchant and very big boss." Vsekakor je hotel napraviti silen vtis. In ga je tudi naredil, čeprav ne zaradi hvalisanja in »golobje angleščine" (Pigeon English), kot pravijo temu Angleži. Napravil ga je s svojim umetnim steklenim očesom. Ves dedec je bil teman in vse na njem je bilo temno: londži bolj od umazanije kot od svoje dejanske barve, srajca prav tako, roke, vrat, obraz in lasje pa sploh. In tudi oko: tisto, ki ni bilo umetno. Celo mrežnica, stisnjena v veliko gubic, je bila v svoji rumenkasto rjavi obarvanosti videti temna-Svetlo je bilo le umetno oko. Negibno je ležalo sredi ožgane kože, belo bleščeče in široko razprto, da so se veke komaj dotikale steklene punčico. Bilo je kot na ste-žaj odprto okno. Salvador Dali bi se ga bil gotovo razveselil. (Nadaljevanje sledi) Nepričakovan obisk l Hamilton je ostal v avtomobilu. Čakal je. Večer je bil topel, zaduš-Vo topel, kakršen bi bil lahko v juliju in ne v septembru. Vsa okenca avtomobila so bila spuščena. Tudi okna hiš v tem delu fflesta so bila skoraj na stežaj odprta. Shšal je napovedovalčev glas, ki je z višine in prisiljeno govoril o kakovosti neke avtomobilske znamke. Po-tem je slišal točno reprodukcijo plošče rock and rolla pa spet glas neke zenske, ki se je zadirala nad otrokom. Vse to pa se je skoraj z istim rit-ntorn skladalo z njegovimi mislimi. Uspelo mu je, da je od časa do časa Pomislil tudi na sebe, na Kay in na Hona Stafforda. Misli so se mu pokesale in prepletle v nekak divji vr-Clbak, ki mu je v glavi povzročil strahovito bolečino. Se dalje je sedel v avtomobilu, poslušal in razmišljal. Ni premaknil Pogleda z vrat hiše, skozi katera je Pred eno uro izginila Kay in skozi katera bi se morala verjetno tudi kmalu vrniti. Bal se je, da ne bi opazil, ko se o° vračala. Njen prihod iz hiše bo namreč pomenil zadnjo spodbudo, ■ua stori to, za kar se je odločil. Ko je tako nepremično sedel in Pričakoval ta trenutek, si je poskušal >-rezno in razumno predočiti, zakaj *u. je Kay lahko storila kaj takega. • J je potrebovala in česa on ni mrel) da je Kay našla to prav pri človeku, kot je Stafford? Morda ni u dovolj pozoren in uvideven? Ku-*? je lahko nekdo drug Kay bolj oboževal, kakor jo je oboževal on? J* mar ni nudil vsega, kar si lahko Poželi ženska? Žensk včasih res ni mogel razumeti. Seveda, Stafford je bil mlajši. , Hamilton si ni mislil, da bi bil o mhko^ povod. Ta človek jo je go-°vo začaral ali nekaj podobnega, samo da^bi jo pripravil do tega, da euaj počenja take stvari. Prav, to-a urok bo prenehal ta večer. Minilo je okrog pol ure, ko je * amdton slednjič opazil odhajajočo ay> Zapuščala je hišo, v kateri je anoval Stafford. Z nekakim stu-om je opazoval Kay, ki se je pre- , mno razgledovala na vse strani, ot tudi izraz očitne krivde v nje-obnašanju. Ni se bal, da bi ga .Pazila, saj si je našel kritje za širo-in111 ^eMorn’ daleč od ulične svetilke iPrav. n.a nasprotni strani od tiste, k„kate,r* je vedel, da bo odšla Kay, sc bo vračala domov. . dočakal je, da mu je Kay izginila v,P[ef oči, potem pa je iz žepa iz-u eke* gumijaste rokavice, kot jih .Porabljajo zdravniki in ki jih je ma-v; ?reJ kupil v centralni lekarni. Pre-^ no jih je navlekel. Pošteno se je j£°r. potruditi, da mu je to uspelo. o si jih je slednjič naravnal, je Stoni -Zi avtomt>bila. Stopal je z drob-^or.a!ki> ki se nikakor niso skla-1 2 njegovo visoko in močno po- stavo, proti vhodu hiše, v kateri je stanoval Stafford. ž(c »Izvolite?« ga je vprašal Stafford. Kot da bi ga Hamiltonov prihod presenetil. Hamilton je bil prepričan, da je Stafford ob zvonjenju pomislil, da se je iz kakršnega koli vzroka vrnila Kay. Ko je sedaj zagledal smehljajočega se Hamiltona, se je umiril. S tihim, skoraj sramežljivim glasom je rekel Hamilton: »Gospod Stafford, moral bi se pogovoriti z vami o neki zelo važni in zaupni zadevi.« Stafford je nekaj časa okleval, potem pa se je odmaknil in spustil Hamiltona v stanovanje. Ko je za njim zaprl vrata, se je Hamilton pričel ogledovati po velikem salonu. Ni opazil, kako je opremljen, ni gledal, vohal je. »Tudi če ne bi vedel, da je Kav od tod ravnokar odšla,« je rekel, »bi bil prepričan, da je bila tukaj. Čutim njen vonj.« »Kay?« je z veliko težavo vprašal Stafford. »Da, Kay Hamilton, Kay.« »Jaz ... ah ... bojim se, da vas ne razumem, gospod. Kdo ste in zakaj ste prišli?« »Ime mi je Hamilton. Imam isti priimek kot Kay.« Stafford je dihal z naporom in še enkrat je zakašljal. Hamilton je razumel, da mu je beseda obtičala v grlu. »Žal mi je, gospod,« je Staffordu končno uspelo spregovoriti, »nisem vedel. Častna beseda, ničesar nisem vedel. Kay mi je prisegala, da ni...« »Nisem prišel sem, da bi o tem razpravljal,« ga je prekinil Hamilton. »Želim le, da se s Kay več ne ukvarjate. Ni mi všeč, da uganja take stvari.« Ko je videl, da se mu Hamilton s svojo značilno hojo približuje, je Stafford vzdignil roke, kot da bi se hotel zaščititi in rekel: »Ne bo počenjala ... hotel bi reči... ne bom več... To vam obljubljam, gospod. Ni razloga, da bi zaradi tega med nama prišlo do obračuna.« Toda Hamilton se ni hotel ustaviti. Stafford se je umikal, dokler se s hrbtom ni dotaknil stene. Stafford je s strahom v očeh opazoval Hamiltonove roke, ki so lezle iz žepov. Videl je njihovo moč in velikost, videl je tudi gumijaste rokavice, ki so jih pokrivale. Toda bilo je prepozno. Skušal je uteči, skočil je v stran, toda Hamilton se je že vrgel nanj. Dve veliki orokavičeni roki sta se oprijeli vratu. Stafford je obupno poskušal oslabiti pritisk, boril se je z vsemi svojimi močmi, toda Hamilton je pritiskal vse močneje in močneje, dokler mu velike kaplje znoja niso pričele polzeti po rokah, iz gumijastih rokavic, in vse dotlej, dokler ni občutil, da se je Stafford umiril. zaPOBROVODO : va moški! že dalj časa zasledu- . a neko starejšo gospodično. Ta se ncno obrne na stražnika: t;„r^p,t>^tovani inšpektor, ali vidite lsta dva tamle?« Za kaj pa gre?« nii*^1"05'11?’ ali ne bi mogli enega od te^;U aret'ratk zasledujeta me nam- * Vei^3^-0 na* 'menuiem tole najno-»Ni° s ‘k°: ,Razbesnela reka' ali pa »Dom Psagu nez8°d‘? .Kaj pravite, te]jj er^* sprašuje mlajši slikar uči- ne i0.Je popolnoma vseeno,« odvr-pr;^l0lster> »tale slika je v vsakem eru prava katastrofa!« * >3Y družbi se pogovarjajo o taščah. »Mtn-° Pr'Pomn' nekdo: k naj^a ta^a je prišla samo enkrat * »Človek, bodite vendar srečen!« »Ne, ne,« nadaljuje prvi. »Prišla je na začetku najinega zakona, pred kakimi desetimi leti. Odtlej pa je še zmeraj pri naju.« * »Strašno je pevcu, ko opazi, da ne more več peti.« »Da, toda še huje je, če tega ne opazi.« Žepar pajdašu: »Ali si res oproščen?« »Da. Zagovornik me je tako spretno zagovarjal, da mi je sedaj v resnici žal, da sem mu pri slovesu izmaknil prstan.« * Mama: »Veš kaj, Milko, da te ni sram! Tako slabo spričevalo!« Milko ji hitro seže v besedo: »Ampak mama, si ti čudna! Učiteljica mi je rdkla, da je še predobro zame!« Hamilton je stiskal še dolgo dolgo, še tedaj, ko je Staffordovo telo nepremično in mrtvo viselo med njegovimi rokami. In ko je tako stiskal, je obrnil pogled v stran, da mu ne bi bilo treba gledati, kaj se dogaja na tistem obrazu. Ko se je prepričal, da je končano, je 9pustil truplo in tiho, kolikor je le mogel, zapustil stanovanje. Bil je prepričan, da ga nihče ni videl. Sedel je v avtomobil in čez nekaj časa 9kozi odprto okence vrgel rokavice na cesto. Ko je prišel domov, je bila Kay v kopalnici in si pred ogledalom urejevala pričesko. Bila je visoka ženska, krasnega telesa, da niti razmr-šena in cenena domača halja ni mogla skriti njenih oblik in mikavnosti. Njen obraz je imel nežne črte in lahko bi bila tudi ljubka, če bi njen obraz ne bil tako brezizrazen in brezvoljen. Imela je okrog 35 let, torej dvajset manj kot Hamilton. Obrnila se je, ko ga je zaslišala prihajati in ga pričakala z lahnim nasmehom: »Žal mi je, da sem se tako dolgo zadržala v knjižnici zaradi tistih raziskav; primerne knjige je bilo zelo težko najti. Toda, kje si bil ti, dragi?« »Brez tebe sem se počutil malce osamljenega,« je odgovoril Hamilton, »zato sem odšel na sprehod. Si bila v skrbeh, ko me nisi našla doma?« »Malo že.« »Pohiti s česanjem, Kay!« ji je rekel. »Danes zvečer so ‘na televiziji tiste oddaje, ki so nama všeč. Ze’o sem pogrešal tiste lepe večere, ki sva jih preživljala skupaj in ki jih je. vedno manj, odkar so te tako zavzele tvoje ... raziskave.« Kayinega odgovora ni slišal. Razmišljal je, kako bo reagirala, ko bo zjutraj zvedela za Staffordovo smrt. Upal je, da njegova hči ne bo preveč trpela in da je to ne bo preveč pretreslo. Mar ni zanjo najlepše in brezskrbno življenje pri očetu, ki bdi nad njo in skrbi zanjo in ki ji nudi vse, kar lahko nudi oče, sicer vdovec, svoji hčeri, ki jo obožuje? ^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|llll|||I|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||l||||||||||||||||||||i;illll£ I JADWIGA RUTKOVSKA Kakor v kinu V zadnjem trenutku je skočil v nas kupe mlad par, držeč se 5 | za roke: sedla sta na dva sedeža, ali natančneje na sedež in pol, če | 3 upoštevamo obseg njune sopotnice. 3 3 — Ali bi mi lahko posodili vas časopis? — sem vprašala so- 1 3 potnico, ko sem opazila, da je nehala brati in da ga je položila 3 | na stran. 3 Toda kljub temu, da mi je to dovolila, časopisa nisem vzela, 3 3 ko sem opazila, kako je mladi mož božal dekle po ramenu. To je § 3 bilo mnogo zanimivejše od časopisa, pa ne samo zame. Gospod, | 3 ki je sedel nasproti, je odložil svoj krvavi kriminalni roman, ker = 3 je ravno v tem hipu pričel mladi mož božati dekletove lase. 3 3 In tako so sčasoma časopisi, kriminalni romani, sendviči, žem- H | Ije, jajca, čokolada in vsa druga popotna oprema ostali nedotaknjeni. 3 3 Morda boste pomislili, gospoda, da smo občudovali pokrajino, i 3 ki se je premikala mimo našega okna? Pokrajine, skozi katero smo = 3 se vozili, še opazili nismo: nihče ni cele tri ure niti pogledal skozi 1 3 okno niti stopil na hodnik. Vsa pozornost potnikov je bila usmer- | 3 jena na mladi par. Ne da bi se zmenil za radovedne poglede sopotnikov, je mladi = 3 mož polizal pikantni dekletov dekolte. — Moj bog, — sem pomislila, — kako se imata rada! 5 | Očividno nista mogla dočakati trenutka, ko bosta ostala sama. I 3 Zdaj sta se dotikala z lici, nato pa je mladi mož poljubil njen vrat. 3 — Kakor dva golobčka! — mi je šepnila na uho njuna debe- 3 3 la soseda. Ne vem zakaj, ampak v tistem trenutku sem pomislila, da je 3 3 pri golobčkih vse to videti mnogo bolj privlačno. Verjetno sem to 3 | pomislila iz zavisti in takoj me je postalo sram mojega hladnega 3 3 kriticizma. 3 | — Draga gospa, takšna omama ne traja dolgo, — mi je tedaj 3 3 šepnila na uho soseda. Takoj sem se postavila na stran mladih zaljubljencev. V tem trenutku je vlak pričel zavirati. Dekle se je rahlo izvilo 3 | iz objema svojega partnerja in resno spregovorilo: 3 — Izstopiti moram! Mladi mož se je dvignil in z žalostnim obrazom vzel s police 3 3 njen kovček. 3 | — Revčka, ločiti se morata! — sem vzdihnila in se tolažila, da 3 3 jo bo gotovo kmalu obiskal. To bo veselo snidenje. i Ogledala sem se po kupeju. Resnično, vsi potniki so kot jaz 3 3 z zanimanjem pričakovali, kaj se bo zgodilo, kako se bosta po- = | sl ovila. — Kakor v kinu! — mi je šepnila sopotnica vsa vznemirjena. 3 Zavore so zaškripale. Mlada žena je vzela svoje stvari. 3 — Na svidenje! je pozdravila sopotnike v kupeju z ljubkostjo § 3 dobro vzgojenega dekleta. — Na svidenje! — se je obrnila k mla- § 3 demu možu. — Veselilo me je, da sva se spoznala ... 3 MIHAH ZOŠČENKO Fotogeničen obraz Letos sem potreboval fotografije za novo osebno izkaznico. Ne vem, kako je to v drugih mestih — pri nas vsekakor ni enostavna reč, če hočeš, da ti napravijo fotogratijo. V mestu imamo umetniški foto-atelje. Tam ne delajo samo posnetkov posameznih državljanov, temveč celo skupinske fotografije. Ko so mi torej izročili mojo fotografijo, sem se začudil, kako malo sem bil sam sebi podoben. Dejal sem fotografu: — Zakaj delate takšne posnetke? Kakšne črte in gube so to po mojem obrazu! Fotograf je rekel: — Fotografija je v redu. Upoštevati je seveda treba, da je naš re-tušer na dopustu. Toda kljub temu ne bi mogel retuširati vašega nefotogeničnega obraza. Dejal sem: — Fotografija ni dobra, spoštovani mojster! Izmaličili ste me! Mar sem jaz res tak? Fotograf je dejal: — Naš atelje fotografira celo operetne zvezde, in te tudi niso takoj užaljene! Tu pa pride nekdo in se pritožuje, da ima na obrazu preveč gub. Aparat pač tako ostro snema! O tehniki nimate pojma, kritizirati pa znate! Nisem se hotel dalje z njim prepirati. Vzel sem fotografijo in odšel na urad. Uradnik je hotel prilepiti sliko na izkaznico. Tedaj je dejal: — Zdi se mi, da tale na sliki niste vil — Kako, — pravim, — nisem jaz? Prisegam vam, da sem jaz. Vprašajte fotografa! Uradnik reče: — Kam pa pridem, če bom za vsako sliko spraševal fotografa? Ne, na fotografiji želim videti vaš pravi obraz. Tale na sliki pa je videti kot kakšen fifusnik. Naj vas še enkrat fotografirajo! Stekel sem k fotografu. — Izdelek je čisto v redu, — pravi fotograf. — Seveda je treba upoštevati, da nismo prižgali vseh svetilk, ampak samo eno. Kljub temu pa niste tako temni, da vas človek ne bi prepoznal. No, poglejte, ušesa so prav dobra! Dejal sem: — Ušesa še niso vse, spoštovani! — Kakor hočete, — je odvrnil fotograf, — še enkrat vas ne bom posnel! Druge stranke so rekle: — Ne delajte fotografa nervoznega, sicer bo delal še slabše fotografije! Nekdo mi je svetoval: — Pojdi na trg! Tam prodaja neka babnica že izdelane fotografije! DOMISLICE • Cesta, ki na njej vedno denar leži, se imenuje — delo. ooo • Včasih si moral biti slaven, da si si lahko privoščil škandal, danes moraš napraviti škandal, če hočeš postati slaven. ooo • Knjiga življenja je za mnoge pisana nečitljivo. ooo • Tudi zmot ne preziral, ker tl kažejo pot do resnice. In res sem našel na trgu babnico, ki je imela na časopisnem papirju pred seboj razgrnjene izdelane fotografije. Kakih tristo. Babnica je rekla: — Poišči si eno in napravi z njo, kar hočeš! Pomagala ti bom pri izbiri! — Poišči podobno sliko, — pravim. Babnica brska po fotografijah in reče: — Na, tole fotografijo lahko vzameš. Nihče ne more trditi, da ti ni podobna. Plačal sem petnajst rubljev za sliko in odšel v urad. Uradnik je pričel lepiti fotografijo na izkaznico. Tedaj je vzkliknil: — To je vendar ženska! — Kakšna, — pravim, — ženska! To je mož v suknjiču! Uradnik pravi: — Kakšen moški je to, če ima na prsih zataknjeno brošo! Po broši lahko sklepamo, da je to ženska! Ogledam si sliko — resnično, ženska je! Z brošo na prsih! Ampak z moško frizuro! Uradnik pravi: — Prinesite mi pravo fotografijo! Če mi boste še enkrat predložili žensko sliko, boste doživeli nekaj ne posebno lepega! Ves teden sem preživel kakor v snu. Ko sem se osmi dan prepiral s fotografom, mi je postalo slabo. Ko sem se malo opomogel, sem odšel zopet v urad. Položil sem pred uradnika prvo fotografijo in rekel: — To, gospod predsednik, je vse, kar vam lahko dam. Uradnik je pogledal najprej fotografijo, nato mene, in dejal: — No, zdaj pa je postalo kar dobro. Podobnost je tu! Hotel sem reči, da je ista slika. Tedaj pa sem se pogledal v ogledalu — resnično je bila podobnost tu! 81. Dunajski mednarodni velesejem 14. — 21. marec 1965 TEKSTILIJE IN MODA — Salon krzna — Luksuzni arfikli — Umelnosfna obrt — Igrače — Razstava športnih potrebščin — Modne revije — Moderne spalnice — Moderna mizna kultura RAZSTAVA POHIŠTVA (sejemsko razstavišče: severozahodna hala, hala 23 in hala 24) SW-posebna razstava: sejemska palača TEHNIKA — INDUSTRIJA — OBRT — Stroji — Naprave — Orodje — Sejem gradbeništva — Umetne snovi — Tehnika v gospodinjstvu Razstava dvokoles in pritiklin KMETIJSTVO — Razstava kmetijskih strojev s predvajanji — Semenja — Razstava plemenske in delovne živine Posebna razstava avstrijskega mlečnega gospodarstva »Mlečna cesta 1965' Hranila in posladila — Poskušnja vin KOLEKTIVNE RAZSTAVE INŠTITUTOV ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA NIŽJE AVSTRIJSKE IN TIROLSKE Obe sejemski prireditvi — Sejemska palača in Sejemsko razstavišče — sta dnevno odprti od 9. do 18. ure, poskušnja vin in živilski sejem pa do 20. ure. Za obiskovalce velesejma znižane voznine na železniških in avtobusnih linijah. Sejemske izkaznice pri deželnih zbornicah obrtnega gospodarstva, deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (razen Tirolske in Predarlske) ter pri vseh posebej označenih prodajalnicah (potovalni uradi itd.). RADIO CELOVEC I. PROGRAM Porotilo: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje)* S.55 Kmečko oddaja — 6-00 Pestro melono — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav note (razen sobote in nedelie) — 10.00 Zo gospodinjo — 11.00 Ljudske vite — 11.45 Oddaio zo podeželje — 12 00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželno poročilo — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vos — 16.00 Glasbo zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lo-kolne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 De komo poročila. Sobota, 20. 2.: 8.05 Domači vrt — 14.15 Pozdrav na*e — 15.30 Križona dekla — 15.45 Celovški veseli mestni sodniki vabijo — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Smejmo se z Beljakom — 22.20 Plesna glasba po noročilu. Nedelja, 21. 2.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Veliki ra-dijski orkester iz Linza — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Melodija Evropa. Ponedeljek, 22. 2.: 8.00 Domoča književnost — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk »n gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče — 20.15 Brati in razumeti — 20.30 orošKke godbe na pihala — 21.45 Koroška domovinska kronika. Torek, 23. 2.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 Pri sreči ni obstanka — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Danes brez jutri. Sreda, 24. 2.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.30 Trije lipovi listi — 18.00 Aktualna reportaža — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 La Traviata, opera. Četrtek, 25. 2.: 8.15 Komorna glasba — 15.15 Ura pesmi — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Oddaja delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 26. 2.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroške godbe na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seina-Donava — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranjo glasbo — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave zo Avstrijo — 15.00 Šolska oddajo — 16.30 Koncertno uro — 17.10 Kulturno vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbeno oddajo s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 Športni komentar. Sobota, 20. 2.: 8.20 Zabavna glasba — 9.30 Bodite čislo tiho — 13.20 Odmevi iz Avstrije — 14.00 Godbe na pihala — 14.40 Tehnični razgledi — 15.15 Znameniti umetniki — 16.00 Za delovno ženo — 17.25 Dunajske pesmi — 18.30 Šeststo let dunajske univerze — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hit-parada — 22.35 Resna večerna glasba. Nedelja, 21. 2.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.15 Velika simfonija — 15.00 Ljudstvo in domovina — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 21.15 Etiki, teoretiki in filozofi — 22.20 Komorna glasba. Ponedeljek, 22. 2.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Festival de Chimay — 20.50 Spremembe človeške podobe v operah. Torek, 23. 2.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 13.30 Pomembni orkestri — 16.00 Inženirska umetnost v antični Grčiji — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.15 Salzburški nočni šludio. Sreda, 24. 2.: 8.10 Glasba na tekočem traku —■ 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.20 Za prijatelja opere — 14.35 Druga pot, pesnitve — 15.30 Veliki in mali dunajski radijski orkester — 17.15 Iz raziskovalnega deta naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet — 22.15 Tretje znamenje. Četrtek, 25. 2.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Celovški madrigalisti — 13.30 Sonate za pihala — 14.35 Pesnik Werner Bergengruen — 17.15 Raziskovalci v gosteh — 17.30 Oddaja za ženo — 19.30 Okoli operete — 20.15 Pesem prerije. Petek, 26. 2.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Dve kratki slušni igri — 21.00 Mi in goro — 21.40 Angleščina na hitro — 22.15 Popevke na tekočem traku. SLOVENSKE ODDAJI Sobota, 20. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Za prijeten konec tedna. Nedelja, 21. 2.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 22. 2.: 14.15 Poročila, obiave pregled sporeda — 2ena in dom — Športni obzornik. Torek, 23. 2.: 14.15 Poročila, objave — Slovenske pesmi pojeta moški in ženski zbor iz Rodiš — Zdravnikova beležnica. Sreda, 24. 2.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 25. 2.: 14.15 Poročila, objave — Pri pevcih okoli Baškega jezera. Petek, 26. 2.: 14.15 Od petka do petka — Na verde — Mala davčna abeceda. Podjunska trgovska družba vzame fanta kot vajenca Potrebno je znanje obeh dež. jezikov Stanovanje v hiši Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf RADIO LJUBLJANA oddajo no srednjem volu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88.5 — 92.9 — 94.1 — 90.5 — 97.9 MHz Poročilo: 5.15, 6.00. 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, ’3.0Q, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00. 24.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro — 11.00 Za avtomobiliste — 12 05 Kmetijsko oddajo — 13.15 Obvestilo in zabavno glasbo — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vos — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik. Sobota, 20. 2.: 8.05 Poje Akademski oktet — 9.25 Igrajo gojenci glasbenih šol — 12.15 Cez hrib in dol — 14.05 Prizori iz opere .Gorenjski slavček” — 14.35 Voščila — 15.30 Zborovske pesmi — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.15 Izložbeno okno — 13.45 S knjižnega trga — 20.00 V sobolo zvečer — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 21. 2.: 8.00 Pravljica o pravljici — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.30 Obračun, radijska igra — 18 33 Izbrane koncertne melodije — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Plesna glasba. Ponedeljek, 22. 2.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz narodne skrinje — 10.35 Iz pozabljenih novel — 12.15 Cez hrib in dol — 14.05 Izvlečki iz Puccinijevih oper — 14.35 Voščila — 17.05 Glasbena križanka — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Nocoj ob dvajsetih — 21.00 Večer črnskih pesmi. Torek, 23. 2.: 8.25 Od melodije do melodije — 12.15 Slovenske narodne — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 13.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.08 Poje Nada Vidmarjeva — 20.20 Osebna izkaznica gospoda Van Badabuma, igra — 21.20 Serenadni večer. Sreda, 24. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Domače pesmi in napevi — 12.30 Arije iz Haendlovih oper — 14.35 Kaj in kako pojo otroci — 15.30 Slovenske narodne v priredbi Oskarja De- 00000<>0<>000CKX><><>0<>0<><><><>00<>0 Ta teden vam priporočamo: Knjige o naravi R9 Janez Tomšič: SPOZNAVANJE NARAVE, vreme vpliva na življenje; rastline in živali se bore za življenje; varstvo narave, 192 str., ilustr., br. 20 šil. | Bogdan Urafarič: SPOZNAVANJE NARAVE, Zemlja — veliki življenjski prostor; človek, rastline in živali; človek si podreja naravne sile, 112 str., ilustr., br. 20 šil. | Uratarič-Krečič: SPOZNAVANJE NARAVE, živi svet v vodi in na kopnem, 176 str., ilustr., br. 24 šil. R| Drago Lebez: POZNATE STRUPENE ŽIVALI!, opis strupenih živali, 168 sir. ilustr. in slik. priloge, ppl. 45 šil. H Anion Polenec: NARAVA V MUZEJU, vodnik po razstavah prirodoslovnega muzeja, 164 str., ilustr., br. 17 šil. | Franc Pengov: PODOBE IZ NARAVE, zgodbe o naravnih lepotah, 128 str., ilustr., br. 3 šil. £ Lowenthal-Hansen: ŽIVELI BOMO S POMOČJO ATOMOV, problemi jedrske energije, 232 sir., ilustr. in slik. priloge, pl. 68 šil. D| Pavel Kunaver: POTOVANJE PO NEBU, človek in zvezde, 144 str., il., ppl. 14 šil. ■ Gerolf Alschner: ŽIVALI NA VELIKEM POPOTOVANJU, kako in od kod so prišle živali, 116 str., ilustr., br. 20 šil. H Vlado Šarič: GOZDNI PREBIVALCI, privlačne zgodbe iz živalskega sveta, 116 str., slik. priloge, br. 10 šil. D| Dr. Miroslav Zei: ČLOVEK IN OCEAN, dejavnost človeka na svetovnem morju, 248 str., ilustr., pl. 18 šil. D| Fran Erjavec: ŽIVALSKE PODOBE, zapiski o lastnostih živali, 196 str., ilustr., br. 18 šil. | M. Iljin: PRIRODA IN LJUDJE, povesi o borbi človeka s prirodnimi silami, 168 sir., pl. 7 šil. D| Walt Disney: V SVETU NARAVE, velika .slikanica" o lepotah narave, 176 str., večbarvne ilustracije, ppl. 62 šil. D| Leon Detela: USVAJANJE NEŽIVEGA SVETA, o zgradbi rastlin, 224 str., ilustr., večbarvne slik. priloge, ppl. 52 šil. D| Fersman-Zurga: IZ ŽIVLJENJA KAMNOV, pogled v svet mineralogije, 232 str., ilustr., ppl. 30 šil. Posebej sporočamo, da knjige lahko naročile tudi po pošti. Plačilo možno tudi na obroke. »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse va — 18.45 Naš razgovor — 20.20 Tako pojo in igrajo v Pragi — 20.40 Falstaff, opera — 22.10 Plesni zvoki. Četrtek, 25. 2.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 9.25 Glasbena pravljica — 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Orkestralni pasteli — 14.05 Ansambelski prizori iz popularnih oper — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Odskočna deska — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Večer umetniške besede — 22.10 S popevkami po kontinentih. Petek, 26. 2.: 8.05 Pesmi in plesi naše domovine — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.15 Domače pesmi in napevi — 12.30 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 15.30 Narodna glasba z otoka Haiti — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturna kronika — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST Slovenske oddaje Sobota, 20. 2.: 12.15 Kulturni odmevi — 15.00 Volan —■ 17.00 Pevski zbori Furlanije in Julijske krajine — 17.33 Pisani balončki — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Nedelja, 21. 2.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 14.30 Sedem dni v svetu — 15.30 Hiša na vodi — 20.30 Iz slovensko folklore — 21.00 Vabilo na ples. Ponedeljek, 22. 2.: 12.15 Iz slovenske folklore — 17.20 Sirimo obzorja — 19.15 Plošče za vas — 20.35 Prodana nevesta, opera. Torek, 23. 2.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.30 Sodobna simfonična glasba — 19.15 Kraška flora — 20.35 Kulturni odmevi. Sreda, 24. 2.: 12.15 Brali smo za vas — 13.30 Prijetna srečanja — 18.30 Slovenski skladatelji 20. stoletja — 19.15 Higiena in zdravje — 20.35 Simfonični koncert, četrtek, 25. 2.: 12.15 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 17.35 Iz albuma lahke glasbe — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 Gospa izstopi v Pompejih. Petek, 26. 2.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.30 Jugoslovanski solisti — 19.15 Odporniško gibanje v italijanskem pripovedništvu — 20.35 Gospodarstvo in dela — 21.00 Koncert operne glasbe. VZLŠV1ZU& AVSTRIJA Sobofa, 20. 2.: 17.00 Mladi dimnikar — 17.30 Kaj lahka postonem — 18.33 Luis Trenker pripoveduje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kaj vidimo novega — 21.30 Leningrad pozimi. Nedelja, 21. 2.: 17.00 Princeska z mello — 17.30 Svet mladine — 18.00 Oče je živinozdravnik — 19.00 Oddaja televizijskega direktorja — 19.30 Aktualni šport — 20,15 Večni valček. Ponedeljek, 22. 2.: 18.33 Tečaj francoščine — 1900 Nemščina za domačine — 19.30 Cas v sliki — 20.05 Mai-gret in njegov revolver — 21.00 Mestni pogovori. Torek, 23. 2.: 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Enaindvajset — 20.45 Horizonti. Sreda, 24. 2.: 11.00 Enaindvajset — 11.45 Nekaj za srce, nekaj za dobro voljo — 17.00 Mi rokodelčimo — 17.30 Fury — 18.00 Odkrivamo morje — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Mainz, kakor se smeji in poje. Četrtek, 25. 2.: 11.00 Zvok iz človeške roke — 12.00 Kruh brez bede — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Vaš nastop* prosimo — 21.00 Zasliševanje popoldne. Petek, 26. 2.: 11.00 Jazz iz Amerike — 11.25 Vaš nastop, prosimo — 18.33 Z nasvetom in dejanjem — 19.00 Trg koncem tedna — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Ljubezen ob planinskem jezeru — 22.15 Jazz iz Amerike. JUGOSLAVIJA Sobota, 20. 2.: 17.40 Pravljice in bajke — 18.25 Obzornik — 18.45 Ime in priimek — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.40 S kamero po svetu — 21.10 Humoristična oddaja — 22.40 Obzornik. Nedelja, 21. 2.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Men- dov spored — 11.30 Film za otroke — 18.00 Mladinski TV klub — 19.00 Svetnik — 20.00 Dnevnik — 20.45 Ouiz. Ponedeljek, 22. 2.: 11.40 Potujemo, potujemo — 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Francozi pri nas doma — 18.10 Risanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Sodobna embalaža — 19.15 Tedenski športni pregled —* 20.00 Dnevnik — 20.30 Glasbeni kotiček — 20.40 Drama — 21.40 Naš teleobjektiv. Sreda, 24. 2.: 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 Tik-tak — 17.55 Pionirski študio — 18.25 Obzornik — 18.45 Dosežki znanosti — 19.15 Glasba danes — 20.00 Dnevnik — 20.30 Beseda in čas — 20.40 Črno na belem — 21.30 Kulturna panorama. četrtek, 25. 2.: M.00 Francozi pri nas doma -— 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Na črko# na črko — 18.25 Obzornik — 18.45 Po Jugoslaviji — 19.15 Glasbena porota — 20.00 Dnevnik — 20.30 Veseli planšarji — 20.40 Mala nočna glasba. Petek, 26. 2.: 17.10 Učimo so angleščine — 18.10 Zgodba o zajčku, ki se je hotel drsati — 18.25 Obzornik — 19.15 Narodna glasba — 19.45 Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Med ljudmi — 22.00 Sprehod po svetovnih galerijah. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec* Klagenfurt, Gosometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in 1'skarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dooisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec* Klagenfurt 2, Postfach 124. P j■" Brezp DOBROPIS 99.101 «5 BrezplaCno presenečenje za vse, kateri hočejo dobro in poceni kupiti I V nekaj dneh p ejmete popolnoma brezplačno in neobvezno največji avstr jski dobavni katalog 8 skoraj FOOO ponudbami, če nam z dopisnico sporočite Vaš nas'ov. Nalepite ta dobropis na dopisnico in jo pošljite še danes na naslednji naslov: InttrnottoiialtJ Gross«tisandhous '%OWHCflWKOOOW m * 61 AZ