Številka 3.
SMT IZHAJA VSA"I DAN. ^»B
ob rede jsh in crazrtikih ob 5.. ob ponedeljkih cb 9. zjutraj
|'-M:mfčne	•-(- prodajajo jio 3 arč.. (tf Htotink)
t- mnogih tri aki<rijjih v Tr*tu in okolici, Liub'jani. Gorici, Ktkiju. f>L Petru. f-V^ani. N»«brf-žini, Hv Luciji. Tolminu.
AjiiovAčini. Pos-.ojni, Dom!-ergu. Solkanu itd. ( KM! (GLASOV .-»- riuunsjo povrplaL tJiroke 7'-' Dim, visoke n,n»): za ireo\irmkf in obrtce oglase no stotin k ; o'ii' tn irf.	^osianice, t glase denarnih zavodov
j i. : 0 sl<.t /a t L'lj-.^e v ic-kstu lieta do :"> vrnt t«> K. vj»nka na-•	\?>t» K 2. 31 aH oglasi po « stot. beseda, najmanj pa
Mi t. — «)j;'a!-t? sprejem« ..Iuserami odiie'ek uprave K<-i]n<tiii . — J'laćuje ne izključno le upravi Ji-iinosti".
TRST, v petek 3. januvarja 1808
Tečaj
XXXIII
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
HAROC3TNA ZSTASA
za vse !«?to K. pol lata 12 K. 3 mesece <1 K —. narocbe brez dopos'ane naročnine. !»e uprava ne "/. 't.
*arDčflina aa nelslltfo isdaals ,Edines!i* sisne :c2'Dlstao K 5-20. pjiia;a
Vsi dopisi naj se pobijajo na urelniStvo lista. Xefraukj.-.» .
pisma se ne sprejemajo Jn rokopisi se n»* vraćs: ». Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljali na upravo UREDNIŠTVO: ul. Glorrio Galatti IS (Narodni d,»r»>. Izdajatelj in odgovorni u ednik ŠTEFAN GODINA. Lk.p < konsorcij lista „E.iinosf. — Natisnila tiskarna kon* »rc*i a lista »Edinost-4 v Trstu, ulica Giorgio G:\latti 5t.
- Poštno-hraniluićai račun Si. 8Hf»>2.
■ - Telefon stav. 1157 ——-
BRZOJAVNE VESTI.
ilehreuth?.l in 3iiIow.
DUNAJ 2. — Mini>*".»*r za o nanje e tvari baron Aehreutbai ju nemški kancvlar knez Bii2ow M« si povi d »in r-oveg* ieta izmenjala pr srčne čestitke, ki < ci^ >var:ajo intimnemu /.'. ačaju zveze.
Cđlikcvana ministerska predsednika
DUNAJ 2 Urnđ'ia „W:«!ier Z<utungu i ti uradni list ogrske vlade priobčita jutri ce nojevo lastoroono pismo, * katerim cesar podeljuje roinister^kiaja predsednikoma bar. Recku in tir. \VekrrIu v priznanie njihovih izrednih zaslug pri sklepanju nagodbe velike križce Štefanovega rtdj.
Nižjeavstriiski dez&lni zbor.
DUNAJ 2. Jutrejšnja ,,Wiener Zeitung~ objavi cesarski patent, s katerim ie nižje avstrijski deželni 2bor sklican na 8. januvarja. Zasedanje bo trajalo ie nekoliko dni.
Industrijski svet.
DUNAJ 2. Diugi oddelek industrijskega sveta bo iua-1 8. t. m. in naslednjega dne »ejo. z dnevnim redom: Refoinu in spopol-nitev delavskega zavarovanja in izvedba na redb k pokojninskemu zakonu za privatne uradnike.
Žrebanje.
LJUBLJANA 2. (Ljubljanske srečke). Na današnjem žrebanju je glavni dobitek 4O.000 kron zadela št. 71.025, 4000 K je ?:.deJa št. 8570. po 1000 R ->o zadele srečke štev. 70.767. 30 598. 10.230, 25.605 in 6S.115, ostalik 593 danes izžrebanih srečk iobi vsaka po 60 kron. Vsi dr.bitki današnjega 43. žrebanja zaniajo 84.580 K.
DUNAJ 2. (Avs.tr. rudeči križ). Glavni
dobitek 60.000 K je zadela ser. 5866. št. 15.
Bolezen ministra Košata.
BUDIMPEŠTA 2. Minister za trgovino Košut je imei zelo nemirno noč; njegovo Manje se je poslabšalo.
Italijanski listi o novoletnih Čestitkah Aehrenthala in Tittonija.
KIM 2. Listi so priobčili novoletne če st tke, ki sta jih izmenjala minister za unanje stvari baron Achrenthnl in Tittoni ter zadovoljstvom konstatu ejo itkreno odkritosrčnost, izraženo v čestitkah, „I'alia", „Messaggero" in „Corriere delia Sera*4 čestitajo obema »lržavu:ki/m:». za rjuno politično mirno delovanje.
if Fiofesor kirurgije Hoffa.
BEROLIN 2. Profesor ortopedične kirurgije dr. Albert Hufia je včeraj umrl, ko s »i je vračal iz Antverpena v Berolin.
Krvavi spopadi med policijo in kmeti
FRANKOBROD o. M. 2. „Frankiiirter Zeitungu poroča iz Odese : V guverniji besa-rabski so nastali nevaini nemiri, ker je minister za notranje stvari pismeno z ihteval. da se takoj iztirjajo davki. Med policijo in kmeti je priaio do krvavih spopadov, pri čemer ie bilo 11 redarjev m kmetov ubitih, mnogo pa ranjenih. V kraje, kjer vladajo nemiri, so odposlani dragODci.
Boj v new-jorš'si ulici.
LONDON 2. Neka brzojavka iz New-Jotka p» roča. da ie prišlo zadnji dan leta v oMni aveniji do hudega pretepa. Boj je trajal
nad eno uro, vzlic temu da si je veliko število redarjev prizadevalo, da bi obe bojujoči .stranki ločil'. Prebivah-i one ulice -o biii tako pre^trnsen«. da so	zaprli s ključem.
Rubio .se. j« revij'vvr;^. uože in »Jrugo orožje. Ko polici a napra7iia t:;:r, je naisia dvajset «»>itb, tiiKj Tt-iii enega red<r:a. te/.K.«» ranjene. Veči del rainenc« v so prepeljhli v bolnišnice.
Angleška banka.
LONDON 2. Angleška bar ka je znižala diskont od 7 na 0 odstotkov.
Barcelona v obsednem stanu.
MADRID 2. Kralj je podpisal dekret, s katerim so v Barceloni deloma m provizorično odpravljene ustavne garancije.
Načelnik orožniške uprave umorjen.
S AL ARA 2. (Petr. brz. ag.) Včeraj ie tukaj v zelo živahni ulici neki neznanec z revolverjem ust.reiii načelnika orožniške uprave polkovnika Bobrova.
Kolera.
CARIGRAD 2. Od 13. do konca decembra je v Meki. Medini, Jambu, Džedi in v sanitetnem lazaretu v Ebensasu zbolelo za kolero 565 oseb, od teh jih je 417 umrlo.
Požar v gradu pruskega princa.
BEROLIN 2. V spalni sobi princa Eitel Friderika v gradu Bellevue je dan^s predpo-ludne nastal ogenj. Začele so goreti zagri-njala in pod. Gasilci so požnr kmalu pogasili.
Maroko.
MALAGA 2. Policija je na španskem parniku, ki opravlja poštno službo v Afriko, zaplenila kakor kontrebando 9000 patron in zaboj z Mauserjevimi pištolami. Aretiranih je bilo pet Mavrov.
PARIZ 2. Kakor poroča admiral Pbili-bert, so francoske čete včeraj ob 11. uri in pol predpoludne z naskokom vzele Kasbah v Meduini. En spahi je bil ubit, trije strelci pa ranjeni. Ćete ko zasedle Kasbah. Oskrbovanje čet je vzlic obstoječim težavam zagotovljeno.
PARIZ 2. (Agence Havas.) Vojne operacije proti roda Beni Suassen so toliko kakor končane. Čete, ki so se vdeležile ekspedicije, bodo nemudoma odposlane domov.
PARIZ 2. Glasom brzojavke admirala Philiberta je transportni paraik „Nive" ob viharnem morju blizo obale, pet milj od Ca-sablanke zadel na skalo. Iz Tangerja je cd-plul na pomoč oklopni križar Dessaii.
PODLISTEK
Izjava.
„Slovenski Gospodar14 piše v svoji št. 58. od dne 19. grudna 1907 v notici na tretji strani, da so se šolske sestre na druž bini šoli na Muti morale umakniti z Mute, oziroma, da so same dobrovoljno odpovedalo vsled raznih napadov radikalnega dijaštva in nehonetnega p o s to p anj a o dbora družbenega.
Na to povsem neutemeljeno in za druž-bino vodstvo žaljivo predbacivanje, dovoljujemo si vsled vodstvenega sklepa dne 27. grudna 1907 na podlagi aktov konstatirati ta-Ie dej^va :
Na Muti je imela družba doslej enoraz-redno dekliško solo. ki so jo oskrbovale častite šolske sestre iz Maribora. Kmalu po otvoritvi te šole so se pri vodstvu oglašali različni rodoljubi duhovniškega in posvetnega stanu z nasveti, naj se šola spremeni v mešano dvorazrednico, ker šola. samo za deklice ne donaša zadostne koristi. Tako je n.
Sveti Anton.
Povest iz nemško-francoske voj -e GUY DE MAUPA88AMT.
Bil je tako dobre volje, da je dal pii nesti žgaDja, in napojil vse. Trkali so s Pru-i-om, ki je iz prijaznosti, da bi pokazal, kako dobro mu diši, cmakal z jezikom. Jn sveti Anton mu je kričal v obraz : „Kaj, to je nekaj nnega ? P'j. kakor bi bil doma. pra-»ič moj !"
Odslej ni šel 6veti Anton nikamor brez svojega Pruse. Zdaj je imel priložnost, zdaj se je mogel maščevati nad sovra?mkom strahopeten in hudoben, bakor je bil. In vsa vas, ki se od straha skoro dihati ni upala, *e je smejala za hrbtom zmagovalcev burkam, ki jih je uganjal sveti Anton. Zares, kar se ie tikalo špasov, v tem mu ga ni bilo para. J^amo njemu je moglo pasti kaj takega v glavo. Od samega *raga je bil ta človek !
Hodil je vsako popoldne roko v roki s svojim gostem k sosedom, ga tleskal po ple-
čih, ga predstavljal veselega obraza in vpil: rTukaj je moja svinja, le pegiejte jo, kako imenitno se debeli
In kmetje so «e kar topili veselosti. „Kakšna komedja ! Ti prokleti Anton
,.Za tri cekine ti ga prodan. Abezar-. „Za toliko ga že vzamem, Anton. Lahko prideš k meni na koline"*.
„Jaz bi rad jedel njegovo žulico". „Primi ga no malo za trebuh, boš že videl, kako je masten-.
In vsa družba si je pouiežikovala, a ne da bi se bila upala smejati se na glas, iz straha, da bi tu;ec utegnil uganiti, da se delajo norca iz njega. L« Anton je postajal od dne do dne bolj predrzen, ščipal ga ju v stegna in vpil: „Sama mast !a ga tolkel po zadnjem telesu in rjovel • „Mastna krača !" ga vzdigal s svojimi herkuličnimi rokami kvišku in oznanjal: ».Svojih šest centov tehta in no bilke manje !"
Navadil se je bil, da je gostil svojega prašiča povsod, kamor je prišel. In bilo je njegovo veliko veselje, njegova vsakdanja zabava, da je poživljal svoje prijatelje: „Dajte mu, kar imate, žre vseu. In ponujali so vojaku povsod kruha z maslom, krompirja, mrzlih pečenih mesnih cmočkov.
pr. č. g. kapelan Josip Somrek v Maren- j bergu v dopisu od dne 29. septembra 1900 ' stavil te tri nasvete: 1. da se šola razširi v j dvorazrednico, 2. da se sprejmejo dečki, kar je glavna stvar pri obmejni šoli in, ker tudi kmetje in delavci to žele, 3. da se nastavi-moška učiteljska :noč. — Tudi odborniki obeh podružnic mariborskih so z dopisom od dne 15. marca 1907 prosili, naj skuša družba preje ko mogoče ustanoviti tudi deško šolo na Muti ter so nagla šali, da je treba nastaviti za deško šolo poštenega, vernega, delavnega. vestnega ia neomadeževanega učitelja.
V	185. vodstven: seji je sedanji odbor sklenil na Muti otvoriti dvorazrednico za dečke in deklice. Na t » so častite šolske sestre v Mariboru s pismom od dn^ 15. septembra 1907, št. 121 pisale to le : „Pred-stojništvo vpraša in prosi določnega odgovora, če namerava slavni odbor družbe s to novo ureditvijo mutske šole odpustiti šolske sestre, ali jih če še nadalje porabiti za pouk ; in v kakem razmerju.u — Na to jim je družba z dopisom od dne 25. septembra 1907, št. 1274 naznanila, da je družba res sklenila šolo na Muti razširiti v mešano dvorazrednico — in pristavila to-le: „Ker pa je v svrho izvršitve tega sklepa treba zadostiti mnogim predpogojem in ker odbor po slojem tehniškem izvedencu šele študira vprašanje, se li dvorazrednica da spraviti v naše poslopje, Vatu daues ne moremo dati nobenega določenega odgovora. Zato Vas prosimo kratkega potrpljenja z zagotovilom, da Vam pravočasno pišemo, ko bo mogoče storiti kak definitiven sklep."
Na vodstveno prošnjo si je minolo jesen g. nadinženir Jul. Hilbert kakor tehniški strokovnjak ogledal grajščino in vsa druga gospodarska poslopja, ter pozneje vodstvu izročil utemeljene nasvete o "prezidavah in popravah bodisi sploh, bodibi radi pridobitve druge šolske sobe.
V	seji dne 6. novembra 1907 je vodstvo pritrdilo predlogom g. nadinženirja Hilbert« in z dopisom od dne 7. novembra 1907 se je častitim šolskim sestram na Muti naznanilo, katere poprave iu prezidave se morajo izvršiti na družbinem poslopju, ter da bo ta popravila in prenuredbe nadzoroval člen družbinega odbora g. Pahernik. Na ta dopis so čast:te šolske sestre v Mariboru z dopisom od dne 9. novembra št. 147 odgovorile tc-le: „Ker vodstvo šolskih sester v Mariboru ni dobilo na prošnjo glede mutske šole nobenega določnega odgovora, pač pa zagotovilo, da se zasnu;e na Muti v kratkem dvorazredna mešana šola, sklepa, da namerava družbino vodstvo glede učiteljskega osobja uvesti stanje, vsled katerega bi ne bilo več mogoče šolskim sestram poučevati na tamošnji šoli. Radi tega si usoja vodstvo šolskih sester v Mariboru družbi, sklicujoč se na pogodbo, odpovedati oskrbovanje šolskega pouka na Muti in javiti, da šolske pestre ostanejo le pod pogoji, ki so jim zajamčeni v pogodbi od dne 8. grudna i890 št. 3702, oziroma od dne 17. julija 1893, št. 2323, torej samostojno, kakor do sedaj na Muti do 30. septembra 1908." — V tem dopisu šolske sestre prigovarjajo nekaterim popravilom, češ, da so za časa njihovega bivanja na Muti nemogoča in da bi jih taka popravila in prenaredbe motile v njih posesti. — Prigovorom radi prenaredeb v poslopju je vod-ttvo z dopisom 11. novembra 1907 ustreglo v toliko, da je naročilo edinole priredbo druge Šolske sobe, priredbo prostorov za pisarno in učila se pa odloži do časa izselitve šolskih sester.
Djpis o odpovedi je vodstvo na podlagi vodstvenega sklepa rešilo z dopisom od dno 2 grudna 1907, št. 1759: Častitim Šolskim sestram v Mariboru. — Na cenjeni di-pis . due 9. novembra 1907 št. 147, se častitim šolskim sestram naznanja, da je vodst*" > družbe sv. Cirila in Metoda v seji dne 25. novembra 1907 odooved oskrbovanja šolsk j ■ pouka na Muti in naznanilo, da se velečastir • šolske sestre iz Mute izselijo dne 30. septt' it-bra 1908, vzelo obžalu e na znanje. — P i tem S9 je konitatovalo; da vodstvo družb -sv. Cirila in Metoda pri svojih dosedaoji i ukrepih v stvari družbino šole na Muti n • storilo ničesar, kar bi moglo d a t i k a k u t e m e 1 j e n p o v o d z a napade, ki so se vršili po javnih listih na družbino vodstvo, in kar bi onemogočalo daljše sodelovanje častitih šolskih sester i t Muti. — Dalje je vodstvo v isti seji sklenil* če bo lo mogoč', piičetkom prihodnjega šolskega leta, t. j. o Veliki noči 1908 na Muti otvoriti prvi razred mešane ljudske dvoraz-rednice. Poleg tega razreda še ostane driui razred dekliške šole, v katerega p'ridejo <!• -klice, ki pohajajo sedaj v prvi razred dekliške šole. Za pouk na mešanem prvem razredu se nastavi posvetna učiteljska m m , glede pouka v drugem razredu pa se naprošajo Častite šolske sestre, da i3tega o^krh je;o pod dosedanjimi pogoji do 1. septem >ru 1908, t. j. do časa svoje izselitve. — Čistite šolsko sestre uljudno prosimo, da prejem t g.t dopisa družbi potrdijo ter obenem naznanijo, je li hočejo pouk v dtugem dekliškem razredu oskrbovati do 1. septembra."
Častite šolske sestre so na ta odlok z dopisom od due 17. grudna 1907 št. 162 javilo: „dani mogoče, dasi bi (pred-stojništvo) rado ustreglo želji slavne družb- . oskrbovati pouka v drugem dekliškem razredu do 1. septembra 1908 zajedoo z moško učiteljsko močjo, ker se to ne strinja s pravili redovništva."
To so fakta, na podlagi teh takt blagovoli slavno občinstvo soditi, je-li vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda v tej stvari postopalo res — nehonetno?!!
Vodstvo družbe 37. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, 30. grudna 1907.
Vojak, neumen miroljuben fant, je jedel iz vljudnosti, je bil ginjen od takih prijaznosti in večkrat se je preobjedel, da mu je bilo slabo, ker ni maral odkloniti. In postal je zares debel m je tičai že zelo tesno v svoji uniformi, kar je zapeljalo svetega Antona vsega srečnega k dobremu svetu : „Poslušaj no, prašič moj, ti si boš moral pustiti napraviti kmalu drug svinjak".
Sicer pa sta bila postala med tem v resnici najboljša prijatelja, in kadar je imel stavi po okolici opravke, ga je vojak često spremljal, ker je bil rad v njegovi družbi.
Vreme je bilo pusto, strupen mraz je že pritiskal, strašna zima 1870. leta, je očitno hotela izpustiti vso svojo krutost nad Francijo. —
Stari Anton, ki je svoje kupčije vedno na dolgo pripravljal in uzrl vsako priliko, kjer se je dalo narediti dobiček, se je bal, da ne bo imel spomladi dovolj gnoja za svoja polja, in je pokupil vsega od nekega soseda, ki je bil ravno v zadregi. Pogodila sta se, da ga vzame vsak večer za en voz.
Čim se je torej zmračilo, se je odpravil, vedno spremljan od svojega prašiča, s svojim vozom k pol milje oddaljenemu kmetu, od katerega je bil vkupil gnoj. In sleherni dan
Kapital in hranilnice.
(Zvršttek.)
Veliko zanimanje se posveča tempu, v katerem so se v zadnjem petletju hramlnične vloge razvijale v obče in v posamičnih kro-novmah monarhije posebej. Kajti iz dotičnih izkazov se da napraviti opravičen sklep glede razvoja blagostanja prebivalstva. Dočim je koncem leta 1905 iznašal povprečni iinetok poj edinega vložnika K 1187, je iznašal ta imetek koncem leta 1905 K 1310, torej za K 150 viši, nego pred 5 leti. Naj veči prirastek spada na hranilnice v Tirolu in Pred-arlškem, pri katerih se je povprečni imetek pojedinega uložnika povišal za K 341, od katerih odpada K 162 na leto 1905. Na drugem mestu je Kranjska s poviškoin K 204. Potem sledi Primorska s povi-skorn K 191, Štajerska s 185, Nižje-Avstrijska s 181. Šiezija s 178, Gornja-Av-btrijska s 176, Koroška s 163, Moravska s 141, Češka s 116; nasprotno temu pa kaže Dalmacija nazadek za K 182.
Te številke so kaj poučne. Znameniti povisek povprečnega imetka pojedinega uložnika na Tirolskem in Predarlškem je v očitni zvezi s povzdigo prometa s ptujci v teh alp-
mu je delalo novo zabavo, da je gostil tam svojega prašiča. Vsa vas je vrela tedaj vku \ kakor ?e vrela v nedeljo v cerkev.
Vvjuku pa se je jela dozdevati stvar sumljiva in često, kadar so se ljudje zdaj smijali, so švigale njegove oči nemirno sem ter tja. d^, jezno so vzpiamtevale vča?ih.
Nekega večera torej, ko je bil bit, se je branil jesti še naprej, in je hotel vstati in iti. Sveti Anton pa ga je zadržal, njegove velikanske pesti so pale težko na vojakove rame, in vrgel ga ]e tako trdo nazaj na stol, da so je le ta polomil pod njem.
Vse se je grohotalo, Anton pa je trium-fujoče vzdignil svojega prašiča in delal, kakor bi mu obvezaval rano, da ga zopet ozdravi. Potem je kričal: Če že nočeš jesti, potem — pri moji duši — moraš vsaj piti!" In velel je prinesti žganja iz krčme.
Vojak je gledal hudo okoli sebe. A pil je vseeno, pil, kolikor je hotel kdo, in sveti Anton je v največjo zabavo navzočih hrabro pd z njim.
Postajal je rdeč kakor paradižar, oči no mu žarele, nalival je neprestano, tikal iu rjovel: „Na tvoje zdravje !u In Prus je zlival, ne da bi govoril besedo, čašo za čašo v grlo.
(Dalje.)
Stran IT
»EDINOST« it, 3
V Trstu, dne 3. januvarja 19C S
sirih deželah, dočim izhaja povišek na Ko- „Riški Vjestnik* je priobčil iz Kurland obramba svoje lastne narodnosti. Lahko bi rici, Fran Podboj v Liubljani^Herrainins ffia
v"'« W	UVUI&U	j M	9 --- -----I"----------*	JT
roškem in na Primorskem brezdvoma od ske gubernije posebno poročilo o makinacijah zgradnje alpskih železnic, ki je odprla velik Nemčije in Nemcev. V Hitavi, tako piše ta pritok denarja v te kronovini. dočim se v list, je tajna banka, ki dobiva denarna sred obžalovanem nazadku v Dalmaciji izraža neu- stva za nakupovanje zemljišča in posestev, {rodni gospodarski položaj tega dela monar- ; Posestvo se kupi na ime kakega Nemca, hije. Tudi ta okolnost bodi v svarilo vladi in potem se pa parcelira in naseljuje z nem-parlamentu, da se z vso energijo loti zamujene povzdige gospodarskega nivo a Dalmacije, ter da z vso silo povspešuje izlasti gradnjo dalmatinskih železnic, zagotovljeno po nagodbi z Ogrsko.
Cisti dobiček, ki so ga dosegle avstrijske hranilnice v razdobju, obsezajočem 1. 1901— 1905, iznaša 141 milijonov kron. Od teli ae je določilo za rezerve 76"5 milijonov in za dobrodelne namene 53"7 milijonov, dočim se je 11 milijonov drugače pcrabilo. Svota daril, ki so jih avstrijske hranilnice razdelile tekom let, je dosegla koncem leta 1905 višino 254 milijonov, tako, da so se vlagatelji v hranilnice v izdatni meri stavili tudi v službo splošne koristnosti in dobrotvornosti.
Grof I)zieduszycki o nemški proti-poljski politiki.
Bivši gališki minister rojak se je v pogovoru z nekim sotrudnikom lista „Gazeta Narodova" tako le izjavil o nemški proti-poljski politi :
Od vseh krivic, ki so doslej zadele poljski narod, bi bila najhuja in najbolestneja, ako bodo vsprejete protipoljske predloge pruske vlade. Kajti uverjenje, da se tako vedenje nasproti Poljakom mora maščevati nad prusko državo, ne more poljskemu narodu dati nikakega pomirjenja. Ne le, da se bo sovražtvo vspričo posledic zakona o razlastitvi vekšalo proti pruski državi, marveč pridejo na mesto sedanjih voditeljev, ki pro-povedujejo le lojalen odpor, drugi elementi, ki nimajo ničesar izgubiti in ki bodo skušali podžigati ljudstvo celo k anarhističnim izgredom.
Na tozadevno vprašanje, da-li bi mogel položaj avstrijskih Poljakov postati tak, ka-koršen je položaj njih rojakov v Prusiji in v nemški državi sploh, jo odgovoril grof Dzie-du«?ycki, da nikakor ne. Ne veruje, da bi avstrijska viada mogla imeti take načrte. Položaj avstrijskih Poljakov 6e je sicer res poslabšal vsled uvedema splošne volilne pravice. V obrambo proti temu priporoča grof Daieduszvcki, naj se poljski klub ojači s pri stopom poljske ljudtke stranke.
Za deželnozborske volitve na Češkem.
Eksekutivni odbor češke socijalno-demo-kratične stranke je priobčil povodom pred stoječih deželnozborskih volitev oklic, ▼ katerem pravi med drugim, da bo narodni mir možen le tedaj, ako bo v deželnem zboru konec fevdalnega gospodstva ter pridejo v deželni zbor tudi zastopniki delavskega stanu.	_
Št raj ki v Avstriji leta 1906.
Trgovinsko ministerstvo je izdalo statistično poročilo o štrajkih v Avstriji leta 1906. Iz tega poročila je posneti, da se je štrajkovsko gibanje leta 1906, znatno povečalo. V tem letu je bilo skupno 1083 štraj-kov na 6049 obratih s 276.424 delavci. Od teh je dobrovoljno štrajkalo 153.688 oseb, dočim je bilo 13.098 delavcev prisiljenih praznovati. Največ štrajkovcev je pripadalo rudarstvu, namreč 25.2 odstotkov vseh štraj-kovcev, potem tekstilni industriji (18.7*/.), tovarnam za predelovanje^ kovin (10.7®/.) in stavbeni stroki (10°/.), Štrajkovsko ^ gibanje jc trajalo v nnjveč slučajih (62.2*/» vseh štrajkov) 1—10 in povprečno v vseh strai-kih 16.9 dni. Vzroki štrajkovskega gibanja so bili kakor navadno nezadovoljnost z mezdo, oziroma delavni čas.
škimi kolonisti. Na čelu te organizacije stopijo nemški graščaki. Tako je n. pr. v mestu Goldingenu na čelu organizacije neki posestnik in ob enem policijski uradnik. Okolu Goldirigena je isti pokupil pod raznimi imeni šest posestev. Nemci potem preženejo Lete in naseljuje svoje koloniste, ki so jih dovedli iz Nemčije, ali pa iz južnih ruskih gubernij, kjer je mnogo nemških kolonij.
..Kiški Vjestnik* dostavlja k temu, da je vse to kakor tudi tajna nedovoljena banka v nasprotstvu z ruskimi zakoni in da je žalostno, da izročijo sedaj nemški baroni kolonistom odposlanim iz Berolina posestva, ki so jim jih nekdaj darovali ruski carji.
DOGODKI NA HRVATSKEM. Exlex v Hrvatski.
S 1. januvarijem je začelo v Hrvatski izvenzakonsko stanje — mali ex-Jex, kajti hrvatski sabor ni odobril nikakega proračuna za leto 1908. _
Drobne politične vesti.
Jezikovno vprašanje ds Češkem. Iz Heba poročajo : Tukajšnje sodišče je zavrnilo neko Češko vlogo nekega praškega odvetnika, češ, da v tem okraju češčina ni deželni običajni jezik. Ćtski poslanci so Btvar izročili češkemu ministru Prašku.
Minister za poljedelstvo dr. E benchoch je odložil dostojanstvo kakor doželni glavar gorenjeav3trijski.
Obisk angleSkega kralja v Ber olinu. Iz Londona poročajo, da vrne angleška kraljeva dvojica obisk nemški cesarski dvojici v Berolinu. Odkar je kralj Edvard postal kralj (1901) ni bil še v Berolinu. Zadujikrat je bil tamkaj kakor princ Valeški leta 1888 in to na pogrebu svojega svaka cesarja Friderika.
— Memoare bivšega o 1 o m u č-kega nadškofa dr. Kohna. „Mahr. Tagblatt" poroča iz dobro obveščenih krogov, da piše bivši olomuški nadškof dr. Teodor Kohn svoje memoare, v katerih da pojasnuje stanje v olomuški nadškofi]i in razmere olomuškega kapitelja in da je bil on po krivici prisiljen odpovedati se svoji časti. Dr. Kohn pa bržkone ne objavi še tako hitro teh memoarov.
\J U l U IU l_f »• QT Vjv «aOWUV ——---— — — --- J ----•• » t
bili dobili močno trdnjavo za obrambo ita- cicb, Liudovik	Vodopivec. Martin Burick.*
lijanstva v južnem Tirolu z italijansko pravno Ernst Taft in	Narcis Udovi-jsich v Trstu,
fakulteto v Rovereto ali Tridentu. Ali oni so nadalje poštna	oficijanta Fran Bernardi* in
jo hoteli imeti le v Trstu, ker bi tam delo- Edgar Miani v	Trstu so imenovani poštnimi
vala kakor zavod za raznarodovanje Slovanov. Ko se jim tega ni hotelo dovoliti, so se raje odrekli takemu zavodu v južnem Tirolu.
azistenti.
popolen solčni mrk je danes. vena»r se ga pri nas ne bo videlo, ker se zatne
Angleška Indija in Japonska.
Nedavno temo je imel japonski državnik grof Akuma v Kobe-ju javen govor, v katerem je drugim rekel tudi sledeče značajne besede : ..V Indiji pričakuje 300 milijonov i j udi zaščito Japonske proti evropskemu tlačenju-. Te besede so se hitro razširile po vsej Azije, in 6eveda tudi po angleški Indiji, ter so vzbudile veliko senzacijo na Angleškem. Japonski oticijozni listi skušajo seveda na vse možne načine dementirati omenjeno izjavo, češ, da ni mogel grof Okuma govoriti takih besed, ker je Angleška zaveznica Japonske, ki ne sme dražiti Evrope, ker potrebuje z« svoj razvoj njenih posojil.
A gotovo je, da je v Indiji mnogo japonskih agentov: potovalcev, obrtnikov, učenjakov. trgovcev itd., ki hujskajo Iadijce proti angleškemu gospodstvu. Isto tako pa imajo Japonci svoje agente v francoski indo-Kitajbki, na holandskih otokih, na Fili-T'-nah in v Avstraliji.
Nemci v ruskih baltiških pokrajinah.
Nemčija dela po privatnikih v ruskih baltiških pokrajinah isto, kar dela uradno in javno na Poznanjskem proti Poljakom, to je, z denarjem nakupuje zemljišča in posestva za-do!ženili kmetov, ter jih daje nemškim naseljencem.
Nemčija si hoče na vsak način osnovati riroti Rusm svojo nemško predstražo s središčem v Rigi. V baltiških pokrajinah je med E t' rci. Leti in Rusi le 162.000 Nemcev.
Dnevne vesti.
Mandičeva petindvajsetletnica. Sinoči je imel odbor za to proslavo svojo sejo in je definitivno določil, da se ima ista vršiti v nedeljo dne 12. t. m. Slav-nost se prične predpoludne s svečano matinejo s prologom in slovesno izročitvijo častnega daru. Potem bo banket. Prijaviti se more za banket pri g. Filipu Ivaniševiču Via Valdirivo št. 17, ali v »Slovanski knjigami« g. Josipa Gorenjca Via Valdirivo št. 40. Prijave vsprejema tudi restavrater hotela ,,Balkan" g. Kogl. Društva, ki bi hotela biti oficijelno zastopana na izročitvi častnega daru, naj prijavijo to ali uredništvu „Edinoiti", ali uredništvu ^Balkana".	Slavnostni odbor.
Kje je svoboda in kje terorizem ?!
Puljski „Omnibus" priobčuje članek, v katerem podaja kratek historijat obeh zadnjih štrajkov, opisuje postopanje voditeljev socijalne demokracije na eni in onih „Narodne delavske organizacije" na drugi strani, pripoveduje, kako so na eni strani bili delavci pri siljeni v štrajk, kako je bilo na drugi strani prepuščeno delavcem samim, da se cdločuj^io za ali proti Štrajku, o*niča za prizadete delavce žalostni in deloma katastrofalni izid obeh štrajkov ter pripominja :
To pomenja da slovenski delavec misli se svojo glavo, da se čuti svobodnega, se čuti človeka in se vede kakor tak. Na drugi strani pa je terorizem, avtokracija, ki vladata in 80cijalistični delavec mora storiti to, kar mu bogati voditelji njegovi.
Živela svoboda!
Schulverein in Lega Nazionale. Omenjali smo že jeremijad Italijanov radi delovanja Schulvereina v italijanskih krajih na Tirolskem. In nemška Šolska družba deluje res energično in sistematično, kakor je že navada ob znani nemški vstrajnosti. V tem pogledu govori jasen govor dejstvo, da se je število Italijanov glasom rezultatov ljudskih štetev 1890 in 1900 za en odstotek zmanjšalo. dočim se je število Nemcev pomnožilo. To odpira ne ravuo veselo perspektivo za Italijane na Tirolskem.
Povsem umestno pripominja praška „Politik": Lega bi lahko veliko več storila za italijansko narodnost na Tirolskem, ali ona uporablja veči del svojih dohodkov za poita-lvjančevanje slovenskih otrok v Primoriu (v Istri sami 200.000 K), tako, da jej ne preostaja denarja za obrambo italijanskega elementa v Tirolu. Sploh se zdi Italijanom ra»-narodovanje Slovanov veliko važaeje, nego pa
Taki 80 vedno! Naši kamoristični Ita- zvečer, lijani v Trstu in v Istri se čutijo „neodreše- :
ne" „mučenike" in pričakujejo hrepenečim , TfŽclŠka ITIclIčI kfOnikd. srcem „odrešenja". Vse njihove želje in hre- j
penenja se obračajo v Rim. Sosebno mi pri-1 Nesreča na morju. 34-letni Nikolaj morski Slovani občutimo krvavo na lastni Rizzi doma iz Rovinja je bil čuvaj na valo-koii posledice, ker se sinovi niti ne zmenijo lomu. Ker pripada ta čuvaj pristaniščimn za zakone naše države.	čuvajem (pilotom) in so ti imeli na novega
Ali nekaj jim vendar ugaja v tem „jar- leta večer skupno večerjo, je bil on šel z mu" in to je — avstrijski denar. Oni mrzijo barko okolu 7. ure po svoj del večerje, ki si aas iz dna duše, ali nič nimajo proti jo je nesel potem na valolom. Ko je pojedel temu, ako mihjoni iz žepov avstrijskih davko- in popil, kar je bil prinesel seboj, si je pa plačevalcev prihajajo v Trst, ako država mi- zaželel še par kozarcev vina. In da si po-liione denarja investira v tržaških napravah, skrbi vino. je »el z barko z valoloma na po-Oni kriče in prepevajo : va fuori straniero, mol IV.. barko pustil tam in šel v neko nič pa nimajo proti temu, ako jim ta stra- krčmo. Okolu 10. ure 6e je vrnil z barko niero prinaša denarja. Oni mrzijo državo, proti valolomu.
kar pa jih ne ovira, da ne bi zahtevali, da ) Včeraj v jutro ob 10. uri so pa se sve-naj vlada z vsemi možnimi žrtvami podpira tiljnika zapazili, da svetiljke na valolomu u;ihovo trgovino, ker so oni sami postali po- niso še vgašnjene. Telefonirali so takoj na polnoma nesposobni za pravo racijonelno go- pristaniščni urad, odkoder so poslali gledat spodarsko politiko, ker so nesposobni za V3peš- po čuvaju na valolom. A na valolomu niao no konkurencijo.	našli ne čuvaja in ne njegovega čolna, iskah
Taki so v Trsta in taki so tudi v Puli. so ga ves dan po vsem tr/.aškem in milj-Tam doli so izlasti v zadnjih časih dosegli skemu zalivu, a ni jo ga našli. Bati se je, da je rekord v zasramovanju vsega, kar je ustva- revež ponerečil, ker je bilo predsinočnjini rila in ostvarja naša država in naročili so bili — kakor je še sedaj — morje jako ra/.-celu iz Italije nekega pustolovca, da je na burjeno.
javnih shodih zasramoval državne naprave in Napad na zdravnika. Predvčerajšnjiui posebno vojno mornarico na način, da J>» !p0p0iadne je bil zdravnik se zdravniške pobilo gorje, ako bi si kak Slovan dovolil le 8taje pozvall na p0moč nekemu človeku na
približno kaj tacega.	.. pomol sv. Karola. V hipu, ko se je imel od-
Sedaj pa ima glasilo teh signorov, puljski ,jati g postaje^ pa aobil drug poziT n*
„Giornaletto" nesramno čelo, da hoče kar pomoč v ulico jei Giuliani. Zdravnik je šel diktirati avstrijski vladi, kai ima vse storiti najprej na pomoi 8V. Karola, a potem narar v Puli in da zahteva, naj jih dunajska vlada nQst y uHco dei Giuliani. Ko se je pripeljal podpira. Izlasti se obrača „Giornaletto na pred hišo y tej ulici< kjer se je nahajal člo-adreso delegatov, ki imajo baje priti v Pulo, h kateremu je bii p0zvan na pomoč, je ter jim moli roko nasproti: denarja sem, pristopil k zdravniku neki mlad člo?ek in mnogo denarja ! !	ga zakei psovati in zmerjati, češ, zakaj da je
Za nas Slovane, ki nas država vsikdar po-, prigd tako po2no ? t Zdravnik se ni zmenil življa, ko treba bojišča pojiti s slov. krvjo — 2a zanj in je gef k _ bolniku, katerega b"Ie*en nas nima država nikoli denarja niti za najnujneje ^ pa bila Ie prav hu(i _ ^mttaek". s« kulturelne potrebe, tem signorom pa, ki sicer JC namreS za pi,anca. Mej tem seje pa okrog nimajo za to državo nič druzega nego aasme- kočije 2bralo kakih njih. ki so zabavljali hovanje in jej očitno kažejo svoje zaničevanje kočijažu jn ko je prišei zdravnik e postrež-— naj bi država kar sipala stotšočake! Za nikom Krebelj-nom nazaj so ga hoteli m-povzdigo blagostanja med našim narodom, na- i pasti. zalučali so celo par kamnov in koči-sproti kateremu je vlada doslej na neodpusten laža eden njih vdaril s pestjo po obraza, način zanemarjala svoje najelementarneje dolž- da mu je prebil ustnice. Slednji« so odšli, a nosti, prepuščajo ga na milost in nemilo,t 0dne3|i g0 seboj kočijažev bič. oligarhiškim oderuhom, ni nikoli potreonega j Zdravnik je na to velel peljati na poli denarja, kamora tržaška in istrska pa vedno icijgki komisarijat pri sv. Jakobu, kjer je prikri či: daj denarja, mnogo denarja! To je ci- j-avil dogodek.
nizem, da mora človek kar strmeti: v isti ( _ ,	. . . . ,,
sapi, ko izrekajo prokletstvo nad to državo,] Burja. Po več tednov trajajočem vlaz-zahtevajo od nje materijalno pomoči. Da jih nem, deževnem vremenu je predsinočnjim sramni?!!	iokolu 10. ure začela pihati burja. Tekom
Da taki so vedno : z jedno roko stiskajo j včerajšnjega dne je burja vedao naraščala, a grozečo pest, z drugo pa beračijo: država!obenem je naraščal tudi mraz. Burja je -daj denarja V isti sapi, ko vzdišejo in kriče kakor to vselej stori — tudi včeraj zahtevala
po „odrešenjua iz tega „jarma", zahtevajo pomoči in se še sklicujejo na veliko vsžnost, ki jo
svoje žrtve : prevrnila je osem njih. mej njimi seveda največ starce. Najhuje sta bila ranjena
ima Pula za državo kakor prvo nje vojno prista- 70-letm Ivan Tomasini, stanujoči v ul.ci delta nišče. Človeku se res že gabi ! Tudi najhuje- |Barriera vecchia, m pa baletna Lucija Temu revolucijonarju človek ne bo odrekal spo- desca, stanujoča v ulici del Moliuo a Vento štovanja, ako vidi, daje resen, dostojanstven št 37. Ti poslednji je bila strta leva roka. in pripravljen za vsako žrtev za svoje idejale. Gabiti pa se morajo vsakomur ti operetni ju
PreneBli so jo v mestno bolnišnico.
Nevarna igrača. 14 letni Marko Kod«-
v^ auikl	U OV	I v »	—	i----/	V wmm m m mm m	' ^ *	—" • —w —"" — —
naki, ki so veliki, dokler to nič ne stane, ki ]ia> stanujoči z roditelji v zgornji Čarboli št pa se ne sramujejo prosjačiti pri svojih „za- 669, je včeraj popoludne igral z neko pištole, tiralcih41 in „tlačiteljih" .. . ! •	'ki je bila nabasana. Hkratu se je dečku pt-
Da, taki so vedno tudi vsi tisti italijan- | gtola sprožila in kruglja iz nje ga je zadela ski politiki: pred javnostjo se postavljajo v v desno nogo nad kolenom. — Pozvali so k pozo bonteljev za osvobojenje, za hrbtom jav- |njemu zdravnika se zdravniške postaje, ki ga nosti pa pritiskajo kljuke na vratih minister- |je <jai prenesti v boluišuico. skih soban, krivijo hrbtišča in so krotka in
nedolžna jagnjeta : Temu svojemu binnvstvu in zavratnosti se imajo tudi faktičuo zahvaliti
Neznan tat je kotlarju Riharda Mizzelli predsinočnjim v ulici di Crosada vkradel sra-
m zavratnosti se imajo luai i^u	• verižico, v skupni vrednosti 20 kron.
na dosedanjih vspehih svoje politike. Oziroma	>	t
se imajo zahvaliti slepi vladi, ki se je dajala j 8 kg. kave je bil predvčerajšnjem ps-doslej tako imeoitno za nos voditi od njih. : poludne vkradel v svobodni luki 3o-letni Hcr-Doslej — da-li bo v prihodnje boljše gledala man L., stanujoči v ulici di Rena. A ko j« in videla? !	hotel iz svobodne luke, ga je redar na vr»ri'a
Mestni magistrat je izdal razglas, v! vstavil in are to val. katerem opozarja, da so koncem decembra ' Smeiaioa. A.: Poslušajte kaj se je zgodilo ; potekle desetletne koncesije grobove bi leta | J«, g^f Jf'^'T ni^l^ 1897, Za obnovo teh koncesij je treba storiti L iti in ;e 4e piacati7 kakor delajo draa:i pokt*^ p>trebne korake do najdalje konca meseca ijU(ije.
aprila t. K, sicer bo magistrat svobodno raz , Kol«dar in vreme — Danes: GenoTeCa polagal z grob#vi. Lista omenjenih grobov 1 Jutri: Tit škof. — Temperatura V6erjy ob 2. «rt se nahaja pri mestnem fizikatu in pri poko* 'popoludne + 2-5* CeR — Vreme v?eraj: burja, pališčnem nadzprstvu,	oblačno.
p ^	I VremsnsM napoved za Priniorsko: fcipremen-
Slovanskim društvom mesta in okoiice "^ivO s posamičnimi padavinami. Burja Tempe-javljamo. da je izžel „Imenik slovanskih dru- "tura mrzla. Polagano razjaŠDjeojg. itev Tr ta in okolice.u	|
Društvene vesti.
Jutri, dne 4. jamivarja 1908
»	priredi * •
Narodni pipMl klub::
pri sv. Jakobu
Sleherno tržaško okoliSansko društvo udo-bi ▼ knjigarni gosp. J. Gorenjca (al. Valdirivo 40) po e n zvezek brezplačno.
Kedor si hoče nabaviti to brošuro, naj se obrne na gori imenovano knjigarno. Posa~ mični zvezek stane 20 stotink.
Ker je fcisti dobiček določen v dobrodelne namene, upati je, da se brošurica razproda čimprej.	;
Umrl je znani italijanski skladatelj Gitise p pe Sinico v starosti 72 let. Zložil je več oper in znano himno Sv. Justa. Vodil in vež* bal je tudi cerkvene zbore srbske in grške pravoslavne cerkve in židovske sinagoge. Bil je več let tudi voditelj Reveijeve pevske šole. j V zadnjih letih je bolehal.
Imenovanja v poStni stroki. Poštni ▼etbeniki Guido Vidovich v Trstu, Fran -v v	- - -
Matj »n v Ljubljani, Eugen Francovig v Go- Nt obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR
Prvi plesni venček
v dvorani ..Trgov, izobr. društva'1 ni. S. Francetoo 2, 1. n.
Začetek točno ob 9. uri zvečer.
SRECOLOV, bitka S IURJANDOLI itL
VSTOPNINA: dame 50 «tT gospodje f Kr
V Trstu, dne 3. januvarja 190$
»EDINOSTc štr. 3
»tram H 1
Odborniki za Ciril Metodijev ples
so naprošeni, da pridejo nocoj polnoštevilno na odborovo sejo, ki se bo vrSila kakor navadno ob 8. uri zvečer v gornji dvorani hotela r Balkan". _
Naše gledališče.
Iz pisarne dramatičnega društva : igralci m igralke, ki imajo vloge v „Tujem Jeruhuu in „Egoizmus katerima igrama gostuje Dram. društvo v n e d e 1 j o 5. t. m. v G o-r i c i, so vabljeni, da pridejo zaneslji-v o nocoj na preizkušnjo točno ob 8. uri na odru. —
Nar- delav. organizacija
Veliki ples Narodne delavske orga
nizacije.
Zanimanje za sobotni ples Narodne delavske organizacije je zares velikansko, saj po dolgih, burnih, delapolnih dneh tem slajše tekne zabava. Čim večje je delo, tem lepša je zabava : zato se na plesu delavcev tudi najlepše godi, veselost in raj prihajajo iz srca. vede se nesiljeno.
Zato se je nadejati ogromnega obiska; odbor je tudi preskrbel z oz:rom na velike množice plesaželjnih parčkov, da se bo plesalo v dveh dvoranah: v veliki gledališčni dvorani in v Sokolski dvorani. Sviral bo vrli Šentjakobski čitalni&ki orkester, ki si je priboril v zadnjem času toli zaslužene slave.
Vsi torej na p.e* N. D. O. v soboto !
Darovi.
Za Božićnico so nadalje darovali :
Gospića Marica Prhavec iz Sp. Ležeč ooslala 6 K. koje so darovali : Marica Prhavčeva in Tončka Prhavčeva po 2 K, Fran Prhavc in Fran Kocijančič po 1 K.
Gospića Mirni Tollazzi iz Logatca je poklala 7 K, koje so darovali :
Gospa JosiDina Mazi in g.ca Mimi Tollazzi po 2 K. g. R'idolt Krejč, g. Josip Tollazzi in g. Fran Hladnik po 1 K.
G. Batistič 30 pomaranč, g.a udova Sirk 1 zaboj pomaranč, g. Ernest Pegan 1 vrečo tig, g. Kerubini po Evelini 25 m. blaga. ~ G.a Etna Bartelj 10 K, č. g. Tul 5 K,
Marija Dolenc 5 K, g.a Vekosiava Dolenc 4 K, g. Irene Abraui 4 K, g. Gorenjec zavoj šolskih potrebščin.
Na Božičnici dne 22. XII. 1907 so sledeči vstopnino preplačali :
G. Dr. O. Rvbar 5 K 40 h, Zingalo, Urdič p d "A K, St. Prele, Zoru, Zafred po 1 K 40 st., Širok. Kranjc, Zofka Štular Ipo 80 st. N. N., N. N., Grebene. Zabrii, Furlani po 40 N. N. 10 st.
Vsem gg. darovalcem in darovalkam se prav srčno zahvaljuje v imenu ubožue slovenske šolske mladine.
Blagajništvo ženske pod. sv. Cir. in Met.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu je p udarilo Gospodarsko društvo pri sv. Mariji Magdaleni zgornji 10 K že v minolem letu, a ta vest ni bila objavljena vsled neljube pomote.
Književnost in umetnost
Hrvatsko primorsko gledališče.
Bližajo se dnevi kratke sezone hrvatskega primorskega gledališča", ki jo pričakujemo z velikim zanimanjem, saj utegne biti piava umetniška senzacija za tržaško Slovan-iivo. lu to pred vsem radi prihoda več naj-odličnejših članov „Hrvatskega deželnega gledališča" v Zagrebu, ki nastopijo kakor gostje.
V zadnjem Času pa se glasi, da razven slavnega intendanta Fijan, prve tragedkinje gospe StiOzzi in Ljerke pJ. Sram prideta še gg. Borštnik in Dimitrij evič. Prištevaino-li k ttin slavnim veličinam še vrli ensemble hrvatskega primorskega gledališča pod izkušenim vodstvom ravnatelja Mihajla Marko-viča, se ni potem čuditi, ako stavimo na j.iihodnje predstave največje utemeljene pre-ieazije, tembolj ker vrlini igralcem odgovarja ubranost repertoarja.
Scz na začne v nedeljo dne 5. t. m. s fcUvno Suderaian'iovo dramo a viča i" 'T3omo:;. t kateri igra vlogo protegonUtinje g.a markizi S;ro/zi. Sledi v ponedeljek Ohneto' „Lastnik livarn*', v torek se dadeta • ive igri srbskega dramatika Nušiča, v sredo .Soimk F.acbsmann'*, v četrtek .Zlatarevo /lato41 po slavnoznanem romanu Senoe, v petek moderno rusko dramo „Nastop strasti" z g. Fijanom v glavni vlo^i in slednjič v soboto 11. t. m. se zvrši sezona s „Hamletom* zopet •/. g. Fijanom v titulni flogi.
Ker je zanimanje velikansko, opozarjamo VI. občinstvo, da si pravočasno preskrbi prednaročbo v Gorenjčevi slovanski knjigarni.
občinstvom največje zanimanje. V spominu nam je, ko smo čitali v „Edinosti" o sijajnem vspehu, ki sta ga dosegli ti dve drami v Trstu. Pričakovati je torrj ta večer velike vdeležbe goriškega občinstva kakor tudi vna-njih gostov.
V Medani se je vršila dne 31. decembra 1907 volitev župana. Županom je bil izvoljen zopet dosedanji župan g. Anton Z u c-c h i a t i; podžupani: gg. Karol Toroš, Fran Kraševec in Henrik Perin.
Ob tej priliki se je nabralo za narodne namene 38 K, in sicer za „Šolski dom" polovico in drugo polovico za družbo sv. Cirila in Metodija z ozirom na to, da se je zavzela družba za ustanovitev slovenske šole v Kor minu.
Nemščina na ljudskih šolah. Znano je, da na več razredoih ljudskih šolah s slovenskim ali italijanskim učnim jezikom zabi-vajo posebni učitelji otrokom trdo nemščino v glavo, za kar dobivajo posebno vsakoletno nagrado. Ti judeževi groši iznašajo na leto od 30 do G0 kron. Minolo šolsko leto je že končalo prve dni julija, minulo je že pol leta od tega, a deželni šulski svet, ki nakazuje in določuje posamičnim učiteljem te nagrade, se do sedaj še ni zganil. Veliko teh učiteljev s siromašno plačo je pričakovalo, da dobe to nagrado za božične praznike, a njih up je šel po vodi. Več se jih je odloČilo, da za na prej ne bodo več opravljali tega nehvaležnega dela.
x- Viktor vitez pl. Pozzi, okrajni glavar gradiščanski, premeščen ie k poljedelskemu mini3terstvu ter odpotuje v nedeljo na Dunai. Po nekolikočasnem službovanju v mi-nisteretvu bo prideljen c. in kr. poslaništvu v Rimu. Kakor okrajni glavar je bil dober, vesten in pravičen nradnik ter je spravil v red več zmešanih občinskih zadev po Furlaniji Zadnji njegov službeni akt je bilo razpuščenje mestnega sveta v Tržiču radi tinancijelnih nepravilnosti. Tudi Slovecc«, ki spadajo pod gradiščansko glavarstvo, sc ne merejo pritoževati čezenj, kajti šel je vsakemu na r :»ko in je pomagal, kjer je mogel.
Iz Sežane. V podporo družini pok. Lovrenca Vidav umorjenega kočijaža iz Op-čin izdalo je županstvo sežansko v pokritje troškov pri pogrebu znesek 38 K 27 v in nabralo od posamezn'h darežljivih rok v sežanski občini znesek 153 K 90 v, katerega je odposlalo za novo leto pomilovanja vredni družini na Opčine.
Darovali so: nametniški svetnik Anton Rebek 10 K, dr. Kumer 6 K, župan, Fran Štoifa, Anton Fabčič, A. B , A. G., komisar Znid^ršič po 5 K ; komisar AVlček, Jos. Vi-čič, Milena Pirievec, L. Mahorčič, A). Smuc, Ant Pirjevec,,los. Štolfa, J. Macak, M. Kante, I. O. in Anton Križman po 4 krone ; Alojz Vesel 3 krone; G. G., Anton B^kar, Kar. Goljevšček, Franc Macarol, Alojzij Skrl, Ant. Gabršček. Iv. Božič, And. Macarol, Jos. Plat zer, Godina, Zdravko Štolfa, Wessner, geo-meter Dolenc, Maks Abram, Franc Ferfilp, Terezija Renčelj, Anton Berginec, Antoniia Skrinjar Franc Brecr in Jos. Pirjevec po 2 kroni; Marija Mislej, Ivanka Božič, Frančiška Gulič, Ivan Stibil, Valentin Štolfa, Marija Flere, Fran Bezek. Josip Turk, družina Ban-del, Artur Ćotar, Jos. Mozetič, Jos. Herzog. Avter, Felician, Vinci, Andrej Mislej, Jos. R-bec, Jos. Pirjevce ml., Peter Pirjevec, Jos. Grbec, Jos. Trebeč, Marko Zaidaršič, Josip Ćebulec, Jos. Bustja in Jos. Dettnni po 1 krono ; Alojz Kože 50 v in Ivan Selovin 40 vin.	_
Vesti iz Istre.
— Gostovanje prve jugoslovanske umetnice-tragedkinje gospe Markize Ru-žičke-Strozzi v Puli. Na zadnjih dveh predstavah „hrvatskega primorskega gledališča" v Puli, gostovala je zvezda jugoslovanske Talije, prva tragedkinja zagrebškega
Trsoulna s pohištvom BfltOf lOffll Trgovina s potilštuom WWVW^W r«l«ll tfvl lij V
ulica Uincenzo Belimi 13 ter vogal alica Sv. Katarine Pohištvo od navadne do naj fine je vrsta
—■ in po jako nizkih cenah	-------
Prilika!
Poulard«. race, purani, štajerske kokoši. Račja maat. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom.
Trst, ulica Campanile št. 15.
Vesti iz Goriške.
gj v. Gostovanje tržaškega slovenskega gledališča in gospe Danilove v Gorici.
. nedeljo, pred praznikom Treh kraljev, priredi ^Narodna Prosveta- v tukajšnjem „Trgovskem domu ' z gostovanjem tržaškega slovenskega gU dališča in gospe Danilove iz Ljubljane v* liko gledališko jredstavo. Uprizorita se : sloveča ruska drama ,,T u j i h r u h" Ivana S. Turgenjeva in izvirna slovenska drama ,Egoizem*' Zofke Kveder-Jel o v-; k o v e. Za to predstavo vlada med goriškim

Kavarno in pivoma Parigi
Trst, ulica Giosne Carducci štev. 36)
Matteo German & Comp.
je pred kratkim odprta in na novo opremljena. Preskrbljena je z najraznovrstnejimi in okusnimi pijačami in likeiji najboljših
tu- in inozemt-kih tovarn, kakor tudi MP" nastavljenim pivom prvih tovarn.
Šipe, postavljene v delo
■ ■■ po smernih cenah.---
Votodi Gitmed
ulica Rapicio st 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNICA
steklenih lip ▼ veliki izberi. — Poreden, lonfievlne, kuhinjike potrebAftlne Is iejes* in plofievlae itd.
v uroiaialH iiuMimill obleK in Uniči

M. FARCHI. Trst
ule Giacinto Gallina ste 8 (Prej v uL delle Legna)
prodaja oblek, površnikov, paleto! in hlač gpp- Najfineje blag-o. "^Bg
Cene čudovito nizka !
Pozor na
naslov
• • • •
e&sjssae&sssai
Pekarna in sladčićarna
VINKO SKERK, Trst ulica flcquedoffo 15
Ima 3-lcm ua dan *rer. kruh. Volili o iztioro biSkotor in hombonor u čaj. — Mot<> Ls nmjboljAib mlinoT. Botahon«* iz čokolade in napolnjene z najfinejšimi likeri. Sprejema naročila r.% vsakovrstne torte in krokaute, ter dovaža na d.im in franco. Desertna vina ▼ bntiljkah in razno»rhtue likere. Veliko izberi) predmetov za božično drevo po ni«ki ce.i.
Podruzniča ulica Miramar št. 9	Svoji k svojim !
SiMišče izprijenih cM is izdelanih iosov za ženske oMe
A. Fonda, Trst
3 i
ulica Barriera vecchla — 31
SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjernajdete blago 111 — po jako nizkih cenah. ™
pohištvo in lapetarije
v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in eieganci)d
— — — se vdobi pri — — —
(naslednil &. Dalla Torre Giacomo JVSacerata ulica deli' Acpeiotlo 3
ulioa Chiozza 7, alica del Toro 1.
Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
«\\w\\v
Parobrodna družba
SiSiSVi^VN'V*
Severno-nemški Lloyd-Bremen
(NORDDEUTSCHER liliOVD — BREMEN)
Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov York, Baltimore, Galveston, Buenos Alros.
kakor tudi po pristaniščih južne Azije.
Avstralije itd. itd.	.
Parobrodi nemškega severnega Lloyda :
178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerit-. 30 s 15 ()00 ton.; 11 velikih parobrodov ?u prevažanje blaga ; 2 velika patnika za ve?.■ banje; 37 velikih parnikov za vožnje np evropskih morjih ; 11 velikih naj moderncjli r parnikov v delu; 201 manjših parobrodor Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih brzih, opremljeni z modernim komfortoui,
ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra.
Za informacije in pojasnila obrniti se na
F. STUMPE
GM zastopnik o Trstu
Piazza Giuseppina I.
TELEFON Stev. 20-68.
Patentiran divan-postelja MhCHNICSi
Ok-tsi radi svoje krasne eiegauce vsaki proetor in se spremeni v hipu » aamiin pren akljajem v jako komodno posteljo z ' laKlnimi žimnicami in blazinicami.
[Prospekti zastonj. - Eventuvelno i na mesečne obroke.
Skladišče najflnejesa In solidnega pohištva
v modernem slogu. — Popolne sobe.
Lastna delavnica za vsakovrstno tapedrarsko in —;- olepševalno delo. -
ANTON MACHNICH, TRST. uL S. fiiovanni 10
TOVARNA POHIŠTVA

Alek§and. Levi Hinzi
Crst — alica delta Cesa St. 46.
Trajna zaloga pohištva:
ulica della SanitA šte^. x4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: ©-70; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70).
Zaloge:
Piazza Rosarlo Stev. i.
Ulica Lazzaretto vecchio Stev. 36
Stran IV.
> EDINOST c št v. 3
V Trstu, 3. januvarja 1906-
deželnega gledališča, go^pa Markiza Ružička-j Nov polk. Ustanovi h« na novo iš-i	Daje dohod te slavno Hrvatske sko koroški gorski topničarski polk.
umetnice vzbudJ v puli splošno zanimanje, le posebi umevno. Na sobotni predstavi drame kakor tudi v nedeljski sahnski .!rami rViastuik Talionica* igrala je g!a\no ul^go. (rledališčna dvorana in galerije f-o bile
šta'er-
MALI OGLASI.
Gospodarstvo
Vinska kupčija
se j»«. zadnji čas r.a (Toriikem nekoliko zbolj-rba rineva, posebno pa v »edeho, natlačeno [Sala. Prišlo ie vrč tr«'»vcev 7. vinom z Du j ;inii puljske elite kakor tudi priprostega | naj a in iz (Jeikt-ga. Vipavsko vino plačujejo naroda. Mej dostojanstveniki smo opazili tudi 1 po 30 do 36 K, briško pa po 33 do 30 K p veljnika vojnega pristana, ekscelenco vice-admirala R1 p perja. — Da bi napisali uri-
Proda se
o<Mfl>-k Edinosti'.
pohištvo na teilen^ke ali ment-čne ob: oke. Naslov pove rIn?eratni
prostoren uiagpžin » pisarno, se po nizki ceni v sredini mesta takoj lat>ko odda. Naslo-Inderatni rdd. Edin* stiu.	1702
\V\\\A\\\\V\'
,\\\\\\\\\v
hektoiittr.
mc-rno in pristojno ocecili nastop in igro te
slavne umetnice, to je nam neme ž no, ker pa nočejo ti kupci ni*i !ine?j. nvin ie pero presiromašno. preslabotno. — j	-----
Vino, ki ni vrelo na tropinah in 1 ima iiledo barvo, plačuiejo za dve kroni _	v
dražje, nego dru2o vino. Prav trdega vma j Delalmca pohištva v moaernem kroju
W za snbe In kuhinje.
^	^ , priprtTt za jionajaliice Cii zicai m notnij n foia xa siavee
Najboljša kritika ie bilo občinstvo samo, i	RaZHG VOSti.	TRST — ulica Vaile st. 8.
kiiiti vselej, ko se je umetnica prikazala, bila i	,	. .
je (bsipaoa viharnimi ovacijami. Splošna jej .	na r.maki norzi. V po-
bila sodba, da kaj tako dovršenega, tako res j* b°rze -le dne	d"c,mbrH
naravno umetneg«, še nismo videli in čuli. .eksplodiral plin.
Na nedeljski predstavi izročil je u met niči starosta „Sokola" g. Lacko Križ s primernim nagovorom krasen srebrn venec kakor
r	w m v _ _ _ . __
O	t>

vsled česar he ie podrla ste- j mjenih je bilo već borzijancev. i
Crevfjarnica &
; klena streha. Ra
• Vratar borze j« včeraj zi ranami umrl v bol-n šnici. —
d a- hvaležnih puljskih Hrvatov. Mej urnebes-< „ Nezgoda grofa Leva Tolstega, uimi živio-klici, ploskanjem in mahan:em z j<Trot Lev 1 * ^ Pre,J nekoliko dnevi na mbci, zahvalila so ie <h\ srca ginjena urnet- izhodu padel s konja, konj je stopil v niča, rekši, d i ne pozabi nikdar na trenutke. '>mo l>okrito K	vsied cc*:ir ie vrgel; Sprejema se naročila po meri ter se iz-
preživeie mei svojim dobrim in rodoljubnim ! ^dtca % febe' k\ . *V]riil levo ro.ko-'	vrsuie v 24' urah*
narodom v Puli in je zaklicala: na veselo i	ki kmalo potem pnsel Sprejme se naročila za nepremočljive postole. Po
i u'in»o7 je ranjenca od^ed-l domov.
II
€kgattc3, trpežaosr, ekonomija.
VV??;

iS
•Videnje! Ob istej priliki je bil ludi vsem j	ie rai.jenca oo,eow oomov.	,	pravljanja po zmern.h ceaah.
ostalim umetnikom izročen mal dar.	Kultura v Abeaimjl. Ataanija .se v ; Prodaja najboljših voščil 2a čevlje.
Po predstavi je bil sestanek v riulnifi- kulturnem pogiertu čim dalje bolj razvija Nt - Trst uylG^ Crosada štev. 5, Trst kili prostorih, kjer je gospod Lacko Križ d.avu.° cesar Menehk izdal dekret, s kate- j	(Vogal ulice Puilta del Forno).
napil slavni umetnici in vsem ostalim vrlim r,m «Je, b,1° ustanovljeno Prvo urmsterstvo Po...............
umetnikom. Izrazil jim je hvaležnost Slovanov tropskem vzorcu. Wk minister dobi po v Puli in zakhcal: na skorajšnje svidenje! ertP8H evropskega svetovalca, ki bo imel čast Zahvaljeval se je ravnatelj g. Marković, a za	predsednika. V prestolnici je zgrad-
njim več drugih umetnikov. Vsi so poudarjali. ]en 7fc,,ic dvonadstropni hotel z evropskim da v Puli niw pričakovali tolikega na v duše- ^»f .itoui. R:lZUtl M'* so 6ratil 1°
nja in toliko rodoljubja. Tudi oni ao uainzd-,	____.	____ „ , . i
kiicaii : na zopet no veselo svidenje!	.	..	TT	...
Od kar ie odšlo iz Pu^e toa pHbubijeno	™hjoner,a Lriatzeanun so ovadili
lnegovo vdovo oblastmi, >-h ga je zastrupila.
Uriatzeatiu je v^'ni svuji 20-ietm /.eni. ki jo je p»»ročil star TU let. v?.e svoie nad 20 roibl. franko« 4eik> preun ženje, sorodniko m pa le
60.000 frankov.
tudi ze< Sorodniki
„Hrvatsko prim. gledalište", nastala je ne-i-aku pra'/nina. Ali mi t-r danes naslaiamo na < pouiinu na umetniški užitek, ki nam gaje i.u ii!a ta vria cledaiiščna družba. Zatorej . itn khčvmo. i o pozabite zop*-t pnti inej njih, n r; ka;erimi ste bili t«kn navdušeno vspre-;irti. mej puljbKe Slovane !
Koncem ne moremo kai, da bi ne naredili opazke na račun gotovih gospodov, ki k ij rads prihajajo na naše — plese, mej tem ko so a« na teh umetniških predstavah — z malimi izjemami — odlikovah se avojo ne-navzočnostjo. Kolikor nam je znano, do danes še ne obstoja pravilnik aii predpis, ki bi znbranjeval čutiti se svojim rodom, ako j« t udi k-rdo zlezel v mi foru o. V^a čast pa. našim vrlim murnarčmm in v<>jaakitu >veče-l ikom, ki so se vsi br^z izjema vdeleževali uth danih umetniških predstav!
Odprto pismo c. kr. okrajnemu gla varstvu v Kopru Prejeli smo: Brez ved-in st: občine Roč, brez vednosti tuksjšmth ( lent v zdravstvene komisije okrožja Reč Bu-/ef. ne da bi se i?r*cno zahtevalo poznavanje hrvatskega jezika in samo v italijanski h listih je to c. kr. okrajno glavai-Ktvo razpisalo iresto občinskega zdravnika za hrvatski občini Roč in Buzet.
Vprašanje : zakaj tako ? Kako je prišlo do tf^ga. da nista občini Roč in Bu-z »* t, oziroma zdravstveni odbor okrožja Roč-Buzet razpisal to ni e s t o, ne pa c. k. okrajno g 11-v a r k t v o ? !
V Roču, 30. dec. 1907.
O b č i n a r j i, ki morajo plačevali dotičnega zdravnika.
Vesti iz Kranjske.
Zakon o belokranjski železnici je ce c r sankcioniral.
Tvrdka Maks Samassa v Ljubjani je *• vi pila c. kr. dvorno livarno zvonov Petra J.itzerja v Dunajskem Novem mestu iu bo t.» i odjedje vodda iz Ljubljane. Nedavno je v ma sova tvrdka kup:ia tudi linško tovarno ivouov m je na t*« ustavila delo te tovarne.
Tujci v Ljubljani. Meseca decembra 1 'J07 je prišlo v Ljubljano 2919 — 825 mam tj* go prejšnji mesec in 53 manj nego v istem i; «. secu lanskega leta.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj nmbulatorij
v Trstu, v uiici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko) .Sj'jtj«*i'ia ml IS. Jo 1. iu «xi 5. lii (mi d«
cZJ
lil J.oJ I ( I«

eržaška posojilnica in hranilnica
Piazza delia Caserma steu. 2 u lastni palači
- . . ^	(Vhcd po glavnih stopnicah) TELEFON 952
i ni it tia razpolago
-no varnostno
v kateri
ki je varna proti vlo:?m iu oddaje jo strankam v mtjem
proti požaru, sicer : za celo
i
iu
celico
shrambice. ki
za
leto kron pol leta „ četrt ., en mesec „
30
20 22 6
Shnjmioue so
SJirainbic* ne moro shranijo iii
globoke.
eni visoke, 21 em široke, 4t> eni
nihče drugi odpreti kakor siranke, ki same zaprejo svoje stvari, katerih m treba prijaviti.
osebno
Nadaijna pojasnila daje zavod ob uradnih urah.
Tvrdka z lesom
Trstu
jt! odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunzžata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera
koroškega lesa po konkurenčni b cenah.
^VellKa zalofia volnenih posrinjal
: Prešitih pogrinjal lastnega izdelka
Specijaliteta	^^^^
volne in žime 22zimnice.
Vesti iz Štajerske.
Trgovina z mešanim blagom v !e-
} • m kraju (letovišču) na Spodnjem Siajer-* em je na prodaj. Hiša je dvonadstropna :n 6 stanovanji pripravnimi za letoviščarjt. Prid-i.emu in značajnemu trgovcu nudi se p:i'ika si vstvariti lepo prihodnjost. Pojasnila d*;e »Siov. rrg. društvo v Cehu*4.
Nesreča v planinah. Na božični praznik sta se podala nek Biezkofski in njegov , prijatelj Beranek na pot n* Schneeberg. Prišla ata do pol H. zvečer na Kbiserstein ter sta j hotelu od tod n>i drugi vrh imenovan Klo-st rwappen. Megla je biia go:>ta. Bernnek je1 tel naprej, Bre^kofski za njim. Beranek ]e j zaćul naenkrat klico na pomoč, šel nazaj, pa ; 111 videl ;n ne opazil nič več ; o prijatelju Di ' b lo ni siedi. Zdrkoil je čez skalovje v globo- \ čino. Beranek je šel do koče uazaj, da bi od • t*m šli iskat p nesrečenca. Radi megle je bilo! to :'emo/.uo. Našli so Breskofskega še le v I pt-Tek o p ludn ? mrtvega v Bocksgrabnu.
Prvo primorsko podjetje za.
prevažanje pohištva iu speaicijskc podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefon ftt. 347. - yi&, delia Stazlone žtv. 17. - Telefou it. 847
Filijaiko v PULI. GORICI. REKI in CHADEŽU. Prevažanj o pohižtva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do B metrov.
= ;Pošiljanje iir^ieDf, u se ieiljejo aa poio?aiij5 ia Dreramje Dina ga m pmie.! =
Sprejemi se tudi pohištvo in iSrutt« predaiete v shrambo v lastna za to pripravljena suha akladJifta.
Edini tržaški zavod za TO ,VACUM-CLEANER".
(I^fE^JE in SHUANJEVANJE PKEPtt(;€r
f»
Točna poKlTcJthn ia	cene.
5«XXXXX50000OOOOOH
Edvard Bercsak
Tr:t ulica Giorg'.o Vasaari št. 14 (prej Androna tleli' Olmo)
Noua uelika touarna slanin
in klobas po jako zmernih cenah
Prodaja na debelo in drobuo sledree spoeijuJitrtft
Press wu rst........
Jetrne klobase......
Crodeghini .......
Kranjske klobase.....
Kuhani salami (brun^veskii
po kraje. 68 Uc^.
10 k-".s
72 k '
Pošiljatve po vsej deželi po pošt. povzetju
Virailio CisiSino
.v
TKST, ulics. Bavriera vecohia 4
Velika izbera
igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parftmov itd. po konkurenčnih cenah,

.Q L L A *
priznan kakor a»jlK.!ja iu "^"•^Iji-ia vrata vrMrli gumijevih bljsijMiiću a i.riTUiii t iv ia ribjih mt*? urjer
_ 0V£LET14A SARAMCIJA
Ga! — c rs«, Corso 4.
Poi'ljatTB [o «M- S. *' ... Delaln.0.1 lusotf. knr..h pisav, eiaioc-
n.h r.oeovic. oi-si. ravnocrzajJV. Der-
Selj in bide t. Ingator;; nđ gl. 1*20 njpraJ. Totilomeri za vrnć'co K Rau- 11 0 J-
zna vina
ISTRSKI TEKaN . . stotink 72 PR1TSN1 viški 0P0L0 ., 80
V.s facon burgundec. specijaliteta t\rjke
po stot. 90 liter . v siekfenioah od 30 litrov naprej.
Refosk (Izola) steklen. K 2 flsti spumenf? F.lli Cora „ 4
Velika izbera španskih vin.
Skladišče vina, Trs! ni. SS. Msrtirni
TELEFON štev. i47l.
ooooooooooooooooc
$ : : Mtrhanieitn drlalnica : :	5
V avtorlzovana za napeljavo vode in plina	U
GUIDO SAMBO
Zdsicpcilc 0diifc07ai8 toiaiis aramoldiiOT Teodor fjciiir.	^
GRAMOFONI od 50 K naprej z dubrlm glasrm	jj
in specijetne plošče na tzbero.	0
0
Poprarlj»t>jfc ki>lo«, gruiuotonov, uinturov ra plin «li ln-s-/.iu, t.lek.riCaih *v«»r.ct-r iu Tuku ine' ui. :u ■
g Jrst, piazza San francesca D' fiszlzi 8. £ ooocooooooooooooo
Skladlšo« gramofoni v, avetllk. aparate? za Auoijsvo Ino, mrtžlo tn otifl.
V
0 o
Hočete se prepričati?
r.bl^ite Tolik* s^r.dlsfta
e v^ove Salarin!

"onto deila Fabra 2 JI' ul. Posta Nuo«« C
(▼o^a! Torrrnte).	||j ,-Alla Citti di Londr*
Veiir izbor izgolOTljenih oblek e* moike. de's* cntt'.uuni za otroke. Površniki, oioćne jope. kožuhi ta raznih p^IftotoT. Obleke za dom in dHo. Datavet< »hleke. Tirolski loden. Nepremočljiri plašči (prista: »agieiki1!. Spoclj&lltotJi: blago tu- in inozemski* a vam. Izgotovljnjo ** obleke po men po najnovoili ••odi. točno, holidoo in elegantno po niskih ca?^.«
Giaseppe Ciapauioo
Trst, ulica del oro štev. 10
HeSika zaloga vina
iz posestev gospoda G. PIOCOLI v Momojaf.u
Pravo pristno vino brez ponarejanj.
KS" Uzorci brezplačno na doni Poskusi brezp ačni.
i i t i i i i i i i i > ; i i i t i i 'i '> i i i i i i i i i i i i 1 i i i i i t ii i •. Andrej Sulic
Tr»t, ulicA Fariirro stev. 1»
i
vogal ulico Golši
Skladišče pohištva in tapetaru
lastnegra izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle al. temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikostii
PresirM se popolno opravo za prenočišča
po jako zmernih cenah In .h skrbno vožnjo.
OTEL BALKM
HOTEL BALKAA