platan* * ’sj. \m&iA VSAK iokbk, četrtek in soboto. •o«** p«.''smcziit Storilki Din lf*f» ■ -o >«*■» :** iinnif iMimiiiiiim s oamaMiBuroa* *vwai LETO IX. Ifiiefoa št. 552. Dr. Fran Windischer: •J Ti'LIANA, dne 23. februarja 1020. «#a /»wi AiiKtu -um i fciosuff iwr >* atji vii*nrMXWM* l elefon št. 552. ŠTEV. 23. NeSraJ gospodarskih drobtinic iz naših krajev. Srbija je imela po ustanku 1. 1804 in po kasnejših trajnih krvavih bojih za ohranitev in utrditev svobode v svojem notranjem življenju težke naloge dovršiti. Inteligence je bilo zelo malo. Prvi vodniki so izšli iz trgovskih vrst. Ogromna večina naroda so bili seljaki. Tudi Karadjordje in Miloš sta bila po poklicu trgovca. Bežen pogled za 120 let nazaj ti pokaže, kako velikansko delo je mlada država morala zmagati v tem kratkem razdobju, da je dohitela ostali srečnejši svet, ki ni imel pretrpeti strašne muke 500 letnega turškega jarma. Še v pričetku 60 let preteklega stoletja so Turki s svojo vojaško posadke v Beogradu. Danes še vidiš, kje so na kol natikali kristjane. Gospodarske in so-cijalne prilike so bile izredno težavne. Napredek v kulturi, upravi, v tvorbi meščanskega sloja je moral strmo pot. Šele 1883 je dobila Srbija svojo Narodno banko kot emisijski zavod. Kar je Srbom v njih sužnosti prišlo v dobro, je okolnost, da so se Turki držali mest in se niso nastanje-vali po selih in vaseh. Mlada država je morala gledati, da dobi srednji stan, predvsem trgovce, ker brez trgovca obilni produkti doma ostanejo brez vrednosti. Obrt kot poklic se je počasnejše razvijal. V patriarhalnih raamerah v močni zadrugi so najpotrebnejše predmete izdelovali ljudje sami. Kupovali so le malo. Odelo, obutev, pokrivalo je narodno in navadno domače delo. Trgovina gre pred obrtnostjo in prevzema posredništvo prvotno za blago, ki je produkt domače pridnosti. Prvotna trgovina gre od hiše do hiše. Barantanje — roba za robo. Ali razvoj gre tu s pospešeno naglico. Država je imela živ interes, da se v soljaškem narodu hitreje razvija trgovstvo, ki je naprednejši in budnejši element. Imela je pa država tudi interes, da se razvijajo mesta (varoši) m mesteca (varošice). Trgov ne poznajo. Nekaj v interesu razvoja mest, nekaj zato, da se ni razvijalo po selih spričo pomanjkanja konkurence ode-ruštvo (zelenjaštvo zvano, ker se je posojalo na zeleno žito). V orijentu »o oderuštvu od nekdaj ugodna tla po starem geslu samo 1%, za dukat samo še enega, v resnici torej 100%. Zaradi pospeševanja razvoja mest in zaradi množitve titovskega stanu je vlada 'tudi zakonitim potom ugodo-vala napredek mest v dvojnem praven. Tako je leta 1870 izšel zakon, pozneje izpopolnjen, ki dopušča otvarja-nje trgovin samo v mestih (varoših) in mestecih (varošicah). Izven Beograda, ki je kot prestolica od nekdaj Srbijancu posebno v časti, zovejo varaš! kraje, kjer je sedež okrožnega načelnika; varošice pa kraje, kjer je sedež srezkega poglavarja. Samo v takih krajih so bile dopustne trgovine. To je važen privileg (pcvlastica) za mesta, ker umetno povzdiguje privlačno silo takih-središč na seljaško okolico. Hkrati je pa to prevažno obrambeno sredstvo za trgovce v mestih, ker onemogoča nastajanje nadležne cenejše konkurence izven mest. Ugodnost še danes velja, vendar se v novo pripadlih delih po preudarnih možeh v upravi skuša iti preko tega obsoletnega zakona, ki spominja na slovite cehovske rede z znanimi abotnimi omejitvami. Zakon se torej, ker je objektivno vzeto preživel, izigrava via faeti večkrat s tihim soglasjem centralne uprave. Pomagajo si pa sedaj tudi tako, da proglašajo večja sela in vasi, podobne našim trgom, za varošice, akoprem nima tam sedeža srezki načelnik. Srečni posestniki te ugodnosti velike praktične vrednosti naravno da stiskajo zobe in branijo trdovratno svoje postojanke. Kadar govorimo pri nas — često brez globokejšega premisleka — o izenačenju zakonov za obrtno upravo, le prerado ne vemo, kako vse druge so razmere in prilike v prostranem južnem delu naše gospodarsko in kulturno, mnogolike države. Te lokalne posebnosti, mnogim le predrage kakor naše nam, bodo trda ovira, ko bo treba res izvesti enakost. Spcmnimo se samo na velikanski preobrat povodom izpremembe določil o gostilnah, krčmah in kavarnah. Malo naivno je seveda misliti, da bomo tedaj, ko se bo delal za resnico enotni obrtni red, bas mi prodrli s svojimi zahtevami, Id smo jih postavili o potrebi prepričani, na shodih in zborih. Iskati bo treba srednje poti kompromisne rezultante. Mislimo pa, da je za naš rokodelski sian, ki hoče zase obrambe, dokaj boljše, da ne pride še tako kmalu do izenačenja obrtnih - zakonov. Sicer pa se bojimo, da bo le premnogi bridko presenečen v svojih na-dejah. Mi. moramo še mnogo pozabiti, predno bomo godni za tako veliko reformo, brez občutka, da smo šli nazaj. Ni še dosti jaka zavest, da smo v docela drugih prilikah. Mogoče je pa, po slučaju morda, da dobimo tudi prav moderen zakon ali celo za svoje prilike premoderen zakon a la zakon 6 zavarovanju delavcev. Posledica bo, da se bomo pri nas držali novih predpisov, drugod v državi pa bo ostalo vse pri starem. Narobe kakor v zgodbi egiptovskega Jožefa bodo potem kakor pri zavarovanju debele krave požirale suhe in mršave, tako vsaj ne bomo zastonj na glasu, da smo Slovenci bogati glasom statistike. Zanimiva posebnost v obrtnem življenju je privileg beograjske občine. Ona ima že izza turških časov edina pravico, da v mestu za plačilo praži kavo. Ta privileg daje v izvrševanje drugim proti plačilu seveda. Zakupniki postanejo privilegiranci, Bog daj, da v korist boljše kave. Proti temu privil egu so pa moreš braniti n. pr. tako, da si sam pražiš kavo, makar na tujem pražilniku, zakaj vsak zakon je narejen po mhenju zlobnega šaljivca, zato, da se izigrava ali »obilazH. V tej zvezi je zanimivo omeniti, da je v celi Srbiji uprava obrta in trgovine vse drugačna nego pri nas. Kdor hoče obrtni list (obrtnico) za trgovino, mora do trgovske zbornice v Beogradu ali Skoplju. Kdor za obrt (za-nafeka radnja), do obrtne (zanatske) zbornice v Beogradu. Zbornica pretehta novega zglasilca trgovine ali obrta ter mu omogoči proti plačilu dokaj znatne takse trgovsko ali obrtno samostojnost. Vsak trgovski obrt se vpiše (registrira) pri trgovskem sodišču in potem vpis objavi v Službenih novinah. Obrtnih oblastev v našem in hrvaškem zini slu ne potznajo. Glavni vir zbornice so takse iz tega poslovanja in ne doklade. Število novih trgovskih obrtov jako narašča. Evo pri nas malo znane statistike iz poslednje dobe: V dobi 1919 do 1925 je »Bc^ogradska trgovačka komora« izdala naslednje število odobritev za nove trgovinske - obrate v svojem področju: L. 1919 — 2628, 1. 1926 — 2866, 1. 1921 — 2270, 1. 1922 — 3190, 1.1923 — 2710, 1.1924 — 3469,1.1925 pa — 4259. V eeloti je število odobrenih novih prijav v tem razdobju znašalo 21.392. Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. V nedeljo se je vršil v Ljubljani redni letni občni zbor Zveze obrtnih zadrug. Ni to zbor članov ene in iste organizacije, ene in iste stroke, iz istega mesta*, ampak zbor delegatov najrazličnejših zadrug iz cele ljubljanske oblasti, zbor obrtnikov, ki jih delegirajo posamezne zadruge, da po dobljenih pooblastilih in navodilih zastopajo interese zadružnih elanov pri zboru Zveze. Ravno ta pisanest zbora, pri tem pa skoro soglasnost, ki si jo zapazil pri zborovanju in sprejetju vseh točk dnevnega reda, ti očito dokumentira in kaže uspehe, ki jih ima Zveza kot centralna organizacija pri svojem stremljenju, da spravi vse zadruge, ja, slehernega obrtnika pri obravnavanju stanovskih vprašanj v eno samo skupno smer aktivnega delovanja. Enotna fronta v vseh stanovskih vprašanjih jamči največje uspehe! Organizacija našega obrtništva se razvija najbolje; obrtniki so na polu, ki jih sigurno vodi do enotne fronte! Na občnem zboru so bile zastopane skoro polnoštevilno vse včlanjene zadruge. V imenu velikega župana se jo zbora udeležil načelnik g. dr. R u -d o 1 f Marn, v imenu zbornice za trgovino, obrt in industrijo: gg. dr. Fran W i n cl i s c h e r, dr. Ivan P 1 e s s , dr. Josip Pretnar in Fran Žagar. Urad za pospeševanje cbrti je zastopal njega ravnatelj g. ing. G v i d o n Gulič, ljubljanski trgovski gremij podnačelnik g. Gregorc in kot zastopnik obrtne oblasti je prisostvoval magistratni tajnik g. F. Čeh u n. Zborovanje je vodil zvezni načelnik g. E. F r a n c h e 11 i, ki je pozdravil vse delegate in imenoma zastopnike oblasti in zbornice. V svojem obširnem načelstvenem poročilu se je spominjal pokojnega Alojzija Korzike, trgovskega vrtnarja, kakor tudi predsednika zbornice za trgovino, < brt in industrijo pokojnega Ivana Kneza. Kot zastopnik velikega župana je pozdravil občni zbor načelnik g. dr. Ivan Marn, želeč njegovemu delu obilno uspeha. Nato je v imenu zbornice v odlično zasnovanem programatičnem govoru pozdravil tajnik g. dr. Fran W i n -d i sc h er. Njegova izvajanja, ki so žela glasbo odobravanje, bomo obširno priobčili v prihodnji številki. V imenu premija trgovcev je kot domačin pozdravil pcslevodeči podpredsednik gremija g. Gregorc. Podrobno poročilo o zveznem delovanju v letu 1925 je podal zvezni tajnik g. I. Kaiser. Iz tega poročila posnemamo, da je bilo delovanje v preteklem letu jako živahno, dokazuje nam pa tudi, da obrtniška organizacija dobro napreduje. Koncem leta je bilo v zvezi včlanjenih 44 zadrug. Pristopilo jih jje 6, ustanavljajo pa se 3 nove zadruge. Poročilo obsega mdalje važne podatke zveznega delovanja v davčnih zadevah, glede nove-Sa obrtnega zakona, gospodarskega ^veta, obrtnega pospeševanja, številne akčrje glede delavskega zavarovala, obrtnega zadružnega gibanja in stanovskega tiska- ■ Poročilo je vzel zbor z - odobravanjem na znanje. Računski zaključek, ki izkazuje 23.033 01 Din aktiv in 16.443 01 Din premoženja in poročilo /računskih Preglednikov, je občni zbor na predlog g. Bernika odobril. Tudi je občni zbor soglasno sprejel proračun za leto 1926, . ki izkazuje 55.000 Din izdatkov, ki se- bodo krili s prispevki včlanjenih zadrug. Prispevek se ge določil na 10 Din letno za vsakega zadružnega člana. Razpravljalo se je nato o ustanovitvi »Samopomoči za obrt-n i k e«. 0 projektu, ki je bil poslan vsem zadrugam, se je razvila živahna debata. Ta ustanova bo imela namen nuditi po smrti člana preostalim svojcem nujno podporo, da se obvarujejo pred najbližjo bedo in stisko. Ob vsakem smrtnem slučaju plačajo vsi dani te ustanove po 5 Din. Če je torej na primer 5000 članov, debe svojci umrlega izplačano takoj, ko predlože mrtvaški list 25.000 Din. Debate so se udeležili gg. Idrije, Krapež, Rabič, Mirtič, Šimenc in dr. Pless. Z malimi izpremembami je bil nato predlog načelstva sprejet. Sledil je nato referat zborničnega tajnika g', dr. 1 v a n a P 1 e s s a o Državni obrani banki. Referent je uvodoma poročal o prizadevanjih zbornice za gmotno pospeševanje obrtništva, ki gredo v treh smereh: pridobitev podpor iz čistega dobička razredne loterijo, kreditiranje s strani Narodne banke, za kar je referent navajal pregledne statistične podatke in prizadevanja za ustanovitev Državne brine banka Po historijatu pripravljalnih akcij je obrazložil zakon sam in podal smernice, katerih bi se naj držale zadrege, ako želimo, da doprinese ta ustanova tudi obrtništvu Slovenije koristi, ki jih od nje prčakujemo. Zanimiv je bil tudi referat o novem načrtu zakona za pobijanje draginje. (L dr. Pless je podal najprej pregledno sliko sedanjega težkega gospodarskega položaja. Statistika poravnav in konkurzov v Sloveniji, nevarno naraščanje brezposelnosti ne nudi baš ugodne prilike za eksperiment, kakor ga zamišlja minister za socijalno politiko. Obrtnik se mora truditi, da odda svojo robo in hoteti danes pobijati draginjo s policijskimi odredbami je absurdno. Referent poudarja glavna določila zakonskega načrta, ki kažejo, da bo nudil samo sredstva za preganjanje in šikaniranje legalnih obrtnikov in trgovcev, ne da bi mogli od zakona pričakovati kateregakoli pozitivnega uspeha. Referentova izvajanja je zbor odobril z burnim pritrjevanjem. Po živahni debati je zbor sprejel resolucijo, ki jo prinašamo na drugem mestu. 2e dolgo časa je Zveza obrtnih zadrug pripravljala reorganizacijo preizkušenj in je radi tega predložila občnemu zbore osnutek o uvedbi vajenskih in pomočniških preizkušenj. Referiral je o tem zvezni tajnik g. J. K a i 8 e r. Zborovalci, ki uvi-devajo, da sedanje preizkušnje ne odgovarjajo več razmeram, so predlog načelstva z nekaterimi dodatki in predlogi soglasno sprejeli. Pri ? Raznoterostih« se je na predlog g', zveznega načelnika sklenilo, da bo priredila zveza tekom letošnjega leta korrr&s krojaških mojstrov, ter da se leta 1928 povodom 25 letnice zveze priredi obrtniška razstava. Načelnik čevljarske zadruge gosp. Matej 0 b 1 a t je ostro protestiral pr ti temu, da se je v državnem proračunu črtal znesek za potovalnega učitelja za čevljarsko stroko pri Uradu za pospeševan.e obrti v Ljubljani. Prosi zvezo in zb'mio o da zvdrugi pri akciji za ohranitev mesta pomagate. * GofT-eda t g j i Tr r> š a k ata se h r -s. o v. ^-"mik in st? 7,P, je na predlog, g. Igliča sklenilo, da se na prihodnji občni zbor postavi tudi točka o stanovanjskem tisku. Čevljarski mojster g. Breskvar je prečita! obširno resolucijo, v kateri zahteva zaščitnih mer za domačo čevljarsko obrt in ustanovitev obrtnega sosveta. Nato je zvezni načelnik gosp. E. F r a n c h e 1t i cb pol dveh zaključil jako lepo uspeli občni zbor. Obrtništvo proti novemu zakonu o pobijanju draginje. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na svojem rednem letnem občnem zboru, dne 21. t. m. po referatu g. dr. I. Plessa in izčrpni debati soglasno sklenila, da se paši je ministru za socialno politiko, ministru za trgovino in industrijo ter ministru financ naslednjo resolucijo: Spričo škodljivih posledic; ki jih ima ■za našo celokupno obrtnost izvajanje določil zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921, ki zelo težko ogroža dobri sloves našega obrtništva in trgovstva in izpodbija ugled celokupnega našega podjetništva v inozemstvu, ne da bi mogel ta zakon kakorkoli ublažiti položaj na domačih trgih in znižati cene, odločno protestiramo proti Vsakemu novemu poizkusu prisilne ureditve cen. Priznati moramo sicer, da ima gospod minister za so-cijalno politiko pri zamišljeni novi protidraginjski akciji dober namen, toda praksa pri nas in v inozemstvu je že v zadostni meri dokazala, da vsaka tudi najbolje zamišljena nared-ba ne mere imeti nobenega vpliva na ureditev cen, ako je proti temeljnim načelom trgovine in narodnega gospodarstva sploh. Tržne razmere so se izza prevrata bistveno izpremenile. Obrtnik in trgovec se morata težko truditi, da sploh najdeta kupca za svoje blago. Danes nahajamo povsod vsakovrstnega blaga v izobilju na razpolago, zato ni današnjih razmer presojati po onih med in neposredno po vojski. Ako so bili med vojno, ob času pomanjkanja živil, policijski predpisi, ki so urejevali aprovizacijo, mogoče na mestu, danes absolutno'niso vec. Vsak poizkus prisilno vplivati na ureditev aprovizacijskih razmer potom policij-sko-administrativnih mer bi pomenil ^amo zavirati naravni razvoj in ogrožati materijel.no in moralno legalne obrtnike in trgovce, katerih položaj je spričo latentne poslovne stagnacije in depresije že itak zelo težak in jedva znosi j iv. Zlasti opozarjamo na veliko k varnost in skrajno slabe rezultate maksimiranja cen. Škodljive posledice dosedanjih poizkusov bi morale odločno svariti pred vsako novo enako mero. Maksimiranje cen, zlasti maksi- miranja s strani konsumentov-laji-kov, kakor to predvideva novi. načrt, ki ne morejo imeti potrebnega pregleda tržnih razmer, bi moralo samo pomagati zakotni trgovini in verižni-štvu. Zato moramo resno svariti pred novimi takimi poizkusi, ki se običajno uporabljajo samo kot sredstva za preganjanje in žigosanje legitimnih obrtnikov in trgovcev, ki danes z veliko energijo in trudom, duševnim in telesnim, jedva vzdržujejo svoje obrate. Ne pretidraginjske odredbe, ampak odprava vseh, predvsem tarifno-železniških in carinsko-prometnih zaprek, ki danes preprečujejo domačo produkcijo, ki zavirajo prosti razvoj legitimne obrtnos.ti, edino odprava vseh teh težav bi mogla položaj na naših trgih ublažiti. Zato zahtevamo ukinitev v Sloveniji, še veljavnega protidraginjskega zakona in odločno protestiramo proti vsaki taki novi Dipl. rer. pol. Boris Zajec: Jugoslovanske vodne ceste. (Nadaljevanje.) Obstoja več velikopoteznih projektov, za olajšavo plovbe pes Donavi in za zvezo z drugimi rečnimi sistemi. Najvažnejši so bili sledeči: 1. Projekt parobrodarske zveze Donave z Rhein-om. Prekop, ki bo kmalu že dovršen, gradi Rhein-Main-Doaau Kanal Aktiengesellschaft . Ta prekop veže dve največji evropski par (»brodarski cesti. Gospodarski pomen te vodne ceste je zelo velik, že samo radi tega, ker teče skozi 12 držav in tako po svojem parnemu skoro nič ne zaostaja za gospodarskim pomenom Sueškega prekopa ali Panamskega prekopa. 2. Projekt regulacije Železnih vrat in jugiislovanskih kataraktov pri Oršo-vi. Po izvršitvi teh del bi bila Donava plovna do Budimpešte za morske la-dije in vlačilce do 8C00 ton nosilnosti. 3. Projekt vodne cestne zveze Donave z Jadranskim morjem in sicer pri Kraljeviči s pomočjo Save, Kulpe in zatvemičnega prekopa. 4. Projekt zveze Donave z Egejskim morjem pri Solunu s pomočjo Morave, Vardarja in dveh zatvornič-nih prekopov. Jugoslovanska donavska pristanišča večinoma ne odgovarjajo zahtevam parobrodarstva, ker manjkajo t /.adostne, primerne naprave za pri-■ -tajanje ladij, za manupulacije z bla-f gom, moderne strojne naprave za na-» kladanje in razkladanje blaga, slda-\ dišca itd. Vsi ti nedostatki povzročajo Ipri nakladanju in razkladanju ladje velike časovne izgube in višje stroške. Najvažnejša jugoslovanska do-] uavska pristanišča. so: Šugovica pri 1 Raji (zimsko pristanišče za 50 ladij), j Bezdan, Baraoka pri Bezdanu (zim. prisL za 120 ladij), Novi Sad (zimsko prist. za 100 ladij), Zemun, Beograd, Pančevo (zim. prist. za 90 ladij), Pru-hovo in Radujevae. V zimskih pristaniščih je prostora za 360 ladij. Radi važnosti za svetovno trgovino jc bila Donava že 1. 1857 v Parizu v takcwvaihi.h >Conventicn Generalen, proglašena za mednarodno vodno cesto. Na mesto teh konvencij so stopili 1. avgmta 1920 »Donavski statuti :. Ti statuti so bili sklenjeni v Parizu in sicer med Francijo, Anglijo, Italijo, Belgijo, kraljevino SHS, Avstrijo, Češkoslovaško, Ogrsko, Rumunijo, .Bolgarijo in Grško ter tvorijo integralni del mirovnih pogodb. Ti statuti ne veljajo samo za Donavo, temveč tudi za njene pritoke in prekope. Po teh statutih je Donava v admini-strativneort pogledu deljena v dva dela: 1. Morskim ladjam dostopni del Donave, to jo od njenega izliva v Črno morje do Braile, ki jo nadzoruje /Evropska Donavska komisija. 2. Donavo od Braile navzgor pa nadzoruje »Mednarodna Evropska komisi ja c. »Evropsko Donavsko komisijo ' tvorijo začasno po en zastopnik Francije, Italije in Rumunije. Pristop zastopnikov drugih držav k tej komisiji je dovoljen samo na podlagi soglasnega sklepa te komisije. »Mednarodno Donavsko komisijo« tvorijo (zastopniki, obrežnih držav in zastopniki držav, ki so zastopane v '»Evropski Donavski komisiji«. Naloge ''■Mednarodne Donavske komisije 'obstoje v bistvu v nadzorovanju svobode parobrodarstva, enakosti blaga in zastav interesiranih držav in skrb za ohranitev mednarodnega karakterja donavske mreže. Izjemo Lvori del Omoldova—Turn Severin (katarakti in Železna vrata); za ta del se je ustanovila posebna pomisija s sedežem v Oršovi. Odloki glede gradnje. obrata, prometnega vodstva, zvišanja oddajnih pristojbin itd. spadajo v področje te komisije. Pri: tej komisiji je pripoonan kraljevini SHS Ln Rumuniji večji vpliv. Materijelno pravni predpisi statutov obsegajo štiri glavne predmete, in sicer: zgradbe, njih financiranje, promtrt in pravna sredstva: Pri zgradbah razlikujejo dve vrsti: velika po pravljalna dela, pri katerih ima komisija nalogo, iz predloženih projektov obrežnih držav sestaviti generalni projekt, potem pa tekoča popravljalna in vzdrževalna dela, katerih odobritev oatane z vidika parobrodarskih interesov tudi pridržana komisiji. Tudi oni projekti so predložiti komisiji; katerih izvršitev posamezne obrežne države za svoj gospodarski razvoj potrebujejo. Te projekte lahko komisija prepove, v kolikor se plovciost Donave s temi deli oškoduje. V slučaju, da obrežna država ne more izvršiti ona rema dela, ki jih komisija smatra potrebnim, jih izvrši komisija sama.. Pri financiranju rečnih del ločijo-statuti med vzdrževalnimi in popravljalnimi deli. Stroške vzdrževalnih del mora prizadeta obrežna država sama prevzeti. Stroškii popravljalnih del se lahko naprtijo parobrodarsivu. Plovne pristojbine morajo biti zmerne višine; izračunajo jih na podlagi nosilnosti posameznih ladij. Izkupiček se mora izključno le v ono svrho porabiti, za kar so bile dovoljene. Pobiranje plovne pristojbine oskrbujejo trgani obrežnih držav. Tudi pri financiranju uživajo Železna vrata poseben privilegij s tem, da se ne samo stroški popravljalnih del, temveč tudi stroški vzdržavanja In obrata smejo kriti iz plovnih prifitojbin.iUaije sledi.) Razsodbe upravnega sodišča v Celju. Dohodnina. — Ako davkoplačevalec opravičuje prepozno vložitev napovedi, se mora, preti no se mu odmeri dohodnina na ;sodlap;i uradnih pripomočkov (§ 205. zakona o osebnih davkih) ugotoviti, če je opravičba zadostna. Tožba dr. N.. N. v Ljubljani zoper odločbo delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 8-. novembra 1922, št. A I 23/26, glede dohodnine. Tožbi se ugodi in izpodbijani upravni akt zaradi, nedostatnega postopanja upravnega oblastva razveljavi. Razlogi: Stranki je bil dne 27. marca 1920 dostavljen poziv za vložitev napovedi za dohodnino za leto 1920 tekom 14 dni proti izogibu davčne priredbe uradnim potom . Pozivu se je stranka odzvala šele dne 19. oktobra. 1920 s pripombo- na vloženi napovedi, da je :zakasnitev povzročilo nujno potovanje v. Beograd . Odmera se je izvršila na- podlagi uradnih pripomočkov brez ozira na podatke v napovedi. Zoper to cdinero, ki je med drugim ocenila dohodek iz samostojnih opravil na 150.000 K nasproti navedbi stranke, da znaša ta dohodek le 30.000 K, je vložil tcžlteij priziv:, v katerem se predvsem poudarja okoliščina, da je vposlat 18. oktobra 1920 dohodninsko napoved In v isti opravičil prekoračenje napovednega roka s tehtnim vzrokom, da je tedaj navedbe v napovedi upoštevati. Nadalje izpodbija priziv odmero v stvarnem oziru, češ, da so se dohodki ugotovili na nepravilni odmerni podlagi. Glasom odločbe delegacije ministrstva financ z dne (k novembra 1922; A I 23/26, je dohodninska prizivna komisija: prizivu v tem ugodila, da je dohodek popravila na 84.000 K, sieer s? L 1 STE K. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Objaviti se mora sklic skupščine z dnevnim redom vred tako, kakor je določeno v statutu: zakon naravnost zahteva, da se v statutu določijo oblika družbi-nih objav in javni listi, v katerih naj se o.bjava izvrši (čl. 209. št. 11. trg. zak.). Iz tega bi sledilo, da se objave morajo izvrševati po javnih listih, na tem stališču sloji tudi regulativ in tudi naši statuti vedno navajajo liste, v katerih se bodo razglašale družbine objave. Dokler se pri nas javna uprava in ž njo naslovi uradnih listov, v katerih naj. se objave vrše, ne listale bolj, ni baš previdno, navesti določen naslov lista — pomislimo le, kolikokrat je naš »Uradni list« že iz-premenil naslov —; bolje je, da.se navede n. pr. »uradni list«, ki izhaja v Ljubljani, Mariboru itd. — Vspričo stalne prakse in regulativa .se ne bom spuščal v vprašanje, ali res že sedaj ni mogoče razglasa objav v listih nadomestiti s kakim drugim enako vspešnim pa cenejšim sredstvom obveščanja; v bodočem zakonu bi se družbam, ki imajo imenske delnice, moglo dati na voljo, da delničarje obveste n. pr. s priporočenim pis- mom; storile bi to, če je število ‘delničarjev majhno, slično kakor družbe z omejeno zavezo (§ 38.). Omenim naj še sledeče podrobnosti: a) V nekaterih osnutkih pravil je bilo rečeno, da sme nadzorstveni svet od načelstva zahtevati sklic skupščine; to je res, toda ni vse, kajti nadzorstveni svet ima po zakonu (čl. 225. trg. zak.) pravico, da sam, brez sodelovanja načelstva, skliče skupščino, če to zahteva družbin interes. b) V izvestnem primera je bilo mi veli enih več objavnih organov (listov), glede 14-dnevnega roka pa je bilo rečeno, da zadostuje, če je pretekel od objave v enem izmed teh listov do dne skupščine. To ni pravilno, 14-dnevni rok mora veljati za vse liste. c) Ni dovoljeno, da se pravica, zahtevati popolnitev dnevnega reda, omeji na redne občne zbore, deln. regulativ ne dela razlike; da je dejanski ta pravica glede izrednih skupščin manj ali celo malo vredna, seveda ni dvoma. 3. Javnost predlogov za skupščino. Zakon molči, delniški regulativ (§ 41.) pa zahteva splošno, da se v statutu določi javnost predlogov za skupščino, naravno, da samo javnost za delničarje. Ne zadostuje za ta del objava dnevnega reda, nego statut mora določiti, da treba najkasneje tri dni pred dnem občnega zbora izročiti vsakemu delničarja na zahtevo odpravek vseh za skupščino pripravljenih predlogov. Namen je jasen, izključijo naj se presenečenja, delničar naj ima priliko sam prepričati se, ali jt> potrebno, da se udeleži občnega zbora. Poleg tega pa mora biti po statutu vsakemu delničarja, ki ima glasovalno pravico, dovoljeno, da v istem času, t. j. vsaj tri dni pred občnim zborom, pregleda vse za skupščino pripravljene predloge in priloge v družb isti posloraici. Omejitev na delničarje z glasovalno pravico je pač dana samo iz praktičnih ozirov, deln. regulativ se je očito bal, da bi s® prenapolnila družbina poslovnica po mojem mnenju precej nepotreben strah. Bolj dosledno bi bilo, to pravico dati vsakemu delničarju, ali pa tudi prvo pravico omejiti na delničarje z glasovalno pravico; med te bi se pa morali šteti tudi zastopniki malih delničarjev, ki so zložili svoje delnice, da so dobili glasovalno pravico —- dalje pa tudi zastopniki delničarjev spk>h, kar je danes morda dvomljivo z ozirom na besedilo regula-tiva. Posebej določa deln. regulativ javnost predlogov za skupščino glede stvarnih vložkov pri zvišanju delniške glavnice, pri naknadnih ustanovnih nabavah — o obojem sem že govoril — in glede letnega poročila, bilance in računa dobička in izgube. Vsi ti predlogi in ta poročila se morajo po zahtevi dati vsaSteniu delničarju. i Po mojem mnenju je tridnevni rok. zlasti za baš omenjene predloge prekratek, lahko bi bil znatno daljši in moral bi biti tako dolg, da bi se vsaj deloma križal z rokom za zal ožite v delnic v sviv ho izkaza glasovalne pravice. Stvar je jasna: kaj mi pomaga* če dobim predloge tako kastno, da sem zamudil rok za laložitev? Saj me lahko šede vsebina predlogov opozori, da imam interes iz. vrševati glasovalno pravico. Osnutki naših statutov navadno enostavno prepisujejo določbe regulativa, ne da bi poskusili individualizirati, sicer pa je vočigled besedilu regulativa kolikor toliko dvomljivo, ali je individualizacija mogoča. Pogreškov je malo; tako sem opazil, da ni bila določena javnost prilog k predlogom, da je bila javnost predlogov določena sariio za redno skupščino, da naj se odpravki predlogov vročajo samo delničarjem z glasovalno pravico. mmmsasBssssBsassmsa mpoHA* ...... ::j Ako piieS „Buddha“ £ai. I vživaS že na zemlji raj! TBAra»nflBnr ■ Štev. 23. TRGOVSKI LIST, 23. februarja 1926. Stru 3. m—i—————i——n—ww—iiin———iimii iih m— ■■■■—nmiin■ ■! mi i -n~i —g-imr-mirn—mrranr irmu um»>mtmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmgmm pa priziv zavrnila v smislu kontumač- nih posledic § 205. zakona o osebnih davkih, ker kljub uradnemu pozivu ni bila vložena zahtevana dohodninska napoved v določenem roku in je cenilna komisija določila davčno stopnjo po §§ 159—171 in 209—214 navedenega zakona. Ta odlok je bil .stranki dostavljen dne 20- decembra 1922. Tožba na upravno »sodišče pa vložena pri delegaciji ministrstva financ dne 29. decembra 1922, tedaj pravočasno. V tožbi trdi toži tel j: 1. da je določitev dohodkov iz zdravniške prakse nepravilna in previsoka, in 2. da je izrek kontumaca protizakonit, ker je prepozna vložitev dohodninske napovedi opravičena z zadržkom nepreračunljivega dogodka: nujno potovanje v Beograd in boj za službo in eksistenco. Delegacija ugovarja na ugovor ad 1da ista ne spada po čl. 23 upravno-scdnega zakona v kompetenco upravnih sodišč in ad 2., da je obdačba na podlagi kontumačnih posledic § 205. utemeljena, ker je bil tožitelju individualen poziv za vložitev dohodninske napovedi za davčno leto 1920 vročen že dne 27. marca 1920, a je napoved vložil šele dne 19. oktobra 1920. Ako je bila stranka vsled potovanja zadržana vložiti napoved v danem roku, bi morala pred potekom roka naprositi za podaljšanje termina ali za vpo-stavitev v prejšnji stan v smislu § 286 leg. cit. Ker stranka ni storila niti enega niti drugega, je izrek kontu-maca utemeljen, tožba pa neutemeljena. Upravno sodišče je pri razsodbi tega vprašanja vpoštevalo, da je tožitelj že v dohodninski napovedi, potem v prizivnem postopanju navedel okoliščine, ki so ga po njegovi izjavi zadržale, da ni mogel pravočasno predložiti zahtevane napovedi. Čeravno je tožitelj s tem že v administrativnem postopanju uveljavljal dejansko činje-nico, Ivi bi zamogla v smislu 4. odstavka § 205. zakasnitev eventuelno pomanjkljivost postopanja in mora odločbo radi tega razveljaviti. Trgovina. Konkurzi v 1. 1925 in 1924. V Jugoslaviji ,je bilo leta 1925 348 konkurzov. Po mesecih je naraščalo število tako-le: jaguar 12, februar H, marc 9, april 16, maj U, junij 26, julij 47, avgust BI, september 28, oktober 31, november 59 in december 61. Posebno občutno so se množili konkurzi po 1. aprilu 1925, ker je bila takrat odpravljena prisilna poravnava. Leta 1.924 je bilo v naši državi 106 konkurzov, od teh je bilo likvidiranih sam o 37, ostalih pa še ne. V šestih slučajih je prišlo do prisilile poravnave in upniki so dobili povprečno 31 % svojih terjatev. V petih slučajih so dobili upni-ki neznaten del terjatev (3—5%), v 26 slučajih pa sploh niso ničesar dobili. Pri 69 slučajih, ki še niso likvidirani, ker imamo zastarele zakone, ni nobenih iz-gledov, da bi mogli upniki od svojih terjatev sploh kaj dobiti. Sodni stroški bodo najbrž tako veliki, da od konkurzne mase ne bo nič ostalo. Od 106 slučajev konkurza 1. 1924 so dobili upniki neznaten del svojih terjatev samo v il slučajih. Pri ostalih 95 slučajih se porabi vse dolžnikovo imetje za konkurzne stroške. Ta žalostna izkušnja kaže, da se upnikom tudi od lanskih konkurzov ne obeta nič dobrega. Pasiva znaša pri 209 koakuraih 101,000.000 Din, upnikov je '788, terjatve pa znašajo 30,000.000 Din. Poleg tega je treba vpoštevati še ostalih 141 konkurzov, čijih pasiva znaša okrog 50,000.000 Din. Če prištejemo to pasivo oni prvi, vidimo, da je izgubilo naše gospodarstvo radi zastarelih in slabih zakonskih predpisov 151 milijonov dinar-jev. ' ; f , Za uvoznike v Grčijo. Ministrstvo ino-8 * ranih del poroča, da je sporazum o provifcoriju na podlagi največje ugodno-'■sti med našo kraljevino in Grčijo po-"Lal.fšan do 31. marca t. I. Prancosko-turška pogajanja. F ranco-ski vrhovni komisar De Jouvenel in turški zunanji minister Ruždi-beg sla včeraj podpisala pogodbo in pet dodatnih protokolov. Pogodba določa dobre odno-šaje med sosedi in nevraliteto pod vsemi okolnostmi ter predvideva postopanje za mirno ureditev sporov, če bi diplo-matična ureditev ne bila mogoča. Pogodba ureja prijateljske odnošaje med Turčijo in Sirijo ter zagotavlja medsebojno izročitev zločincev in sodelovanje za oviranje tihotapstva. Končno obsega pogodba še nekatere obmejne prometne ukrepe in ukrepe za solidarno pobijanje nalezljivih bolezni. industrija. Tovarna impregniranega platna v Žalcu. Kakor poročajo se bo v Žalcu v Savinjski dolini ustanovila tovarna impregniranega platna, in sicer se bodo priredila za tovarno poslopja nekdanje žalske pivovarne, ki že dolgo let ne obratuje. Tovarno bo ustanovila stara dunajska tvrdka Elsingen & Comp. v zvezi z neko j ugaslo vensko skupino, s katero je nedavno zaključila zadevna pogajanja. Nova tovarna bo izdelovala izključno impregnirano platno. Obrt. Obrtniški krediti. Narodna banka je doslej dovolila za obrtniške kredite v Sloveniji celokupno 800.000 Din in sicer za obrtnike iz področja mariborske podružnice 300.000 Din iz ljubljanske pa 500.000 Din. Na v .st rajno prizadevanja zbornice za trgovino, obrt in industrijo je Narodna banka odgovorila, da je glavni upravni odbvr na svoji seji z dne 16. t. m. sklenil, da se dosedanja za Slovenijo določena svota zviša za 200.000 Din in sicer za vsako podružnico, po 100.000 dinarjev, medtem ko ni mogel Glavni upravni odbor ugoditi drugemu zborničnemu predlogu, da se poviša tudi svota določena kot maksimum za vsakega posameznega obrtnika in se bodo zato tudi v naprej posameznim obrtnikom dovoljevala posojila največ do 5000 Din. Denarstvo. Prva Hrvatska Štedionica. V ravna- občneniu zboru, ki se vrši dne 13. marca 1926, bilanco za leto 1925, ki zaključuje s čistini dobičkom od 20,566.517.78 Din, odnosno s prenosom iz 1. 1925 542.102.91 dinarjev, s skupnim -• dobičkom od 21,108.620.64 Din. — lz ravnateljskega poročila se razvidi, da je presegel blagajniški promet v minulem letu vsoto od 39 milijard 950 milijonov dinarjev, a celokupni promet 93 milijard 99 milijonov dinarjev. — Zlasti so znatno porasle hranilne vloge v minulem letu in sicer za vsoto od 249 milijonov dinarjev, tako da znašajo skupne vloge Prve hrvatske štedionice eno milijardo 62 milijonov dinarjev. — Skupim aktiva zavoda porasla sonapram letu 1924 za 457 milijonov dinarjev ter znašajo skupno eno milijardo 765 milijonov dinarjev. — Ravnateljstvo je sklenilo, da predlaga občnemu zboru izplačilo dividende za Leto 1925 s 1000 Din za eno desetico, dalje 100 Din za eno celo, 25 Din za eno četrtinko in 10 Din za eno desetinko delnic«, kar odgovarja ii. januarja 9%tnemu obrestovan ju zadnjega emisijskega tečaja delnic od 900 Din, dalje, da se po statutarnih dotacijah votira v tečajno rezervo in pokojninski fond ter.v fond grofa Kul-merja za zgradbo internata za deco nameščencev podružnic, po 600.000 Din ter da se stavi ravnateljstvu za dobrodelne namene 500.000 Din na razpolago ostanek od 571.179.58 Din bi se prenesel na račun zgube in dobičke za L 1926. Izplačevanje čekovnih nakazil. Generalna direkcija pošte je sklenila, da se vrši izplačilo čekovnih nakazil do 5000 dinarjev v Beogradu, Zagrebu ki Ljubljani na domu. Carina. Ocarinjen j« antracita ob uvozu. Zadnji »Uiadni liste prinaša razpis Generalne direkcije carin glede oearinjenja antracita ob uvozu, s katerim določa minister financ: 1. Kot antracit iz tar. post št. 169, točka I., se ocannja oni kameni premog, pri katerem znaša odstotek izparljive tvarine največ 5%. Vsak drugi premog, najsi bi bil po zunanjosti in drugih lastnosti podoben antracitu, se oearinja kot kameni premog po št. 169, točka 11., obče carinske tarife. 2. Vselej kadar se prijavi antracit za uvozno ocarinitev, mora priložiti deklarant poleg drugih listin z deklaracijo vred potrdilo pristojnega ru-darstvenega oblastva onega kraja, kjer je rudnik, v dokaz, da se je prijavljeni antracit res pridobil iz tega rudnika. 3. Carinarnice morajo poslati ob vsakem uvozu antracita predpisno zaznameno-vane ogledke najbližjemu carinsko-ke-mičnemu laboratoriju ter postopati nadalje po prejetem poročilu, ca januarja t. 1. V 3. desetini meseca ja- Promet. Naša prometna vprašanja. Centrala industrijskih korporacij je sprejela na svojem zborovanju dne 16. t. m. po referatu o prometnih vprašanjih resolucijo, ki se glasi: 1. Zbor se zahvaljuje prometnemu ministru in njegovemu pomočniku Bori Popoviču za osebno posredovanje v prilog davne želje vseh industrijskih krogov naše države, da se imenuje in skliče na prvo zasedanje tarifni odbor; 2. zbor ugotavlja, da so z unifieijami prometni odnošaji in pravice industrijal-eev glede na državne železnice povsem jasne in sprejemljive in da so nove tarifne postavke v večini slučajev popravile prejšnje krivice in napake. Centralni odbor je pooblastil Centralo, da stavi prometnemu ministru v njegovem imenu sledeče predloge: a) da se v interesu povzdige prometa v bodoče posveti posebna pozornost popravljanja vagonov in lokomotiv z namenom, da bi imel vozni: park za časa sezonskega prometa v gospodarske svrhe čim več prometnih sredstev; b) da se radi čim hitrejšega in uspešnejšega izvoza’ mesa in mesnih izdelkov stori vse potrebno, da bi imel .naš promet za časa izvozne sezone dovolj belih vagonov. Da se posveti tehničnemu stanju teh vagonov čim večja pozornost in da se pri njihovi dodelitvi v prvi vrsti ozira na potrebe.industrijskih podjetij, ki jim je predelava mesa glavni poklic in da pridejo sezonski podjetniki šele potem na vrsto; c) da se v primorskih krajih, kakor v Splitu, Šibeniku, Gružu, Metkoviču in Zeleniki, osobi-to pa v Šibeniku, kjer se čuti vedno večje pomanjkanje skladišč za dospelo blago, nudi materijalna pomoč za zgraditev teh skladišč, v kolikor bi ne mogla storiti tega privatna inicijativa; d) da novi pravilnik o pobiranju taks na industrijskih progah čim prej revidira, ker bi revizija ublažila njegov efekt na tista podjetja, pri katerih je povzročila ki sprememba ogromne materi jalne žrtve in dosegla to, da je njihov položaj in delo z oziroma na splošno krizo še težji. 3. /boru je bila predložena tudi resolucija s to resolucijo strinja in prosi prometnega ministra, da izvoli: a) odobriti, da se namesto sedanjih tarifnih postavk za prevoz žita do mlinov iin moke iz mlinov v poedine kraje uvede sistem reekšpedicij e; b) odobriti, da se za slovensko mlinarsko industrijo, ki bo radi svoje zemljepisne lege tudii po uvedbi sistema reekspedicije v slabem položaju, popravi njeno razmerje do mlinarstva in v drugih krajih •/. izjemnimi ukrepi in c) odobriti, da se da za čim uspešnejši izvoz ugodnejša postavka kakor je sedanja. RAZNO. (»raška zbornica trgovine, obrti in industrije o važnih gospodarskih vpraša njih. — Dne 19. t. m. je imela graška zbornica plenarno sejo, na kateri je predsednik Gigler podal o avstrijskih gospodarskih vprašanjih v imenu predsedstva važno in zanimivo poročilo. Med ri,giin je v svojem poročilu izvajal, da preti avstrijskemu gospodarstvu težka kriza, ki se izraža v glavnem v izvan-redno visokem številu brezposelnih. Avstrija je po mirovnih pogodbah dobila meie, v katerih okviru za bližnjo bodočnost ne more v polnem obsegu zaposliti domačega prebivalstva. Brezposelnost je posledica gospodarskih prilik in skrbeti je treba, da se stroški za to ne bodo pokrivali edino z zavarovalnimi prispevki, ampak da se jih porazdeli na celokupno gospodarstvo. Brezposelnost se bo omilila s povečano produkcijsko možnostjo, za kar je pa preošnovati avstrijsko gospodarsko politiko, poceniti kredite, urediti železniške tarife in smotreoo pospeševati obrtnost- Potrebna je nadalj* revizija sedanjih socijalnih bremen, katera je treba spraviti v sklad s plačilu« zmožnostjo gospodarstva. Za avstrijske razmere so važne tudi smernice trgovske politike, kajti domači trg je za avstrijsko produkcijo odločno premajhe«. Avstrijski carinski nivo je najnižji med vsemi sosednjimi državami. Posledica tega dejstva je, da Avstrija pri vsaki trgovski pogodbi slabo odreže. Avstrija potrebuje visoko avtonomno tarifo. TY-govsko-politična carina bi morala biti tako visoka, da bi izenačila razliko med produkcijskimi stroški v feiirokem pomenu besede (vštevši davčna in socijsd-na bremena itd.) med tu- in inozemstvom. Le pod lem pogojem bi avstrijska produkcija vsaj na domačih tržiščih mogla uspešno konkurirati z inozemskimi produkti in se spustiti v konkurenc*« boj tudi na tujih, predvsem ruskih tržiščih. — Tarifna politika bi se moraia v izdatnejši meri prilagoditi potrebam gospodarstva. Po zgledu drugih držav bi sa morali dovoliti ugodnostni eksportni tarifi. Ukiniti bi se morale lomljene tarife ne le na državnih, ampak tudi na deželnih in privatnih železnicah. — Kar se tiče denarstva in kreditov, je treba predvsem ugotoviti, da je avstrijsko bančništvo nezdravo in da ga je treba ozdraviti s korenitimi odredbami glede višine režijskih stroškov in obrestne mere. V prvi vrsti pride pri tem v poštev fuzija denarnih zavodov. — Davke je treba urediti tako, da bodo kljub prizadevanju za ravnovesje v državnem gospodarstvu upoštevali tudi produkcijo. Celotna reforma davčnih zakonov se ne da izvršiti v doglednem času, zato je potrebno, da se reforma postopoma izvede. V prvi vrsti je treba reformirati davščine na plače in mezde, eventuelno naj bi se za nadomestilo povišal davek' na poslovni promet Misliti je treba tudi na reformo posebne pridobnine, ki je še vedno višja nego je bila v predvojni dobi. Poleg tega je potrebno, da se nači» priredbe preuredi v toliko, da se bo za*, pet priznavalo zemljiški davek in hišni davek za režijsko postavko, kakor tudi da se prelomi s principom, da davek ne sme kratiti lastne odmeme podlage. Stremeti je tudi za tem, da se prizna davčna prostost za donos portfeljnih akcij in za druge s posebno pridobnino že zadete donose. Preurediti je treba rentni in tantijemni davek in z dalekosežnimi davčnimi in pristojbinskimii ugodnost-nimi pospeševati združitev podjetij. V gotovih ozirih je potrebno reformirati tudi davek na poslovni promet in pri-redbeno postopanje v smeri poenostavitve. — Izmed ostalih razprav je omenjati stališče zbornice glede najemnin- nica je sprejela sledeče načelno stališče: 1. poslovnim prostorom se mora glede najemninske zaščite priznati iste ugodnosti kakor ostalim najemninskim prostorom; 2. najemnina se sme samo postopoma zviševati tako, da bo 1. maja 19*26 znašala 2000kratno najemnino leta 1914, ki se sme do konca L 1930 zviševati od 1. avgusta 1926 dalje vsak mesec za en groš od vsake predvojne krone. Nov nemški konzul v Zagrebu. Dosedanji nemški konzul v Zagrebu g. G. Wallbeck je premeščen. Na njegovo mesto je imenovan konzid gosp. Ferdinand Seiler. Srezki okraj Maribor obseza vkupno 466 občin, ki so sledeče razdeljene: Maribor desni breg s 83 občinami, Maribor levi breg s 94, Konjice 25, Šmarje 22, Ptuj 111, Ljutomer 68 in Murska Subota s 63 občinami. Industrijskim in veletrgovskim podjetjem. Društvo Trgovskih Potnikov in Zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani poziva v smislu sklepa občnega zbora dne 3. januarja 1926 vse, da v svojem lastnem interesu kontrolirajo domače trgovske potnike z ozirom na njihovo kvalifikacijo, inozemske potnike pa, da ti imajo predpisane mednarodne legitimacije. Naše stanovske tovariše pa poživljamo, da nam nemudoma javijo vse tvrdke, ki zaposlujejo nekvalificirane potnike kot potnike da bodemo na podlagi teh prijav -sestavili sezname v svrho primernega priporočila takih tvrdk, odnosno da stopimo ž njimi v stik, da dobe priliko preskrbeti si kvalificirane moči. opravičiti, se prizivna komisija pri svoji odločbi ni spustila v vprašanje o tem, če je opravičba zadostna ali ne. V tem vidi upravno sodišče bistveno teljski seji Prve hrvatske štedionice dne 18. 1. m. se je sklenilo, da se predloži ’ zastopnikov mlinarske industrije, sprejeta na konferenci dne 14. t. m. Zbor se ♦ ske poslovnih prostorov. Zbor- TRŽNA POROČILA. Tržne eene v Ljubljani. Kg govejega mesa 1.5 do H) Din, jezika, jeter, ledie, možganov 18 do 19. vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, loja 7.50 do 12, teletine 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, svinjine 20 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 22.50 do 25, glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanine 19 do 20, masti 26 do 27.50, šunke 35, prekajenega mesa 29 do 32, prekajene slanine 30, parkljev 10 do 12, glave 12.50. jezika 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevine 18 do 20, konjskega mesa 6 do 8, kg krakovskih in debrecinskih klobas 40, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30 do 40, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67. — Kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, domač zajec 10 do 20, kg krapa 26 do 32.50, linja in ščuke 25 do 30, klina 12.50 do 15, mrene 17.50 do 20, pečenke 8 do 12.50, — Liter mleka 2 do 3, kg surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla, 45, bohinjskega sira 46, sirčka 9 do 10, jajca 1 do 1.25; kg belega kruha 6, črnega in rženega 5. — Kg jabolk od 3 do 8 Din, oranža 1.50 do 2.50, limona —.75, kg fig 10, do 16, rožičev 10, dateljnov 25, orehov 12, lušenih orehov 35, suhih hrušk 1:6, suhih češpelj 10 do 12. — Kg kaive 40 do 76, pražene kave 56 do 100. kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 20, riža 10 do 12, namiznega olja 20, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4.50, celega popra 52, »detega 54, paprike 20 do 56, testenin 9 do 12, pralnega luga 3.75, čaja 75; kg moke št. 0 5.75, št. 1 5.25, št. 3 4.50, št. 6 3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješ-prenjeka 10 do 13, otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene mojre 4.50, pšenice 350 do 360, rži 260 do 290, ječmena 240 do 260, ovsa 245 do 260, prosa 275 do 300, koruze 215 do 225, ajde 300 do 325, fižola 350 do 360, graha 400 do 500, leče 600. 1 q premoga 40 do 46, 1 kub. meter trdih drv 160 do 180, mehkih 100. 1 q sladkega sena 75 do 80, polsladkega 60, kislega 50, slame 50. 1 kg endivije 18 do 20, motovilca 15 do 20, iradiča 10 do 20, poznega zelja 2.50 do 3, karfijol 8 do 10, kolerab-podzemljic 0.75 do 1, špinače 15 do 16, paradižnikov 16, graha v stročju 15, čebule 2 do 3, česna 15, krompirja 1.25 do 1.50, repe 0.50 do 1, kisle repe 2 do 2-50, korenja 0.75 do 4, peteršilja 12, zelenjave za juho 8 Din. Mariborski trg dne 20. februarja 1926. V soboto 20. februarja je bilo sicer samo 57 slaninai jev na trgu, a kljub temu so mesne cene zopet nekoliko padle. Slaninarji so namreč prodajali svinjino in slanino po 20 do 24 Din, popoldne pa celo po 15 do 18 Din kg, domači mesarji pa so prodajali meso in mesne izdelke po isti ceni kakor pretekli teden, ali vendar sta dva mesarja prodajala govedino po 8 do 9 Din kg. Perutnine je bilo okoli 600 komadov in tudi pri tej so bile cene nekoliko nižje od prete-. čenega tedna. Domači zajci so se prodajali po 10 do 50 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, evetlice: Vsega je bilo precej na trgu. Cene so bile krompirju 5.50 do 6 Din mernik (7 in pol kg), solata 1 do 1.50 kupček, glavnata solata in zeljnate glave 2 do 4, kartici 2 do 15 Din komad. To pot je bilo mnogo dalmatinskega karfiola na trgu, ki se je prodajal po 6 do 7 Din kg in bo z domačim karfiolom zelo konkuriral, kislo zelje 3, kisla repa 2, maslo 40 do 48, kuhano maslo 50 do 56 Din kg. Mleko 3 do 3.50, smetana 14 do 16, oljčno olje 32 do 50, bučno olje 24 do 28 (po trgovinah celo po 22 Din) kg; jajca so postala cenejša in so se prodajala po 1.25 do 1.75 Din komad, sirček 1 do 10 Din hlebček. Jabolka in hruške 6 do 16, med 25 Din lig, limone 0.75 do 1.50, pomaranče 1 do 2.50 Din komad, fige 6 do 10 Din venec. Čebule je vsaki dan v veliki množini na trgu, cene so čebuli 1.50 do 6, česnu po 5 do 15 Din za venec. — Lončena in lesena roba; 1 do 100 Din ( komad, brezove metle 1.75 do 5 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 17. februarja t. 1. so kmetje pripeljali 9 voz sena in 5 voz slame, v soboto 20. februarja pa 14 voz sena in 6 voz slame na trg in so prodajali seno po 70 do 90, slamo pa po 55 do 65 Din za 100 kg. Cene senu in slami bržkone ne bodo padle, ker kmetje tožijo, da jih težijo veliki davki. Cene za koldnijaino blago na svetovnih tržiščih. Kava je dne 18. t. m. noti-rala- na njujorški borzi: Santos št. 4-23ls/i(i, Rio št. 7 19:7io, marec 18.67, maj 18.35, julij 17.87, september 17.45, december 17.15. Sladkor je notica! v Nju- jorku: za marec 2.44, za maj 2.54, za julij 2.65, za september 2.76, za december 2.82, v Parizu: za februar 256, za marec 258, za april 259, za april-junij 262 do 262K>, v Pragi (Ustje): 167; v Londonu: za marec 14,0,75 do 14,2,25, za april 14,3 do 14,6, za maj 14,8,25 do 14,9, za julij 14,10,50,do 45, za avgust 15.1,50 do 15,3, za september 15,3,75 do 15,5,25. DOBAVA, PRODAm*”” Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. februarja 1. 1. ponudbe za dobavo 1.100 komadov nalučnikov, za dobavo 3150 ma presejanega jamskega gramoza; do 2. marca t. 1. za dobavo 6000 kg U-železa, za dobavo 2 garnitur elemenluih pregreval-nih cevi, za dobavo 12 komadov kolesnih obročev, za dobavo 100 komadov krtač, za dobavo 100 komadov slamnatih podnožnic, — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem cdelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg strojnega olja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. marca t. I. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki glede dobave 14.780 kilogramov petroleja; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave belega svilenega papirja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kompletnih izcgibališč. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. ......................................... IH MIRIM Vsled ugodne nabave surovin smo znatno ! znižali cene nogavicam in drugim pleteninam P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo Poštni P,«d„, 44. M. FRANZL & SINOVI Telefon štev. 425. Ljubljana, Privoz 10 Ufllllil! v VJKtb barvah In vrstuh od Din 18’— •aprej, moške nogavice, dokolenke, ohrotje nogovice, volna, bombaž, žepni robal, modni pasovi, toaletne potrebščine, Metke za zobe, obleko In čevlje itd. v mjvečjl Izberi In p« nojnlžjl ceni pri Josip Peteline LJUBLJANA M Prstana spomenika ob uti. Ma vellkol Na malo KJE SE KUPI?, Le pri tvrdki imk Ljubljana tafiza Prešernovega spomenika ob vodi. MajVolJSI Hvalni stroj za rodbinsko ali % obrti» rabo, svetovno znanih znamk , Orltimer • Adler - Phi5nlx. IsfczUni posamezne dele za Stroje in ko-tflle, olje, Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen 1 V«21«ia« garancijo 1 No veliko 1 Mn malo 1 Veletrgovina kolcaijalne in Špecerijske robe Zaloga •veže pražen« kave, mletih dišav txi rudninske vode ■* To£n« te toSMna poatreibal MtovoJt* ceniki ^ NAROČAJTE « »TGROVSKI LIST 1« 1GROM O. 25 O. 25. cckrlnitfeo posredniški in spedicijiski bur«au I«! IIBLJANA Rolodvorslcat ul. Niwtov brzojavkam: „0X40 M** ^ leleioR imterurbnr. Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK. Zastopniki caruibfe spalnih voz S. O. K. mu ok«preano pollljhe. Ohnvlja vse v So sirotko spoiisrtfoCe pošlo najMtreJe In pod ntijkuluntnlnil POfloJI- ■ul ii v Poznanju — Poljska ' od 2. do 9. majo 1926. Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. — Najboljša prilika za navezanfe trgovskih stikov med Jugoslavijo in Poljsko. — Za jugoslovanske uvoznike in izvoznike t dinstvena prilika. — Železniške in v zumske olajšave. — Brezplačna pojasnila in informacije daje gen. reprezentant R- Golebiowski, Ljubljana, Stari trg 19. latniki tudi v milu / Da nagradimo naše cenj. odjemalce za dolgoletno naklonjenost, gospodom trgovcem pa omogočimo še večji promet in zaslužek, smo se odločili, da bomo na vsakih 1000 kosov mila ali 500 kg (i. s. vseh vrst, ki ga produciramo) vtisnili v 1 kos mila po zlatnik za 10 frankov. Ker je naše priznano in splošno priljubljeno milo »GAZELA" eden najboljših artiklov, ki ga ne sme pogrešati nobeno gospodinjstvo, je v interesu vsakega jospoda trgovca, da se i njim pravočasno in zadoslno založi. Dovoljujemo si gg. trgovce opozoriti tudi na to, da se milo »GAZELA" z vtisnjenimi zlatniki že nahaja v prometu, vsled česar je priporočati takojšno naročilo. Nudite Vašim odjemalcem samo nase res priznano in pravu milo »GAZELA". ■ :MBRF.:K< kot - .-.jatelja in ti«k*rja: A.8EVKR, Ljubija®*.