Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak torek, Četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraja za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3’50 K, meiečno 1*20 K; za Nemčijo ca pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 50 K za četrt leta 4 80 K.
PtianuM fttavllka IB «•
Reklamacije so peitalu preiti. Hefranklrana plina m bi ipri-jma|i. Rakoplsl n ai mula, lasevaM. Kaiitipma pillt-mU« llirlaa BI wm) sa takrat 10 tUl, viikrai pa iefavera.
49. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 25. maja 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t d.: UpravnlAtvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgore ulice 6/11.
Proti novim bremenom.
Finančni načrti Bienerthove vlade in njenega finančnega ministra Bilinskega so razburili delavsko ljudstvo na vseh koncih in krajih. In kako naj bi bilo drUgače. Zadaja leta je draginja živil, stanovanj in kujave tako narasla, da komaj delavstvo naj* bolje plačanih kategorij ob veliki varčnosti še ko-likortoliko vzdržuje nekoliko ravnotežja v gospodarstvu. V družinah slabše plačanih delavcev pa je pomanjkanja stalen gost in vsak vinar se mora dvakrat obrniti, preden se sklene, za kaj se porabi. In prav sedaj grozi še poslabšanje gospodarskega položaja. Balkanske homatije in industrialna nadprodukcija so povzročile krizo, ki še ni premagane. Vsled privatnokapitalistične špekulacije se podražuje moka in cene tega najvažnejšega živila že dosegajo višave kakor še nikdar. Agrarna trgo-vinska politika je v interesu veleposestnikov podražila meso. Pa tudi vsakdanji agrarni produkti kakor krompir, fižol i. L d. se prodajajo že dolgo po takih cenah, da se morajo med delavstvom že ■m utreti za delikatese. V teh obupnih razmerah pa prihaja vlada in hoče stroške svoje visokoleteče, edino dvorskim, kapitalističnim in veleposestniškim krogom služeče politike, stroške nenasitnega militarizma in njegovega dvojčka marinizma izvleči iz žepov delavnega ljudstva. Razume se, da mora tak namen razburiti delavstvo in to se je tudi pokazalo na celi vrsti shodov, na katerih je pa proletariat tudi pokazal, da je pripravljen, bojevati se zoper nezaslišano izkoriščanje in za enakopravnost, katere še vedno ne vživa ne v deželah, ne t občinah. Protestni shodi so se izvršili kot impozantne manifestacije in so povsod napravili mogočen vtisk. Z njimi se pa ta boj ni zaključil,
temveč se bo z vso odločnostjo nadaljeval do zmage.	*
Ljubljana.
Davno pred določeno uro se je delavstvo 7 nedeljo, 23. t m., dopoldne začelo zbirati na prostranem vrtu »Narodnega Doma* in ko se je shod ob 10. začel, je bilo zbranih mnogo nad 2000 ljudi. Ne le da je bil zaseden zadnji stol in da ni bilo pri mizah nobenega prostorčka; najmanj dvakrat toliko ljudi, možkih in žensk je moralo stati. In še so prihajale cele gruče.
Ob 10. je sodrug Kocmur v imenu ljubljanskega okrajnega odbora otvoril shod ter razložil njegov pomen in namen. Naznanil je tudi, da je okrajni odbor nameraval prirediti shod na Cesarja Jožefa trgu, da ga pa vlada v strahu za »javni red in mir» ni dovolila, dasi so sklicatelji prevzeli vso odgovornost in je dolgoletna izkušnja dokazala, da zna socialno-demokratična stranka varovati red na svojih shodih.
Na to so bili v predsedništvo izvoljeni so-drugi Bar tl, Udovč in Golar.
Sodrug Bartl se je zahvalil za izvolitev, naznanil dnevni red in pozval poročevalca, sodruga Etbina Kristana, da povzame besedo.
Poročevalec je na to y kratkem razložil finančni načrt Bilinskega in pojasnil, kakšne namene ima vlada z novimi davki. Omenil je tudi izdajo zakladnih listov za 220 milionov ter namene vojne uprave, ki hoče stayiti nove bojne ladje, pomnožiti vojsko in iztlačiti več kakor pol miliarde. Nadalje je omenil saniranje deželnih financ ter izvajal, da je delavno ljudstvo nedolžno glede državnega in 5? bolj glede deželnega gospodarstva ter se ne da nk noben način opravičiti, da bi široke plasti prebivalstva plačevale stroške in deficite, od katerih niso imele ničesar in ki so se zagospodarili brez ljudskega sodelovanja. Govornik je naglašal, da shod ne bi dosegel svojega namena, če bi samo sprejel protestno resolucijo,
ampak delavstvo mora pokazati, da je pripravljeno, bojevati se s porabo vse svoje moči, da pokoplje vladne finančne namene, pa tudi da si pribori splošno in enako volilno pravico za deželne zbore, ki poznajo delavstvo le tedaj, kadar mu hočejo nakladati dolžnosti, ne pa kadar gre za delavske pravice. Svoja izvajanja je koncentriral v resoluciji, v kateri je predlagal, naj se vpošlje načel« ništvu socialno-demokratične zveze v parlamentu in vodstvu obeh slovenskih parlamentarnih klubov, obenem pa naj se povabijo tudi občine, da se pridružijo protestni resoluciji.
Predsednik sodrug Bartl je na to prečital sledečo
resolucijo:
Dne 23. maja 1909 na vrtu «Narodnega Doma» v Ljubljani zborujoči ljudski shod protestira z vso odločnostjo proti namenom Bienerthove vlade, ki hoče delavskemu ljudstvu, čigar življenje je vsled industrialne krize in draginje živil in sta* novanj itak že neznosno, naložiti nova težka bremena.
Za deficit državnega gospodarstva, U so ga povzročila dejanja, na katera nima ljudstvo nobenega vpliva, odklanja delavstvo vsako odgovornost in zahteva, naj se doseže ravnote^e v državnih financah tako, da se v primemo višji meri obdavčijo kapitalistični in veleposestniški, brez dela tekoči dohodki. Nameravano zvišanje indirektnih davkov, ki zadene široke plasti samo od srojega dela živečega in nad vsako mero obremenjenega ljudstva, se mora kot pospeševanje siromaštva in pomanjkanja brezpogojno odkloniti.
Z načrtom o davku na žganje, zistemom kon-tingentiranja se mečejo alkoholnemu kapitalu brca potrebe in pravice milioni in milioni na račun najsiromašnejših prebivalcev v žrelo.
Z večnim oboroževanjem, ki zahteva zaradi nedemokratične politike veledržavnega ugleda neprenehoma nove žrtye za militarizem in marinizem,
PODLISTEK.
Vihar.
Dalje.
Ko je pa imel izpričevalo zrelosti v žepu, so padli njegovi visoko leteči upi tako globoko, da ni ittel nič več poguma, iskati podlago za višje nauke v negotovih instrukcijah. Od svojega očeta, vpokojenega učitelja, bi bil dobil komaj toliko podpore, da bi se bil za znižano vbžno ceno odpeljal v vseučiliško mesto. Pri pošti bi pa takoj lahko dobil službo...
Lotil se je. Saj se s tem še ni bilo treba odreči na vekomaj. Rešen gmotnih skrbi in težav bi se tem la^je posvetil naukom. Povsem jasno se na je zdelo, da ga osvobodi služba vsake bede.
Preden je izgubil to vero, je trajalo precej časa. V začetku se je moral vživeti v nove razmere in tedaj mu ni ostajalo časa za študije, ki niso bili v zveri s službo. Potem je bilo treba izpitov za urad, ki so zahtevali neznansko dolgočasno učenje. Po takih periodah napetosti se človek nekoliko utrudi, pa zopet ni sposoben za kaj druzega; to je naravno in zaradi tega ni treba obupavati.
Ce postane revež uradnik, pridejo izdatki, na katere ni prej nikdar mislil. Seveda, tedaj morajo nastati skrbi. Treba je denarja na vsak način. Pa —* to je vse le začetek. Bo že drugače. Kajpada, •ao leto m izgubi za nauke, morda tudi dve leti; I* pač tako. Sicer pa — obstanek pred vsem. To )• glavno. Človek ima nekaj gotovega in to je
vendar kaj druzega, kakor tavati od dne do dne iz negotovosti v negotovost. Da ae mora človek zaradi tega dolgo pečati z rečmi, ki mu ne koristijo nič, je pa usoda. Polagoma se človek že privadi.
Le redkokdaj se še misli na študije — prav redkokdaj. Zato pa prihajajo bolj pogostoma gmotne skrbi. Vsakdanjost ne prizanaša. Naposled izostane vsaka misel, ki ni porojena v vsakdanjosti.
Frič je bil prišel k pošti brez posebnega stremljenja. Poštna služba mu je bila samo barka, ki bi ga imela prepeljati v obljubljeno deželo. A že so stopali njegovi Grki in Rimljani boljinbolj v ozadje, komaj kakor v megli so se mu prikazali le včasi; na njegovo klasično znanje je legla senca. Njegove živce ao dražile misli na prihodnje jutro in upanje na bodoči dan ter ao vodile njegovo fantazijo k začetku vseh reči, kjer so vstajale podobe njegovih sanj v resničnih oblikah. In zopet so hitro vhajale v bodočnost. Oprava njegove sobe bo nekoč drugje, drug natakar mu bo vsak dan prinašal pusto govedino, v drugi prodajalni bo kupoval obnošeno obleko kavalirjev; ampak do smrti bo imel opraviti s pošto, s pošto v uradu in doma, kvečjemu če si kaj prihrani za pokojnino.
Ko je dospel dotod, se ni izpreminjalo nič več. Frič se je pa navadil molčati, dosledno molčati. Ko £0 tovariši govorili, da je regulacija plač nujna, je ostal popolnoma miren. Na jedilnem listku male gostilne si je delal beležke in predobro
je vedel, da bi zboljšana plača komaj pomagala pokrivati povečane izdatke v gostilni in na domu. Številke bi se izpremenile, razmere bi pa ostale stalne do konca dni.
Leta so mu dala prav, mnoga dolga leta vztrajnega molka. Včasi so dejali tovariši, da mu ni težko molčati, ker mu ni treba skrbeti za družino. Tudi ko je to slišal, je molčal, le kamen v prsih je pritiskal močnejše. Družina!,.. Frič id zaupal življenju; kako naj bi se bil predrznil, zidati ognjišče brez prve opeke F Saj je komaj premagoval skrb za dvoje otrok, ki jima je le mati poznala očeta. In kamen je tako neusmiljeno pri* tiskal na srce in na pljuča... A to se mora pretrpeti — kakorkoli. Tožbe niso nič vredne in molk ne izda ničesar.
A tudi odrešenja ni v molku.
In če so mu šušljali bankovci pod rokami in je zlato in srebro žvenketalo na mili, mu je bilo težko molčati. Kakor s hudobnim sovražnikom se je moral bojevati s svojimi mislimi, da je mogel zatreti kletev in vzdih. Kajti zdelo se mu je, d« se mora bati tudi take izkušqjave, ne da bi bil vedel in si znal povedati, zakaj.
A navada mnogih let ima veliko moč in marsikaj dozori ob njej. Navada je močnejša od narave, zakaj po kapljicah izsesa človeku vse želje in vsa poželjenja, dokler ne ostane nič več. To doseže, ne da bi umorila človeka. Navada je celo močnejša in stroga od smrti.	—
Dalj« prih,
je svetovni mir trajno v nevarnosti in tekmovanje r oboroževanju mora dobivati blazne oblike.
Saniranje deželnih financ na račun delavnega ljudstva je absurdno, dokler nima delavstvo nobenega vpliva na deželno gospodarstvo in je privilegiranim slojem mogoče, rabiti dohodke iz ljudskih žepov za namene, ki ljudstvu ne koristijo ali pa naravnost škodujejo.
Delavstvo poziva torej zbornico poslancev, naj brezobzirno odkloni finančni načrt, ki hoče podražiti pivo in žganje, s tem izkoriščati »posedujoče Široke plasti prebivalstva in vsled koristi, ki jo hoče država dobivali od alkohola, otežčati boj proti alkoholizmu.
Delavstvo poziva zbornico, naj reformira davčni zistem na ta način, da se razbremene siromašni sloji in da se odpro davčni viri s progresivnim obdačenjem dohodkov, zemljiške rente, premoženja in dedščin.
Delavstvo ponavlja, da zahteva z vso odločnostjo splošno in enako volilno pravico za deželne zbore, in povdarja, da je pripravljeno z vsemi sredstvi bojevati se za politično enakopravnost v deželah.
Delavstvo pa protestira tudi proti namenu, da bi se regulirali tarifi na državnih železnicah tako nesocialno, kakor namerava vlada, da bi se zvišale vozne cene za tretji razred v višji meri kakor za prvi in drugi razred ter da bi se vpeljala s tarifno reformo glede na premog po ovinkih varstvena carina za premogarske kapitaliste.
Delavstvo odobrava odločno opozicijo socialno-demokratičnih poslancev proti škodljivim, nesocialnim finančnim načrtom vlade in poziva vse poslance, naj z vso odločnostjo nastopijo proti zvišanju indirektnih davkov in za socialno pravično ureditev davčnega zistema.
Resolucija se je soglasno sprejela, potem je sodrug Bar tl po krepkem sklepčnem govoru za-ključil impozantni shod.
Trii*.
V	nedeljo, 23. t. m., ob 3. popoldne je Ul v salonu Kavčičeve gostilne (po domače pri Pelerju) jako dobro obiskan ljudski shod. Ne le ves salon, temveč tudi sosednja soba je bila polna delavcev, ki so, nekateri tudi s svojimi ženami, prihiteli protestirat proti novemu državnemu izkoriščanju. Shod je otvoril sodrug Vovčko, ki je bil tudi izvoljen za predsednika, ter je dal besedo sodrugu Etbinu Kristanu. Poročevalec je v temeljitem, poldrugo-urnem govoru pojasnil vso zadevo finančnega načrta, ki je povzročil med delavstvom velikansko ogorčenje. Predložil je enako resolucijo, kakršna je bila dopoldne sprejeta v Ljubljani ter je pozval delavce, naj podpro svoj protest tudi dejansko z izpopolnitvijo svoje organizacije.
Sodrug Anton Kristan je na to prečital resolucijo in pojasnil nekatere posameznosti. Povdarjal je pomen delavske organizacije in pozival tržiške delavce, naj nevstrašeno nadaljujejo začeto delo.
Resolucija se je soglasno sprejela in na to se je zaključil lepi shod.
Nekaj o napredka konsronnega zadružništva.
Razvoj dunajskega konsumnega društva „Vor> wiirts“ potrjuje mnenje onih, ki pravijo, da se more z vspebom bojevati proti kapitalizmu tudi na polju cirkulacije blaga in ne samo na polju proizvajanja blaga. Seveda je treba povsod skupaj zbrati raztresene sile in jih postaviti na pravo mesto — prav tako, kot vidimo v kon-sumnem društvu „VorwMrts“ na Dunaju.
Ni davno temu, kar je životarilo po raznih dunajskih okrajih vse polno konsumnih društev. Nič razvitka, nič vspeha — klaverno življenje so živela ta društva. „Vorwarts“ jih je združil in če ga opazujemo, vidimo, kako raste na zunaj in se utrjuje na znotraj.
Kako se je v šestih letih svojega obstoja razširil, kaže število podružnic. 51 jih jel V 51 podružnicah si lahko člani „Vorwartsa" nabavljajo blago. In kakšne so te podružnice! Lepe, elegantno opremljene prodajalne — veselje je, če pogledamo vanje. Blago okusno, povsod vlada snažnost — tako, da ni nikjer najti predmeta za neljubo kritiko.
Kako pa mora pisarniški in vodstveni aparat funkcionirati, to pa dokazuje dejstvo, da je v vseh 51 prodajalnah red glede blaga in glede esobja ter splošne kontrole,
Kakor vsakemu novemu podjetju, tako se je godilo tudi „Vorwartsu“. Povsod je 1. 1902 — ko so ga požrtvovalni sodrugi ustanovili — naletel na nezaupanje. Razvoj pa je dokazal, da je bilo to nezaupanje neopravičeno, ki je seveda kmalu izginilo. Številke letnega premeta pričajo jasno, kako se je „Vorwarts“ razvijal.
Poglejmo: „Vorwarts“ je imel
leta	podružnic	članov	prometa K	dividende
1902/3	20	8.221	1,620.865	45.463
1903/4	26	9.408	2,033.443	82.685
1904/5	30	13.854	3,026.777	124.272
1905/6	36	18.105	4,001.148	192.283
1906/7	46	25.753	5,754.359	258.946
1907/8	51	31.613	7,620.867	327.785
Razvidno je iz tega, da se je vsako leto množil promet, večalo število članov in število podružnic. Med temi 51 podružnicami jih je bilo lani troje, ki so imele nad 300.000 kron prometa, osem z 200.000 kronami, 26 z 101.000 do 200.000 kronami i. t. d. Koliko blaga se razproda — kažejo naslednje številke:
Sladkorja se je prodalo 1.1908 — 98 vagonov, žgane kave 108.800 kg, moke 140 vagonov, riža 13 vagonov, krompirja 100 vagonov, zelja 13 vagonov, soli 17 vagonov, petroleja 50 vagonov, premoga 450 vagonov, mila 40 vagonov, mleka 6,700.000 litrov, kruha 1,481.000 hlebov i. t. d.
Pa tudi na polju lastne produkcije se je „Vorwarts“ lepo izkazal. Ima prav izborno idočo klavnico in prekajevalnico. Vse svoje blago pa kupuje v »Velenakupni družbi avstrijskih kon* sumnih društev*.
Društvo „VorwMs“ ima šest velikih hiš na Dunaju v bilančni vrednosti 430.267 kron, prekajevalnico in klavnico v vrednosti 142.000 kron. Blaga pa je v filialah za 3,500.000 kron.
V	„Vorwartsu“ je bilo lani 285 nastavljencev, ki so imeli 420.000 kron plače. Razmerje med društvom in nastavljenci določa posebna službena pragmatika. Vsi so zavarovani za slučaj bolezni in nezgode. Imajo tudi svoj lastni penzijski zavod, ki ga „Vorwarts“ vsako leto izpopolnuje.
Konsumno društvo „Vorwarts“ je zadruga z omejeno zavezo; ta oblika je najboljša ter odgovarja tudi v vsakem oziru premoženjskemu stanju delavskega ljudstva. Uprava je v vsakem oziru demokratična.
 Ali ni to „nekaj o napredku konsumnega zadružništva"? Da! In veselo je poročati o takem napredku! Kdaj se bo n. pr. ljubljansko delavstvo moglo ozreti v saj razmeroma približne številke svoje konsumne zadruge. »Konsumno društvo za Ljubljano in okolico*' je ustanovljeno. Pogoji za razvoj so tu — delavstvo Ljubljane in okolice, na delo!
Fe volitvah.
S Štajerskega.
I*
Ker so volitve v deželni zbor za delavstvo že končane, ne bode škodovalo premotriti vzroke neuspeha, ki ga je doživelo delavstvo. Deset mandatov so štajerski priveligiranci usodili pretežni večini prebivalstva, t. j. kakim 180.000 volilcem
4.	kurije. V očigled te krivice se bode že prilično 200 volilcev 1. kurije smelo ponašati z 12 mandatih, 30.000 volilcev mest in trgov bode prejelo 34 mandatov, okrog 60.000 volilcev kmečkih občin pa samo 28 mandatov.
Ce bi si bila znala masa delavnega ljudstva vsaj koacediranih ji deset mandatov popolnoma izvojevati, bi bil vsakdo uverjen, da je to sicer malo število, pa vendar kolikor se je doslej dalo, za delavstvo popolnoma pridobljeno. Pa dobljenih je za one, ki manj plačujejp kakor 10 kron direktnih ali manj kakor 20 kron osebno-dohodninskega davka, ali celo nikakega davka ne, jedva pet mandatov. Ostale mandate je prepustil razred nemaničev v skrajni nevednosti, brezbrižnosti in prirojenem hlapčevstvu privilegirancem, ki se bodo sedaj z večjim uspehom ustavljali zahtevam raz« redno-zavednega delavstva.
Pri nas, kj®r vseskoz klerikalizem dominira, sta prešla seve delavska mandata v klerikalne roke. Osvojena sta bila skoraj brez volilnih shodov, kajti klerikalci imajo v vsaki fari vsaj po enega zapriseženega in maziljenega agitatorja, ki rad pozabi na svoje namišljeno svečeništvo, kadar mu političen inteires to narekuje.
Se celo v skrbi so si bili tonzurirani gospodje okrog «Straže», • čim si bode delavski kandidat v »lučaju Izvolitve v Gradec voznino plačeval, ko
vendar nima izspovednih listkov, krstov, maš i. t. d. nikakega skupička. Neutrudno so tudi natvezo-vali svojim žrtvam, da zamore s pridom delavno ljudstvo v postavodajnih korporacijah zagovarjati
—	le duhovnik. Vendar zaupanje v to <krščansko» lažnivost pojema med ljudstvom od dne do dne. Počasi pa sigurno prodira luč v temo klerikalizma.
Narodna stranka s svojima kandidatima tudi ni prodrla, čeprav je vsak čas pripravljena bratili se s klerikalci. Eden nje kandidat je bil tudi za-eno kandidat klerikalcev, pač v toliko, da bi združene moči ugonobile socialističnega kandidata. Takoj po sklenjeni zvezi je pozvala takozvana •Narodna stranka* na enem mestu celo svoje somišljenike, naj se v kmetskih občinah 7. majnika vzdrže volitve. V obstoječih razmerab pa ni pomenilo to ničesar drnzega kakor podpirati klerikalnega kandidata. Doslednost ni vsakogar stvar in tudi imenovane strančice ne. Klerikalca hoče diskreditirati, ker se je dognalo, da niti nemški ne zna, socialiste pa hoče diskreditirati, ker nemščino propagira. Delavstvo pa iz tega spozna, da narodovci kakor klerikalci leže za tem, da bi ljudstvo vodil liki orodje, nikakor mu pa nočejo resnično pomagati.
Organizirano delavstvo, kolikor ga je na slovenskem Štajerskem, se je že temu vodstvu izvilo popolnoma. — Večina naroda pa, dasi v gospodarskem pogledu še pod nivojem delavstva, še vsled skrajne nezavednosti trdovratno tlačani narodovcem, največ pa klerikalcem, zakona še niso pridobili med narodom nikakega vpliva. Vsak čas so pripravljeni klerikalizem indirektno podpirati, ker si proti njemu očitno in po svojem prepričanju ne upajo nastopati. Minole volitve v delavski kuriji so neovržen dokaz te trditve. Mi slovenski socialni demokrati pa vnovič prisegamo vkljub doživljenemu porazu na Jean Gravejev izrek: Boj je neizogiben povsod, kjer se gre na eni strani za emancipacijo, na drugi pa za gospodstvo.	.
Politični odsevi.
* 0 izpremembah kazenskega reii, ki jih
predlaga pravosodno ministrstvo in ki amo jih zadnjič kratko naznanili, se poroča: Računanje rokov za vlaganje prizivov itd. se po tem načrta izpremeni tako, da bo odslej kot zadnji dan roka smatrati delavnik, sledeči nedelji ali prazniku, če bi bil zadnji postavni dan roka dotična nedelja ali praznik; čas, ko se nahaja vloga na pošti, se ne bo vračunala v postavno dobo. To se pravi: ako je predpisano, da treba kakšno vlogo predložiti kazenskemu sodišču, n. pr. v treh dneh, zadostuje, da je bila vloga pred pretekom tretjega dneva oddana pošti. Izvajanje ničnostnih pritožb ali priziva se bo predlagalo tekom osmih dni potem, ko sta bila ničnostna pritožba ali priziv prijavljena, oziroma osem dni po dostavljenju razsodbe, če se bo zahtevalo izdajo razsodbe. Nadaljna izprememba v prilog strank se tiče odloga za nastop zaporne kazni. Dosedaj se je dovoljevala odložitev le, kadar je šlo za vsakdanji kruh kaznjenca ali za vzdrževanje njegove družine. Odslej pa bo smelo sodišče dovoljevati odlog nastopa kazni tudi iz drugih ozirov na dolžnosti, ki jih ima obsojenec do svojcev. Tudi pretrgati se bo smela kazen, ako ne presega dobe šestih mesecev, za nekaj časa, če bi vsled smrtnega slučaja v družini ali iz kakšnih drugih važnih razlogov bilo potrebno, da se nahaja obsojenec v svoji družini. Za plačanje glob bo smelo sodišče dovoliti odlog do treh mesecev. Pa tudi v obrokih se bodo smele globe plačevati.
* Angleške delavske bone. Iz Londona se poroča, da je trgovinski minister Churchill v zbornici vložil načrt zakona, po katerem se imajo ustanoviti delavske borze. Bavitise imajo glavno s posredovanjem dela. Pristop je prostovoljen. Dežela se ima razdeliti v deset okrajev, vse borze pa bi bile centralizirane v Londonu. Minister je predložil tudi načrt zavarovanja proti brez* poselnosti.
Dopisi.
Zagor]e ob Savi. V nedeljo dne 9. maja, je trgovec M d 11 er v Zagorju zmerjal rudarje in steklarje z besedo «Einbreharji», gostilničar Karol Korber pa, da so neizobražena banda in več takih sramotljivih psovk se je sli alo od teh dveh gospodov. Delavci, ali bodete še nadalje nosili vašim sovražnikom svoje krvavo zaslužene denarje? Delavci! Odgovorite tem gospodom; kdor je naš sovražnik, ga tudi vi ne boste podpirali. Posebno priporočamo gospoda Millerja sodrugom v Trbovljah. Ce zmerja rudaije v Zagorju, zmerja tudi Vas, rudarje v Trbovljah, ker ste tudi delavci. Delavci, hodite samo v take prodajalne, kjer Vm ne smer* jijo, Tudi gostilničarjev ne obiskujte, ki Vas som«
tijo. Obiskujte samo gostilne, ki imajo naročeno Vaše glasilo «Rdeči Prapor*. Tudi Vaše geslo mora biti »svoji k svojim*.
Društvene vesti.
§ Godbeno društvo v Idriji priredi na bin-koštno soboto drugi promenadni koncert na Mestnem trgu, na binkošlni pondeljek pa izlet k Štefanu Lapajnetu v Spodnjo Idrijo. Vabijo se vsi člani godbenega društva in vsi prijatelji godbe iz Idrije, Spodnje Idrije in okolice. Vstop je prost, posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
g Akademično društvo »Slovenija* vabi prijatelje društva na večer, ki ga priredi v proslavo svoje 40 letnice na Dunaju, v sredo, 26. maja, v spodnjih prostorih društva »Lehrerhaus* VIII, na voglu Langegasse-Josefstrasse. Začetek ob V»9. uri zvečer. Prireditev se vrši v skromnem obsegu, ker meni društvo proslaviti svoj jubilej v večjem stilu jeseni v Ljubljani.
Socialni pregled.
•	Francoski poštni uslušbond so, kakor smo poročali, stopili v stavko, ki pa ne kaže posebno dobro. Prav lahko je mogoče, da se ponesreči, dasi se sindikalisti na vso moč trudijo, da bi izvali generalni štrajk. Da se razume gibanje poštnih uslužbencev in neugodni razvoj, je treba vsaj deloma poznati francoske razmere, ki so precej podobne italijanskim. Med socialističnim delavstvom se pojavlja radikalna struja, ki je v marsičem podobna teoretičnemu anarhizmu. »Revolucionarni* elementi, ki nastopajo pod imenom radikalizma in imajo o revoluciji precej napačne pojme, so nezadovoljni, da napreduje socializem prepočasi. Namesto da bi se poglobili v razmere in spoznali, da si more delavstvo osvojiti le toliko javne moči, kolikor more svoje moči postaviti na plan, da je torej od razvoja in napredka delavske organizacije odvisen napredek delavskih pridobitev, iščejo razlog v socialno-demokratični metodi. Ka-kor anarhistom, se zdi tudi sindikalistom politična akcija ovira delavski zmagi; namesto nje razglašajo takozvano »direktno akcijo*. Delavci v rudnikih naj si prilaste rudnike, peki pekarne, železničarji železnice i. L d. Doseči pa hočejo to s stavkami in z antimilitarizmom. V strokovnem gibanju ima sindikalizem velik vpliv in pod njegovim vodstvom se vrši tudi sedanja poštarska stavka tako, kakor se je vršila zadnja. Po zadnjem štrajku je vlada odpustila mnogo poštnih in brzojavnih uradnikov in služabnikov, druge je vzela v disciplinarno preiskavo in to je bil glavni povod novi stavki. Ce se konča sedanja stavka, česar se je bati, s porazom, bo izguba za poštne uslužbence velikanska. V zadevo je namreč posegel parlament in meščanska večina je sklenila resolucijo, katera državnim uslužbencem kratkomalo odreka pravico do stavke. Resolucija pač poziva vlado, da izdela službeno pragmatiko za svoje uradnike in nastav-ljence, a to je le privesek, ki nič ne ublaži prvega dela resolucije. Po tem sklepu je vladi močno ttastel greden in gotovo je, da ga bo izvrševala a brezobzirno doslednostjo. Opravičena je torej bojazen, da bo stavka zahtevala ogromne žrtve. — Za sindikaloste je to bridka šola. Ce niso popolnoma zaslepljeni, morajo sedaj spoznati, da v politični državi tudi proletariat ne more ničesar opraviti brez politične akcije. Ce se hoče delavstvo Osvoboditi, mora vzeti nasprotniku tisto moč iz vošo, katero ima. Kapitalistična buržoazija pa nima la gospodarske moči v rokah, temveč ima tudi Politično. Tako je drugod in tako je tudi na Francoskem; zato mora biti delavski boj gospodarski |n političen. Ce se zanemari eden ali pa drugi, bna škodo od zanemarjenja vedno delavstvo.
Domače vesti.
t. — Veliko iltfloit 10 doživeli liberalci v
Ljubljani na zadnji seji trgovsko-obrtne zbornice. Klerikalci in Nemci so se hoteli maščevati, ker je Predsednik Lenarčič onemogočil predzadnjo sejo, ® je imela voliti zastopnika v železniški svet, na kateri so pa liberalci bili v manjšini. In maščevali s° se z bombo. Dr. Arabrositsch je namreč predložil liberalno-nemško pogodbo za skupen nastop v deželnem zboru iz leta 1901 in klerikalci so porabili priliko za najvehementnejše napade na Hribarja. Pogodba sama na sebi ni nič novega. Da *o imeli nadslovenski liberalci kompromis z nemškimi veleposestniki, je že davno znano. O vsebini *« ja marsikaj govorilo. Prvaki liberalne stranke 10 Pač radi pripovedovali, da je imela pogodba pgotoviti samo dovoljno podporo gledališču, toda *®Ra ni nihče verjel. Ampak najpikantnejše v celi kompromisni zadevi sploh ni bila vsebina, temveč beka druga malenkost. Zupan Hribar je večkrat lavno trdil, da ni podpisal pogodbe z Nemci. Dr. Ambrositsch je pa prinesel spis, na katerem so |°bplsi nemških veleposestnikov Schvregla, drja. •pha ff er ja in grofa Barbota ter slovenskih liberalcev drja. Tavčarja, Gras&elija in — Hribarja. Se-» Hribar je dejal, da ni mislil na to pogodbo, rJrPak na neko poznejšo, katere res ni podpisal, i«?*. IkRovor je bolehen. Zakaj ko je dejal, da ni nn!r- P°Kodbe * Nemci, je vsakdo mislil, da ni n°bene take pogodbe. Stvar je zelo po-0Qa Uatemu dobremu spominu na posameznosti
septembrskih dni, ki je nepričakovano opešal, ko je deželni predsednik zatrdil, da je ljubljanski župan sam, iz svoje volje, telefonično predlagal, naj se pokliče vojaštvo. Da bi bila pogodba liberalcev z Nemci bogve kakšna velikanska zadeva, se ne more trditi z nobenega stališča. Le Hribarjeva večna trditev, da je ni podpisal, je napravila stvar interesantno in ko se je izkazalo, da je na taki pogodbi vendar njegov podpis, je postala fatalna.
— Pravico do primernega zastopstva v občinskem odbora stolnega mesta Ljubljane prizna narodno-napreana stranka Nemcem na Kranjskem, oziroma v Ljubljani, ter je, v kolikor bodo razmere dovoljevale, pripravljena se za to zavzeti, do čim stranka ustavovernega veleposestva priznava, da za sedaj in zlasti pri prihodnjih volitvah v imenovani korporaciji dejanska dovolitev takega zastopstva še ni izvršljiva. — Tako je zapisano v tisti liberalno-nemški pogodbi, ki jo je dr. Ambrositsch pokazal v trgovski zbornici in ki jo je podpisal tudi župan Ivan Hribar. Stvar se lahko obrača, kakorkoli se hoče; strašnega gotovo ni'v tej zavezi nič. V ljubljanskem občinskem svetu ni sedaj nobenega Nemca, zato pa vendar ve ves svet, da živi v Ljubljani 10 odstotkov Nemcev. In če bi prišlo v rotovško zbornico par Nemcev, ne bi bila Ljubljana zato niti za las manj slovenska kakor sedaj. Zupan Hribar je pa vendar poskrbel, da je tudi ta reč dobila prav posebno lice; izjavil je namreč pri neki precej slovesni priliki, da bi odložil županstvo tisti hip, ko bi prišel le en Nemec v ljubljanski občinski svet. To je bila seveda šovinistična puhlost. Na svetu je precej javnih zastopov, v katerih sede zastopniki raznih narodnosti, pa se tudi Ljubljana ne bi podrla zaradi tega. Toda za to sploh ne gre. Ampak vpraša se: Na katero stran politične moralke naj se zapiše to, če se nekomu obljubi, zavzeti se za njegovo zastopstvo, sočasno pa zažugati z demisijo, če bi se obljuba izpolnila? Ko je župan Hribar govoril v trgovski zbornici o tej stvari, se je vedel prav tako kakor tisti artisti, ki plešejo med jajčki in meči. Ampak tu ne pomaga nobena argumentacija. Ali je župan Hribar smatral vstop Nemcev v ljubljansko zbornico za nesrečo; tedaj ne bi bil smel nikoli podpisati take pogodbe. Ako pa je podpisal pogodbo iz prepričanja in brez jezuitizma, tedaj ni smel žugati s konsekvencami. Razen teh dveh možnosti ni tretje. Hribar jo je iskal in tako je njegovo ravnanje moralo postati neodkritosrčno. Napram kateri strani je bilo neodkritosrčno, je pa vseeno.
-— Mednarodnost socialne demokracije je največji greh, ki ga znajo narodnjakovci očitati organiziranemu delavstvu. Ta mednarodnost ne pomeni nič druzega kakor skupen nastop vsega delavstva brez razlike narodnosti za skupne delavske potrebe in koristi. Zaradi te mednarodne solidarnosti je vsak slovenski socialist lahko dober Slovenec in vsak nemški socialist lahko dober Nemec. Toda to nič ne pomaga; socialni demokratje so zaradi svoje mednarodnosti izdajalci naroda, brezdomovinci, Judeži, Eflalti, zasramovalci svojega rodu Ltd. Kako lepo bi se dali vsi taki krasni priimki porabiti za narodnjakovce! Slovenski liberalci so se združili z nacionalnimi Nemci in to ni greh. Podpisali so pogodbo, pa niso postali izdajalci. Obljubili so Nemcem zastop v kmetijski družbi, oziroma v kulturnem svetu, v občinskem zboru, v trgovski zbornici, pa vendar niso Judeži. In v imenu »narodnosti* snujejo proti brezdomovinskim socialistom svoje smešne zizibambulske organizacije. In »slovenstvo* valjajo po ustih, da mu mora že slabo prihajati. Pa vse to ni za nas nič novega. In če se zdaj repenčijo klerikalci, kakor da so naenkrat oni vzeli vso narodnost v zakup, nam tudi to nič ne imponira, ker predobro poznamo Rimljane, ki jim je narodnost prav tako fraza in krinka kakor liberalonom. Kakor liberalci, bi se tudi klerikalci združili ne le z Nemci, ki so vendarle ljudje, ampak še s satanom, če bi se pripeljal iz gorečega pekla In če bi jim ta zveza kaj koristila. In napadi na socialno-demokracijo zaradi njene mednarodnosti niso nič druzega kakor švindl, da bi ljudstvo ne spoznalo, da je za vse narodnjakarske stranke narodnost molzna krava in nič druzega ne.
Ogenj T Ljubljani. Pretečeno noč je nastal ogenj v hiši v Predilniški ulici, v kateri ima gospa Vrtnikova zalogo cunj in kosti. Požarna bramba je ogenj kmalu omejila, gasiti pa je bilo zelo težko, ker je med cunjami neprenehoma tlelo. Hiša je zavarovana. Kako je ogenj nastal, ni znano.
— Vojački dopusti la dana letve. Poveljstvo
3.	voja je določilo za letos pri pešpolkih, gorskih in trdnjavskih topničarjih in trenu tritedenski dopust za časa žetve. Ob tem času se ne vršo nl-kake orožne vaje niti kako vežbanje. Pri konjenici, poljskih topničarjih in tehničnih oddelkih pa se vežbanje nadaljuje, in le če razmere dopuščajo, odpuste nekatermke na tritedenski dopust. Letolqje vojaške vaje se zaključijo 11. septembra.
— Ustrelil se je mornarski komisar IL rat. na ladiji »Nadvojvoda Karl. 37letni R. Greutzer med strelnimi vajami pri Rovinju. Parnik je došel v Pulj, kjer je truplo oddal in se vrnil zopet na vajo. Vzrok neznan.
— Naplavljeno truplo. Pri mlinu na Kepleijevi cesti
Sri Gradcu se je njelo truplo utopljenca, katerega so potegnili : vode in spoznali za F. Scherza iz GOstinga. Ker niso našli na truplu, ki je bilo k večjemu 48 ur v vodi, nikakih nasilnih znakov, sumijo, da je samomor.
— Napad s bombo. V Tregistu pri Voitsbergu je vrgel , v pondeljek »večer nek nesnanec v stanovanje gozdarja 1,
Požarnika skozi okno bombo, ki se je razletela v eobi z groznim pokom. Razbila je okna in vse pohištvo ter močno ranila gozdarja. Sumijo, da je to storil bržkone kak lovski tat, katere je Požarnik z vso odločnostjo in vspešno preganjal.
— Strela Je udarila v Spodnjem Dravogradu v veliko staro lipo pred proštijo in preskočila ž nje na neke kočo, v kateri je iskala zavetja stara ženica, ki je oslepela.
— Vlak Je povozil pri Št. Vidu na Glini kmečki voz, ko je peljal čez cestni železnični tir, ga razbil in poškodoval hlapca, ki bo bržkone vsled dobljenih poškodb umrl.
Zadnje vesti.
Proračunih! odiek. Dunaj, 25. maja. Včeraj je proračunski odsek nadaljeval razpravo o proračunu poljedelskega ministrstva ter jo je pozno zvečer končal. Poljedelski minister dr. Brdf je govoril o akciji za razdolžitev zemljišč in o novem zakonu za vodno pravo. Glede na terminsko kupčijo, M se še vrši na budimpeštanski borzi, se vlada pogaja z ogrsko vlado. Prihodnja seja je danes. Na dnevnem redu je proračun ministrstva za notranje zadeve.
Fnneoika pofetna stavka. Pariz, 24. maja. Zveza poštnih in brzojavnih uslužbencev je izdala letake, v katerih nažnanja, da je stavka končana, kakor je sklenil včeranji shod. Zveza dolži vlado, da namenoma ni izpolnila svojih obljub, ker je hotela izzvati nove stavke in dobiti povod za odpuščanje uslužbencev. Letaki priznavajo, da so uslužbenci premagani zaradi pomanjkanja solidarnosti, vsled česar je 600 tovarišev izgubilo kruh in 2000 ljudi prišlo v skrajno bedo, da pa uslužbenci ne izgube poguma.
Turčija. Carigrad, 24. maja. Minister za notranje zadeve Ferid paša je v senatu prečital vladni program. Senat je vladi izjavil zaupanje. Zbornica poslancev je po daljši debati izrekla vladi s 19, glasov proti 5 zaupanje. — Guvernerja v Verkuku, ki je obdolžen, da je povzročil klanje v Adani, Marašu in okolici, so zaprti.
Štajerske volitve. Gradec, 25. maja. Pri včerajšnjih delelnozborskih volitvah v mestih in trgih so bili izvoljeni v 16 okrajih nemški liberalci, v enem slovenski liberalec, v treh so ožje volitve. Tudi v trgovski zbornici so izvoljeni nemški liberalci. Izid je sledeči:
1. Okraj Gradec mesto. Izvoljena sta dr. Hof-mann pl. Wellenhof in Anton Krebs;
2. Okraj Gradec; izvoljeni dr. pl. Kann, Franc Pichler, prof. dr. Kratter in Anton Otter. Socialisti so dobiti 252—313 glasov.
3. Okraj Maribor; izvoljena Wastian in Neger. Socialna demokrata Topf in Hatz sta dobila 61 odnosno 59 glasov, slov. narodnjaka dr. Rosina in dr. Sernec 83 odnosno 77 glasov.
4. Okraj Eggenberg; izvoljen tovarnar Viktor Franc.
5. Okraj Fronleiten: izvoljen Johan pl. Feyrer brez boja.
6. Okraj Hartberg; izvoljen Johan Gertitz proti kršč. socialcem.
7. Okraj Gleisdorf: Izvoljen Jožef Mosdorfer brez beja.
8. Okraj Feldbach; izvoljen Karl Pferichy brez boja.
9. Okraj Radgona; izvoljen Johan Reitter brez boja.
10. Okraj Lipnica; izvoljen Leopold Fessler proti agrarcu in kršč. socialcu.
11. okraj Fojčperk; izvoljen .Ernst Rathausky brez boja.
12. okraj Bruck; izvoljena Anton Werba in Josef Wolfbauer. V manjšini so ostali socialni demokratje in krščanski socialci.
13. okraj Ljubno; izvoljena sta Emil Sed-laczek in Emil Seidler proti socialnim demokratom in kršč. socialcem.
14. okraj Judenburg; ožja volitev med nemškim radikalcem Bammeijem in nemškim liberalcem Kuncem. Prvi je dobil 232, drugi 316, glasov, socialni demokrat Kleindienst 146, kršč. soci-alee Kaschutnig 52.
15. okraj Lorenzen; ožja volitev med nem. liberalcem Grdssvvangom in kršč. socialcem baro« rom Seckendorffom.
16. okraj Murava; ožja volitev med nem. liberalcem dr. Linkont in krščanskim socialcem Vasoldom.
17. okraj Celje-Brežice; izvoljena nemška liberalca Stallner in Woschnagg. Slovenca dr. Sernec in dr. Rozina sta dobila 196 odnosno 183 glasov.
18. okraj Slovenji gradeč; izvoljen nemški liberalec Langer. Dr. Sernec je dobil 43 od 362 glasov.
19. okraj Ptuj; izvoljen Ornig. Dr. Sernec je dobil 92 od 609 glasov.
20. okraj. Izvoljen dr. Kukovec proti klerikalcu Medvedu. Število glasov še ni snano.
Iz stranke.
o Delelna organizacija za Goričko je nastavila sodruga Josipa Petejana, ki je vodil dosedaj organizacijo stranke v Pulju, kot tajnika in blagajnika deželne in krajne organizacije v Gorici. On ima nalogo urediti pravilno poslovanje krajnih političnih organizacij in obenem tudi strokovnih organizacij, kolikor nimajo na razpolago sposobnih moči. To se naznanja vsem organizacijam ter se polivajo odbori, da spravijo v red račune ter po-
ročaja sodrugu Josipu Petejanu, ki sklieuje v to svrho zaupne shode. Ker se vrši deželna konferenca 6. junija 1.1. in je treba sestaviti točno poročilo o gibanju in delovanju posameznih organizacij ter je do takrat treba skleniti tudi račune, se priporoča vsem odborom in zaupnikom, da spravijo vse posle v red in da se z vsem zanimanjem obrnejo na sodruga Josipa Petejana, ki je na razpolago ves dan ter ima svojo pisarno v društvenih prostorih via Teatro št. 20, in sicer ob delavnikih dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 2. do 6., ob nede-ljah in praznikih pa od 9. do 12. dopoldne.
Vabilo
v Ljubljani
ki se ima vršiti
dne 2. junija 1.1. ob 8. uri zvečer
v veliki dvorani „Mestnega doma* na cesarja Jožefa trgu.
Dnevni reda
1.) Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2.) Poročilo načelnikovo.
3.) Poročilo blagajnikovo o računskem zaključku za leto 1908.
4.) Poročilo nadziralnega odseka.
5.) Volitve: a) Dopolnilna volite? dveh članov in štirih namestnikov iz skupine delojemalcev ter enega člana in dveh namestnikov iz skupina delodajalcev v upravni odbor; b) volitev nadzorstva (devet članov in šest namestnikov; lest članov in štiri namestnike volijo delojemalci, tri člane in dva namestnika pa delodajalci).
6.) Raznoterosti.
Okrajna bolnia blagajna ? Ljubljani
dne 21. majnika 1909.
Fr. Bartl
načelnik.
Opomba.
Brez legitimacije ni nikomur dovoljen pristop k zborovanju (§ 29. blagajn, pravil).
10 zapovedi
za zdravje
lično tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar	21—25
Trnk6czy v Ljubljani.
Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni
 .......—	■■■■	m»nn	■■■■■■■	■■■■■■■—■■	■	 II	II
modni salon
M. Sedej-Strnad
I4nM||ana
Prešernove ulice it. 3 (v palači »Mestne hranilnice*
priporoča o »njenim damam svojo bogato nalogo klobukov najnovejiih fason In najfinejiega okuna.
Naši« čitatelfem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserirajo v našem listn.
Za veselice
in druge prireditve korijandoli, Šaljivo predmete na bazar, lampione, za šaljivo pošto izredno cene in lepe razglednice, serpentine i. t. d. priporoča
Ivan Vrečko
52-8
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31.
Trgovina s» papirjem.
Materi £#lijo	#-
ma/nf*ay'iu<ypotovali/w.
rSimonST
p	irtbloAvorakm
VkAvunfagiftjasrutaAgib,
Zahtevajte po vieh gostilnah, kavarnah in v brivnicah UT H
i mir
.HI
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim bltgu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča narečja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bučar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—27
Telefon i«. 177
62-48
L Tomažič
zaloga piva
v Spodnji Siiki pri Ljubljani.
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško ln : češko pivo :
H m
Stanje hran. vlog: nad 35 milijonov kron. Rezerv, zaklad: nad 900.000 kron £:
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni USI, Prešernove ulice 8, popre! na Mestnem trgn zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure po-poldne, jih obrestne po -*t °/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Zw ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Daje varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovanoev.	26-11
; h Denarne vloge se sprejemajo tndi po pošti in potom o. kr. poštne hranilnice.
: £	Posoja	so	na zemljii&a po 4 V*9/«, na rnenloe in na vrednostno
-►<	listino pa po J'/0, naloto.
F
*
*
*
*
♦
*
V
I
JV JiLjK7j*\
Največja zaloga,
Čopičev ca pleskarje, sobne ilikarje, zidarje, mizarje.
Lakov, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prei/lake, pristne, v posodicah po'/», •/„ l/i in 1 kg.	104-47
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in naj-lepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstni prevlake.
Brunollna u barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje /a mazilo za *troje, olje proti prahu.
l|ta in najoeoejia tvrdka  anje ozir. nauupovanl« i
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv iv tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, tuhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Neja za mizaije in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
“3" Adolf Hanptmann v Idobjjanl ......
I. kranjska tovorna oljnatih barv, flrneiev, lakov in steklarskega kleja.
Ustanovljeno 1.1832.
!
*
t
t
❖
V
V *
V %
Prva domača slov. pivovarna G.dnerjevlli dedičev
O L>jubljsi% UJolfoJe ulice 2 —
Ustanovljeno leta 1855.
Številka telefona 210.
pod^ novim strokovnim vodstvom [priporoča^ slavnemu . občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svojefnovo vaf* jeno, priznano izborno^ pivo v sodcih in steklenicah«
.........' ČS	Ustanovljeno	leta	1855.	10—	8
ItiajaMj ta Mitvtni urednik fns livii«
Pika {v, Pr, Lampret s Iranja,