riMMM ✓ TO Štev. 204. IzkljnSna pooblaščenka za izvora: Unione PubblicitA Cena - Prcrro Clr O.W ]atii, v petek, S. septembra 1041-XIX. Uredništvo in aprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Leto IX Concessionaria esclusiva per la pnbblidfi di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicit& Italiana S. A, Milano. Važne naloge italijanskih sil na vzhodnem bojišču Prva poročila o značaju in poteku operacij italijanskega ekspedicijskega zbora ob Bugu in ob Dnjepru Vzhodno bojišče, 5. sept. s. Vse italijanske enote, ki so do sedaj izpolnjevale druge naloge, so se pridružile tistim skupinam, ki so se že zmagovito borile zoper sovjetske čete ob Bugu in ki so se poprej udeleževale drugih važnih pripravljalnih akcij vzdolž Dnjepra. Tako sta se sijajno končali prvi dve razdobji ruske vojne za italijanski ekspedicijski zbor. V prvem razdobju so italijanski vojaki uspešno sodelovali pri osvoboditvi postojank vzdolž Buga, kar je potem omogočilo naglejšo rešitev položaja v predelu ob Nikolajevu. V drugem razdobju so se italijanske sile združile vzdolž Dnjepra, da bi jih zaposlili za zelo važne naloge na častnem mestu. Naglost manevriranja naših oddelkov in popolno razumevanje nalog, ki so jim bile zaupane, sta pospešila uresničenje združenja sil na Dnjepru, tako da je te sile bilo mogoče neposredno zaposliti komaj nekaj ur potem, ko so prišle tja in so se postavile v prvo črto. Te čete so posebe namenjene za boj na zelo raztegnjenih frontah, ki zahtevajo od nastopajočih sil ne le izredne gibljivosti in naglosti, temveč tudi zagona in velike vojne skušnje. Te čete so zdaj zaposlene v zelo važni akciji, katero razvijajo v družbi nemških tovarišev. Italijanski od-. delki izpopolnjujejo neko nemško skupino, ki s I svojimi mogočnimi sredstvi napada nasprotnikov Vojno poročilo št. 457: Vedno zmagovitejša letalska delavnost na Sredozemlju in pri Tobruku Kraljevo letalstvo je včerajšnji dan 1 zelo drznim in uspešnim delovanjem povzročilo sovražniku občutno škodo in izgnbe. Bombniki so z bombami velikega obsega zadeli pristaniške naprave v Tobrnkn, kakor tudi zbirališča vozil in baterij v odseka pri Marsa Matrn-h u. Oddelki lovskih letal so v nizkem poletn pri Sidi el Baraniju napadli močne koncentracije mehaniziranih čet in skladišča. Bilo je zažganih mnogo vozil raznih vrst in so bile povzročene številne eksplozije. Na letališču pri Sidi el Baraniju so naši lovci s strojnicami obsuli številna angleška letala. V bojih, ki_ so ge vneli i s sovražnimi silami, so naši pogumni letalci se- strelili 18 letal. V teh pogumnih dejanjih se je posebno odlikovala letalska lovska skupina poa poveljstvom podpolkovnika Maria Bon* zana. Drugi oddelki bombnikov in strmoglavcev so preteklo noč napadli sovražno oporišče Malto, kjer so bili zadeti važni predmeti. V La Valettije bila zadeta ladja s težko bombo in se je vnela. S teh poletov se niso vrnila tri naša letala. V odsekn pri Tobruku topniško delovanje. Sovražnik je poletel nad Derno. Nekaj žrtev je bilo med muslimanskim prebivalstvom in nekaj škode na zasebnih poslopjih. V Vzhodni Afriki ok posebnega. mrvsska! Nv t - ---- LOMfcTlLOV 'MursiansKN^ Jof . Jokansk . 4 ^ Wro* r/.nunlo Lumbovsk Mabtaogorsk ^ frardalaki« _ _ i^SodankylJ. 71 2^ftelkoseni«ift 21 , ^ kuutamoVj Jokijarv). 5| Uhtj^ K Hflparanda |Uleaborg " i Suomusalmi endir^jTVkša* jariajl Tulivor* a" .M«*** "I* 0»» Lk^i «'“'.■3 totmiavodsk '-irtavala iKatkln^r* Tohmaja KaUisalmi Tam^cr« t 'j''' Labtfi > Turku kbtkasžp * HELSINKI Mia Pl "ega .Arhangelsk ^ - gi^Onega '••Jemeck ' ^•Kuieretkojl"0® * ' o #UpS8 Ka-gopol ^ ‘Konola IVtfegra •OWc ^ C.W)skr»sw»k I »Lodej noje Polje * ^^Bjelozersk • m J —____— ^ Loooga fod* LENJIM6RA0 »Somlno T TTT^^TALUN^S^- •ZalLlJ^ *^UdOV° .Bofovl£i -J 9* J0"*"* BjeiecU^’^ Sgj^^s4«rii ^ •Biob[a'%.RuM 2 ~ ^ 1 Volmar"-/06^ ‘ VT (gigA ru**, i. 9p«*» ^MOSKVA i jSHr . LMEMa Mladja) ‘•.Si ^ LITVA o >,KAUNAS(Kowno) ^ „ Xw sf"“ • Barano/i« *r fSludi Holm vOsftitov *Wolmar » VjT / Sf * «*'^fsiGA Djgtnlca C 9^ ,"**K ^^iSVKAUNASfKc*™1) Cf.Lepel^ VnejVai/ UnHnov* VS. •Roabvl Lomi« ’ •Bjalistek ki ^jfelik »Prula«. \ Si*®" . ’ ^Vc3'^5L .kobrwn.pirar£^->loz;r VARŠAV^*B>rfiUt^“ Ul Koloma« •Serpuho* «* ‘^TuU Brfinsk* Jalec »Kllnd C L,vni* -v Z 6lghovS _ rws • / «Rylsk Obetan jiM I. Temefvaf « j\ • Kronstadt« Galac v ilts»nUMUNJSKA '^^.TiMfln euKAREsr V BE0CiBADx& * KonsranAa« k »krrvolrog) JEV Kam Fe*fi S. septembra Nemški finančni minister je priredil sprejem na čast italijanskemu finančnemu ministru grofu Thaonu di Revelu. Sprejema so se udeležile visoke vojaike strankarske in umetniške osebnosti ter italijanski poslanik v Berlinu z osebjem poslaništva. Zaradi sedanjega položaja na Daljnem Vzhodu so iz Japonske odpoklicali vse ameriške misijonarje. Sovjetsko delavstvo po raznih industrijskih predelih v neposrednem zaledju bojišča vedno odločneje ugovarja zoper priprave za uničevanje industrijskih podjetij, če bi se sovjetske čete morale umakniti. Ponekod so zaradi tega odpora morali tovarne zasesti oddelki GPU, ker delavci niso hoteli uničevati tovarn — poroča budimpe-štanski list »Ertesyte«. V madžarski prestolnici so odprli takoimenovani protisovjetski paviljon, v katerem razstavljajo zajeto sovjetsko orožje, obleko, čevlje in njihove cene. V paviljonu je razen tega veliko slik o junaštvih madžarske vojske na vzhodnem bojišču. Poplav* zaradi zadnjega deževja v Transilvaniji so samo na madžarskem ozemlju povzročile za tristo milijonov lir škode. Sovjetsko letalstvo je ponoči bilo nad Berlinom, poročajo davi nemške radijske postaje. Vsa poročila o tem, da bi se bil finski parlament sešel in zahteval naj se Finska neha vojskovati, češ da je z dosego bivše meje uresničila svoje cilje, so popolnoma neutemeljena, pišejo finski listi. V Washington je dopotoval posebni odposlanec chilenske vlade in imel tam pogajanja z ameriškimi zastopniki, da jim dokaže kakšno škodo povzroča chilenskemu gospodarstvu znani »Črni seznam« podjetij, ki trgujejo z Nemčijo in Italijo in katerim po Rooseveltovem sklepu ne sme Amerika prodajati nobenega blaga. Španska vlada je sprejela zakon o ustanovitvi akademije za vzgojo poveljnikov španskih mladinskih organizacij. odpor, ga tare in tako odpira pot italijanskim 6ilam. Naloga italijanskih sil pa je, spraviti do boja in iz boja nasprotnika na obeh straneh poti, ki jo začrtajo nemške prednje 6traže. Italijanski ekspedicijski zbor je zadnje dni končal neko operacijo te vrste. Dala je zelo zadovoljive uspehe. Akcijo so začeli oddelki pehote in topništva ob sodelovanju pionirjev. Uspešno se je boja udeleževalo tudi letalstvo. Bitka se je začela s popolnim uspehom, zakaj doseženi so bili vsi določeni cilji. Nasprotnik je še enkrat pokazal svojo trmasto voljo do odpora, toda bil je prisiljen odnehati in se umakniti spričo napadov vojska Osi. Vse italijanske enote in njihova poveljstva v prvi bojni črti navdihuje volja do boja in do zmage. Ducejeve čestitke maršalu Antonescu Rim, 5. sept. s. Duce je poslal generalu Antonescu naslednjo brzojavko z vzhodnega bojišča: »Na poti sem zvedel, da so vaše odlične vo-jaSke in poveljniške vrline dobile slovesno priznanje z imenovanjem za maršala Romunije. _ Tudi v imenu Italijanskih Oboroženih Sil, ki se bore zoper skupnega nasprotnika ob boku vaših hrabrih čet in zavezniških vojska, sprejmite, dragi maršal, moje prisrčne čestitke. — Mussolini.« Maršal Antonescu je odgovoril takole: »Prosim Vas, Ekscelenca, da sprejmete mojo najodkritosrčnejšo zahvalo za prisrčne čestitke, ki ste mi jih poslali v svojem imenu in v imenu hrabrih italijanskih čet. Vaše besede, Duce, so zame posebno dragocene, ker ste z njimi dali čast romunski vojski, ki se s svojimi velikimi in slavnimi zavezniki bori zoper boljševizem, ki uničuje omiko in vero. Vaš vdani Antonescu, maršal Romunije.« Bolgarija bo vztraiala pri zvezi z italifo in Nemčijo Važni sklepi vladne stranke v Sofiji — Zakon o pobijanju prevratne agitacije sprejet Sofija, 5. sept. a. Izdaon je bilo uradno po-roCilo, ki pravi, da 6ta predsednik vlade Filov ter notranji minister Gabrovski poslancem zbornične večine dala nekaj pojasnil. Vladna stranka Je včeraj dopoldne imela novo važno sejo. Na koncu seje eo poslanci enoglasno odobrili delo vlade in poudarili, da je Bolgarijza ob boku držav Osi in da bo tam ostala, ker je docela prepričana o njihovi končni zmagi. Po govoru ministra Gabrovskega so po prvem branju odobrili zakonski načrt, ki spreminja in izpopolnjuje sedanje zakone za obrambo bolgarskega naroda in to po zahtevah sedanjega časa. Pravosodni minister Mitakov je v zbornici pojasnjeval ta zakon in trdil, da je njegov namen obraniti najvišje državne koristi v tej zgodovinski uri. Zakonski načrt zvišuje kazni, določene za motilce bolgarskega narodnega življenja. Te motilce bodo sodila posebna sodišča, in sicer po naglem postopku. Tako mislijo, da bo konec delavnosti protibolgarskih elementov, ki izkoriščajo sedanje okoliščine in uporabljajo sleherno sredstvo, da bi izpodkopali enotnost bolg. naroda. Finska se mora vojskovati dalje! Dnevna zapoved maršala Mannerheima finski vojski Helsinki, 5. sept. g. Vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerheim je dal svojim vojakom naslednjo dnevno zapoved: Dosegli smo staro mejo na Karelijski ožini. Finsko ozemlje, ki nam je bilo krivično iztrgano v moskovskem miru, je zopet vrnjeno materi domovini. To se je zgodilo z vašo hrabrostjo in junaštvom finske vojske. Naša zastava plapola na gradu v Viipuriju. Karelija je zopet prosta, pa čeprav so bile požgane hiše, tovarne in gozdovi To uničenje bo še za dolgo časa dokazovalo pravi značaj boljševiškega duha. Vojakil Zahvaljujem se vam vsem za vaše odlično in junaško vojskovanje. Naj Previdnost blagoslovi našo vojsko, ki se je že drugič v poldrugem letu borila, trpela in se žrtvovala za svobodo domovine. Zaenkrat je treba še trdne vztrajnosti. Trenutek, ko bomo puško zame njali za plug, še ni prišel. Bodočnost se nam zdi vse bolj jasna in nam daje moči, da pričakujemo prehod iz sedanjega viharja v trajni mir. Budimpešta, 5. sept. s. Madžarska brzojavna agencija sporoča: Operacije zavezniških čet se še dalje razvijajo uspešno. V bojih vzdolž Dnjepra je nasprotnik imel hude izgube. Madžarske čete so po hudem boju moža z možem zasedle važno sovjetsko postojanko. Rusi so se vrnili v protinapad, pa so imeli hude izgube. Na nekem drugem delu bojišča se je sovjetski oddelek hlinil, kakor da se hoče vdati in se je tako približal madžarskim črtam, nato jih pa napadel. Po kratkem boju je bil uničen. Madžarsko letalstvo je sestrelilo en sovjetski bombnik. Protinapadi maršala Budjonija ob Dnjepru Cele divizije poslane v naskok pod ognjem zavezniškega topništva Ukrajinsko bojišče, 5. sept. s. Nobena sila ne more zadržati ofenzive sil Osi, kadar se ta zažene. Bitka za Dnjeper se razvija po določenih načrtih in v določenem času. Ta bitka ima za namen uničenje vojska maršala Budjenija. Ne gre torej za to, da bi se bolj ali manj naglo dosegli zveneči cilji, temveč vreči iz 6popada te vojske. To je bilo že vnaprej določeno v vojnem načrtu za bitko, ki s« zdaj razvija v tisoč prizorih in v tisoč bojnih dejanjih. Predvidena je bila tudi protiofenziva sovjetskega poveljstva, ki hoče s silovitimi protinapadi spraviti s tira razvoj zavezniške ofenzive. Tudi ti protinapadi zavezniškim načrtom samo koristijo, zakaj zaradi njih je bilo potrebno zbrati v kolenu Dnjepra čim večje sile. Nemci so potem lahko ugotovili, koliko je sovjetske vojske in kje jo bo treba uničevati. Sovjeti bi se bili morali tod umakniti in kje drugod postaviti trdno bojno črto, tako so se pa vrgli v protinapad na raznih delih bojišča v upanju, ds bodo zdrobili klešče, ki se začenjajo že kazati na obzorju. Sovjetski napadi so se razvijali z nezaslišano silovitostjo. Na tisoče ljudi je bilo žrtvovanih in vrženih v predele, ki jih je nemško topništvo najbolj tolklo. V boj je poseglo tudi sovjetsko letalstvo, toda zavezniški lovci so zbili povprečno sedem desetin sovjetskih letal, ki so prišla do spopada. Na vsem ukrajinskem bojišču so sovjetski napadi bili odbiti, in sicer s takimi izgubami, kakor jih v vsej ruski vojni do sedaj še ni bilo, pravijo pristojni strokovnjaki. Siloviti sovjetski napadi niso zmotili zavezniškega poveljstva pri razvoju lastne ofenzive. Domnevajo pa, da se sovjetsko poveljstvo pripravlja na hud odpor v tem predelu. Zemljevid k razvoju bojev v Rusiji. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 5. sept. s. Včerajšnje nemško uradno vojno poročilo pravi o bojih v Rusiji: Na Vzhodu boji še dalje potekajo uspešno. Snoči so naša letala v predelu The Wansh potopila dve britanski tovorni ladji s skupno 10.000 tonami. Druga letala so bombardirala pristaniške naprave na vzhodni angleški obali. Neko nemško letalo je v noči na 4. september bilo posebno uspešno na letališču Abu Sueir ob Sueškem prekopu. Zadeta so bila zaklonišča in municijska skladišča. Sovražnik ni poletel nad Nemčijo ne podnevi ne ponoči. V avgustu je bilo od nemške mornarice in letalstva potopljenega 537.200 ton sovražnega prevoznega ladjevja. Rooseveltov zastopnik pri sv. stolici potuje v Rim Newyork, 5. sept. s. Včeraj je z letalom odpotoval v Lizbono Mirron Taylor, zastopnik predsednika Združenih držav pri sv. stolici. Iz Lizbone bo potoval v Rim. Taylor potuje z ženo in bo v Rimu spet začel posle kot Rooseveltov zastopnik pri sv. stolici. Svoje delovanje je moral ustaviti zaradi bolezp* V vodstvu španske Falange so zamenjali dosedanjega tajnika za zveze z inozemstvom ter tajnika za tuji tisk. Posebno sodišče v Parizu je včeraj obsodilo deset ljudi na kazni od dveh do 12 let prisilnega dela, ker so delili komunistično propagando. Vojne sile Združenih držav so zasedle mesto Georgetown v angleški južnoameriški koloniji Guayani. Ameriška vojska in mornarica bosta tam uredili svoje oporišče. Po poročilih finskih listov je v leningrajskem okrožju zdaj nad tri in pol milijona ljudi, vojakov in civilistov. Več kakor milijon civilistov se je iz mesta izselilo. »Mi že zdaj odklanjamo odgovornost za žaloigro, ki je nismo mi povzročili. Nemško vojno vodstvo pa se ne bo pustilo premagati sentimentalnosti, ko bo šlo za življenje nemških vojakov. Sovjetska propaganda sili leningrajsko prebivalstvo k prisegi, da Leninovo mesto ne bo prišlo v roke fašizmu. Oborožujejo civiliste. Zdi se, da mislijo Sovjeti zlasti v boju za Petrograd, prvič v veliki in pripravljeni meri uporabiti civiliste kot rezerve. Akcija nemške vojske bo prinesla neskončno stisko nad ljudi, ki se iz strahu pred pritiskom, ali pa ker ne vedo nič boljšega, izpostavljajo uničevanju z najmodernejšimi bojnimi sredstvi, podobnemu uničevanju klavne živine.« Tako utemeljuje nemško akcijo proti Leningradu belgrajska »Donauzeitung«. Nasusite zrelega sadja za zimo! Ribnica, 6. septembra. Po vsej Ribniški dolini je letos sadno drevje še dokaj dobro obrodilo. Tako jablane kakor tudi češplje so polne zdravega sadja. Ponekod so se veje tako obložile, da se šibijo pod težo in jim razne vilaste podpore pomagajo nositi zoreče sadeže. Lepo je gledati rumeneča ali zardevajoča jabolk8, ki vise z vej. Prav po vrhovih, po najvišjih vejah je polno najlepših. In vsak dan znova se zlato sonce upira vanje, vsak dan bolj rdeča so njihova lička, da se človeku nabirajo sline v ustih, ko jih gleda. Nehote stegneš roko, pa vzgrizneš v sočno meso. Od Sodražice ob rečici Bistrici navzdol, pa od Sv. Gregorja tam gori na hribu, od Velikih Lašč preko Nove Štifte, Sušja, Vinic, Ribnice, pa čez Dane, Bukovico in Zadolje pod Veliko goro, zori dobro sadje. Vsepovsod prinaša ljudem upanje: obogatilo bo njihove shrambe, tudi v žep bo tu pa tam padel kak denarček. O, saj ga je na kmetiji kot pri bajti vedno treba! Seveda, le prav zrelo sadje ima svojo vrednost. Tako vsebuje največ sladkorja, največ hranilnih snovi, poleg tega pa je tudi primerno težko. Največja vrednost- zrelega sadja pa je v tem, da je jako trpežno in počaka v shrambi Čez zimske mesece tudi prav do poletja. Nezrelo sadje pa je škodljivo za želodec, neredko se zaradi tega dobe tudi težke bolezni, a kar je največje važnosti, ne vsebuje niti takih niti toliko dobrih snovi kot zrelo. Že na zunaj lahko presodite zrelo od nezrelega. Poglejte ga: eno lepo ožarjeno, debelo. z rdečimi lički, drugo zeleno in drobno. Tudi za prodajo nezrelo sadje ni. Dober kupec, ki se res kaj razume na kakovost blaga, ne bo nikoli kupoval zelenega in premalo zrelega sadja, razen seveda, če mu je ta posel zgolj za pridobivanje velikega dobička in mu za dobrobit strank ni mar. Vse premalo se pazi na to, da bi kmetje dobivali s svojih dreves res dober pridelek. Kakor hitro je v jabolko komaj malo dahnila zrela barva, čeprav so pečke še bele kot sneg, ali je češplja komaj malo zaplavela, že jih potrgajo in hajdi z njimi ali v prodajo ali pa za domačo uporabo. Seveda, tu se čujejo pogosti izgovori: če bom čakal z obiranjem, mi ne bo prav nič ostalo. Vse mi bodo pokradli drugi. Za druge pa vendar nimam denarja! Ti izgovori izdajajo krvavečo rano naših ljudi. Saj je navsezadnje to res žalostno, če moraš svoj pridelek, na svoji zemlji pobrati predčasno samo zato, da ga ohraniš pred poželjivimi očmi in pred požrešnimi želodci, ki jim nobenega plota in nobene zapreke ni mogoče postaviti, ne da bi se prebili skozi. Verjamem, da je vsak posestnik lahko nezadovoljen, če ne more dobiti z lastne zemlje takega pridelka, kakor bi ga rad. Prav gotovo pa so temu krivi vsaj deloma ljudje sami. Koliko lepih, za sadno drevje prav prikladnih krajev se najde, pa niti drevo ne raste na njih. Seveda, ne mislim na kraje, kjer sadno drevje ne bi uspevalo n. pr. da je zemlja prekamenita, prevlažna itd. Ce bi vsakdo povsod na primernih mestih zasadil flrevje, bi sčasoma bilo povsod več sadja in marsikdo bi ga imel doma ter mu ne bi oči uhajale na sosedov sado-nosnik. S tem, da se nekateri izgovarjajo, češ za druge ne bom sadil drevja, škodujejo največ onim pridnim gospodarjem, ki so ta neumen izgovor - zavrgli in pridno dali zemlji, kar je zmožna sprejeti in čemur lahko da življenje. Škodujejo pa tu-»t dl samemu sebi, ker nimajo tega, kar bi prav ” lahko iz zemlje dobili. Prav malo ali pa sploh nič slabša bi ne bila krma pod drevjem. Poglejte na velike predele lazov in sadonosnikov po Štajerski, kjer raste dobro sadje, ki ga je Ljubljana v vseh letih zelo čislala in je bilo vedno veliko povpraševanja po njem, poleg tega pa raste tam tudi dobra krma, ki redi živino. Prav letos bi bilo dobro, če bi ljudje ne sklatili nezrelega sadja z drevja in da bi ne zmečkali vsega za sadjevec, kakor je to navada. Da se sadje še bolje uporabiti, posebno v teh časih, ko so živila racionirana. Kolikor je količkaj manj lepega, se da posušiti za krhlje. Za krhlje se da porabiti tudi črvivo sadje: saj se črvivi del skrbno izreže in celo prevzetnim mestnim gospodičnam bodo prišli tu pa tam taki krhlji prav. Revnim, ki mogoče ne pridelajo dovolj kruha doma, bodo nadomeščali ali vsaj dopolnjevali kruh, pre- S Hrvaškega Ponesrečen komunistični teror v Bosni. Iz po-glavnikovega urada je bilo izdano pred kratkim sledeče uradno poročilo St. ‘2: V začetku preteklega tedna so se pojavili v Doboju v severni Bosni oboroženi ljudje ki so vznemirjali prebivalstvo s streljanjem in so poškodovali železniško progo na enem delu. Zaradi tega je bil železniški promet prekinjen. Prevratniki so terorizirali tudi mimo prebivalstvo in poSkodovali zasebno lastnino. Takoj je bilo na kraj dogodkov poslano vojaško ojačenje, ki je prevratnike razpršilo in potem spet uredilo železniško progo. Pri vojaškem poveljniku so se javili številni kmetje iz bližnjih vasi, ki so povedali, da so jih prevratniki prisilili, da so zapustili svoje domove in z njimi odšli v gozdove. Prevratniki so pripovedovali ljudem, da se morajo priključita upornikom zato, ker bo proglašena sovjetska država. Sovjetska vojska da je zmagala na bojnem polju in je pridrla že do Save. Ta vojska bo v najkrajšem času zasedla vso deželo, ki se mora zato takoj priključiti boljševikom. Kmetje so pripovedovali, da so jih prevratniki prestrašili in terorizirali, ob prvi priložnosti pa so se vsi od njih ločili in pobegnili domov. Oblasti so dobile nalog, da store vse potrebno, da ujamejo prevratnike, ki se večinoma skrivajo po gozdovih planine Krebavac. Storjeni so bili tudi vsi ukrepi, da se zavaruje civilno prebivalstvo pred prevratniki. Obenem je bilo odrejeno, da se puste pri miru kmetje, ki so pod grožnjami morali zapustiti svoje domove, pa so se pozneje vrnili. Dana jim bo vsaka zaščita, da bodo mogli nemoteno izvrševati svoja dnevna opravila. — To objavo je podpisal pribočnik poglavnika general Sabljak. Slovesno odprtje novega železniškega mostu preko Save pri Slavonskem Brodu. Preteklo nedeljo je bil slovesno izročen prometu popravljeni železniški most čez Savo med Slavonskim in Bosanskim Brodom. Pri svečanosti je bil navzoč podtajnik v hrvaškem obrambnem ministrstvu general Begič, prometni minister Bašlagič, šef Paveličeve vojaške pisarne general Berčevič, nemški poslanik Kasche in nemški general Glaise Horstenau s svojim štabom. Pozdravni govor je imel veliki župan Posavja Sabolič, za njim pa sta govorila Nemca Hocheim in Topfer, ki sta vodila gradnjo mostu in ga sedaj izročila hrvaškim državnim železnicam. Zamenjava hrvaške rude za romunski petrolej. Med neodvisno hrvaško državo in Romunijo je bil sklenjen trgovski dogovor, po katerem bo Hrvatska dobavila Romuniji 60.000 ton železne rude in sto ti.vo kosov železniških pragov, nekaj magnezita in f -0HV:r'ia, Romunija p« bo dobavila Hrvatek' l J. •''00. Ion petroleja vzetnim, vedno sitim, pa bodo mogli služiti tudi kot sredstvo za zboljšanje teka. Poskusite! Prav imenitni pa so tudi kuhani krhlji, vroča voda od njih je dobro sredstvo proti kašlju v zimskih dneh. Sadja si lahko nasušijo tudi mestne družine, saj je to dokaj enostavno. Zrezati jabolka bo vsak znal; običajno na osem delov. V pločevinaste posode jih nasujete in po kuhi postavite v štedilnik ali pa na sonce. Posušiti se morajo pa pošteno, sicer se lahko pozneje skvarijo. Posušene je treba hraniti v suhi shrambi. Kakor jabolka se posušijo lahko tudi češplje, le da je iz teh dobro vzeti koščice, ker nam v posušenem sadju prav nič ne koristijo. Prav češpejj bi bilo dobro mnogo posušiti, ker gredo suhe dobro v denar, a se tudi na razne načine lahko uporabijo za jed: suhe za kompot, češpljevo kašo, potice itd. Žganje, ki ga leto za letom naši ljudje kuhajo iz tega tako koristnega sadeža, samo zastruplja naš narod in rodi posledice, ki jih moremo videti po bolnišnicah, umobolnicah ali drugih zavodih. Zato koristno uporabite sadje letos, ker vsako leto ne obrodi! Zaloge pa vas bodo na suhem počakale tudi za več let naprej! -jkc. Ljubljanski drobiž Praznični dnevi v Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 4. septembra. Z današnjo odredbo je Visoki Komisar določil praznične dneve, ki veljajo za Ljubljansko pokrajino. Ti dnevi so sledeči: vse nedelje, novo leto, 6. januar — Sv. Trije kralji, 19. marec — praznik Sv. Jožefa. Velika noč. Vnebohod, Sv. Rešnje Telo, 29. junij — Sv. Peter in Pavel, 15. avgust — Vnebovzetje, 1. november — Vsi svetniki, 8. december — Br. Sp. Marije Device, 25. december — Božič, Rojstvo Gospodovo. Razen zgoraj omenjenih dni ne orideio v poštev drugi prazniki. Gradnja ribarnice lepo napreduje Ljubljana, 5. septembra. Kakoir smo že pred časom poročali, je mestna občina začela graditi tudi novo tržnico za ribe. To bo prva tovrstna tržnica v Ljubljani in so meščani zelo radovedni, kaikšna bo, saj so tisti, ki so bili že v Splitu ali Trstu, videli, kaiko izgleda ribja tržnica. Kakor pa smo poučeni, ne bo Ijubljainska ribja tržnica nikomur v sramoto in bo najmoder-neje urejena. Tržnico grade, kakor je znano, v podaljšku že postavljene mogočne tržnice do tri mostovna. Cesto pred kresijo so za promet že ob začetku del zaprli, gradbeni prostor ogradili in zasadili lopate. Najprej so podrli železobetonsko ograjo ob Ljubljanici, potem pa so začeli odkopavati zemljo za temelje nove ribarnice. Do današnjega dne so že vso zemljo na prvem odseku odkopali, jo odvoaili in postavili že nekaj železobetonskih podpornih stebrov, ki bodo držali novo ribarnico. Na drugem koncu gradbenega prostora kamnoseki pridno obdelujejo podpeški kamen, saj bo tudi nova ribarnica zgrajena na zunanji strani, ki gleda na Ljubljanico, v istem slogu kakor je zgrajena vsa ostala lepa ljubljanska tržnica. Na ta način bo šlo delo nimogo hitreje od rok. Ko bodo betonski podporniki dograjeni, bodo lahko kamnoseki začeli svoje delo, zidarji in tisti, ki imajo opravka s cementom, pa bodo lahko nadaljevali delo na drugem koncu, oziroma na podaljšku že dograjenih podpornikov. Ker je pri novi ribarnici zaposlenih precej delavcev, gre delo hitro od rok, pa saj se tudi predvideno, da mora biti nova ribarnica dovršena istočasno kakor velika tržnica, ki čaka za zdaj le še notr»nie ureditve in raznih napeljav. Dela v Šubičevi ulici gredo h koncu Ljubljana, 5. septembra. Dela v podaljšku Šubičeve ulice, ki bo vezala središče mesta z Bleiwei60V0 cesto, gredo že proti koncu. Na vzhodnem koncu, ko je ob Šelenburgovi ulici, stoji le de nizka stena, ki loči novo cesto od Šelenburgove ulice. Za to steno je še nekaj zidovja, ki ga delaivci odstranjujejo. Še največ dela pri novi cesti imajo kamnoseki, saj bo nova visoka ograja, ki bo ločila podaljšano Šubičevo ulico od samostanskega vrta, vsa zgrajena iz podpeškega kamna. Kako veliko dela je pri postavljanju nove ograje, se vidi iz tega, ker bo nova ograja najmanj 120 metrov dolga, več kot ppl metra široka in pa skoraj štiri metre visoka. Da je dovoz kamna po mehkem zemljišču čim bolj mogoč, je tvrdka, ki gradi novo ograjo, postavila poseben železniški tir, po katerem dovažajo delavci neobdelan kamen kamnosekom pod dleto. Doslej so naredili že tri-četrt vse ograje, ki bo mejila cesto od nunskega vrta. Pa tudi na drugi strani bodo postavili prav takšno ograjo. Vendar pa bo ograja na nasprotni strani ceste šla hitreje od rok, saj stoji že tam polovico stare ograje, na katero bo treba dograditi še novi del. Pri obdelovanju kamna bo precej odpadkov, ki bodo zelo prav prišli za utrditev novega cestišča. Precej delavcev se ukvarja tudi z napeljavo še nekaterih kanalizacij. Tudi samostansko poslopje, ki bo na novo dograjeno v novi Šubičevi ulici, lepo napreduje. Doslej je že lepa stavba do-gotovljena skoraj do vrha. Ce bodo šla dela tako hitro od rok kakor doslej, bo nova cesta v najkrajšem času izročena prometu. Tudi na Zaloški cesti je tlakovanje že končano Ljubljana 5. septembra. V torek dopoldne so zaključili tlakovanje ene najprometnejših ljubljanskih cest, to je Zaloške ceste, ki veže mesto z vzhodnimi predmestnimi deli. Cesto so stlakovali v rekordnem času enajstih dni. Nova cesta je tlakovana z valjanim asfaltom in ne rabi nobene betonske podlage. Delo je izvršilo zagrebško podjetje A. Res. Cesto so asfaltirali delavci podjetja in ne mestni delavci. Zaloška cesta je za zdaj tlakovana od križišča tramvajskih prog pred Šarabonom pa do železninarske trgovine Sušnik. S tem, da je mestna občina preskrbela tlakovanje prometne Zaloške ceste, bo odstranjen poleti nadležni prah, v jesenskih deževnih dneh pa bo pevcem prizaneseno z blatom in mlakužomL Obvezno prijavljanje rojstev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svoji naredbi z dne 12. avgusta 1941-XIX, št. 84 in z dne 15. avgusta 1941-XIX, št. 87, ki se nanašata na uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine in na statistiko o gibanju prebivalstva, in smatrajoč za potrebno, da se preprečijo zakasnitve v prijavljanju rojstev, odreja: Čl. 1. Dolžnost novorojenčevih staršev je, da prijavijo njegovo rojstvo pristojnim civilnim cerkvenim oblastvom, ki opravljajo posle vodje civilne matice, najkasneje v desetih dneh po rojstvu, in to ne glede na dan, ko morda nameravajo prirediti krst. Prijaviti morajo tudi mrtvorojene. Prav tako sta dolžna napraviti prijavo iz prednjega odstavka tudi zdravnik ali babica, ki sta prisostvovala porodu. Cl. 2. Kršitelji določb te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v smislu člena 27. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX, št. 84. Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Novice iz Države Konzum rib in ribjih izdelkov v Italiji. Riba je zelo važno živilo v Italiji. Zato se vprašanjem v zvezi z ribolovom posveča vsa potrebna pozornost, posebno pa oblasti ekrbe, da se izboljša po eni strani način lova, po drugi strani pa, da se izboljšajo ribji izdelki, ki prihajajo na trg. V lanskem letu je bilo v vsej Italiji prinesenih na trg 346.191 stotov rib. Od te količine odpade 276.000 na morske ribe, 28.337 na jezereke in lagunske ribe, ostalo pa na sladkovodne. Uvoz svežih rib v Italijo je znašal 5589 stotov, medtem ko je bilo skoraj 40.000 stotov ribe uvožene v Italijo že v predelanem stanju. V sedanjem vojnem času pa uživa ribolov še večjo podporo oblasti kot prej, ker skuša Italija na vsak način pokriti z domačim lovom potrebe po ribi. Državne podpore za pogozdovanje. L. 1939-40 je dala država iz svoje blagajne okrog 260 milijonov lir za pogozdovanje in za izboljšanje pašnikov. Leto poprej je bilo v isti namen podeljenih podpor za 192 milijonov lir. Zavoljo tega se je močno povečalo tudi število razsadnikov in semenskih postaj, število raznih zasajenih sadik se je od 11,707.000 v 1. 1938-39 dvignilo na 14,785.000 v 1. 1939-40. Prav tako je bilo za pogozdovanje goličav porabljenih 7000 kilogramov raznih semen. Vlada.ima posebne organe, tako imenovano gozdno milico, ki skrbi za uspeh vseh pogozdovalnin akcij in obenem vzgaja ljudi k večji ljubezni do gozda, končno pa tudi preprečuje nesmotrno izsekavanje gozdov. Požar, ki je zahteval smrt treh vojakov. V nedeljo popoldne je v goratem predelu nad Genovo nenadno izbruhnil močan ogenj v gozdu. Zaradi hude vročine se je vnelo suho listje in vejevej, nakar je bil ves gozd na mah v plamenih. Sredi tega gozda je bila tudi baterija topništva. Ko so vojaki videli pretečo nevarnost, so najprej poklicali na pomoč gasilce, takoj nato pa se sami lotili gašenja. Delo jim je bilo otežko-čeno, ker ni bilo v bližini vode, razen tega pa se je ogenj bliskovito širil. Vojaki so hoteli na vsak način rešiti vse orožje. Toda nesreča je hotela, da so morali po uspešno končanem napornem delu ugotoviti, da je ogenj zahteval iz njihove srede tudi tri smrtne žrtve, četrti pa se je močno opekel. Vse tri ponesrečence, ki so žrtvovali življenje pri izpolnjevanju svoje vojaške dolžnosti, je vojaško poveljstvo dalo prepeljati v mesto in jih z vsemi pripadajočimi Častmi pokopati. Jud, ki je goljufal Jude. Kvestura v Livornu je prijela judovskega odvetnika Rudolfa Rusena, ki je izvršil več goljufij in oškodoval več svojih soplemenjakov. Rusena je imel pravno zastopstvo več judovskih poslovnih ljudi, pa pri svojih končnih obračunih ni bil preveč tenkovesten. V kratkem bo proti njemu sodna obravnava. Poštno poslopje popravljajo Ljubljana, 5. septembra. Ljubljansko poštno poslopje je že dalj časa klicalo po prenovitvi, vendar za to nikdar ni bilo denarja na razpolago. Kdo še ne pomni, kako velika škoda se je delala pozimi, ko je led razganjal zidovje, ali pa spomladi in jeseni, ko je voda zamakala zidovje ob pokvarjenih žlebovih. Za popravilo žlebov ni bilo nikjer denarja, škoda pa iz dneva v dan večja. Sedanja nova poštna uprava je te potrebe takoj uvidela in odredila popravo ljubljanskega glavnega poštnega poslopja. Gradbeno podjetje Slokan je postavilo pred pošto visoke grad* bene odre v sedem nadstropij. Za zdaj so postavili oder samo na severni strani poslopja, to je na Prešernovo ulico. Hodnik so zaprli in tudi visoke odre tako zaščitili, da ne bo na pešce letel omet, ko ga bodo odstranjevali. Tudi na vzhodni strani so postavili primerne odre. Tu bo tTeba ves do-služeni omet odstraniti, kajti stari ni več za nobeno rabo. Severno stran so doslej že rešili starega nerabnega ometa, dali novega in vso veliko steno tudi že prvič pobelili. Zdaj bo treba pobeliti že v drugo in končno pobarvati z določeno barvo. Ko bodo s to steno gotovi, bodo isto naredili še Ustanovitev in Imenovanje Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, upoštevajoč potrebo, da se uredi in vzporedi na ozemlju pokrajine delovanje, ki se nanaša na protiletalsko zaščito, in smatrajoč za umestno, da se imenuje pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito in da se določijo naloge skladno s temeljnimi predpisi, ki veljajo v tem pogledu v Kraljevini, odloča: Čl. 1. Ustanavlja se Pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito, ki je sestavljen kakor sledi: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, predsednik; podprefekt namestnik, podpredsednik; zvezni podpoveljnik podpornih središč, član; ljubljanski župan, član; en predstavnik mestnega po-veljništva. član: poveljnik mestnih gasilcev, član; inž. De Job Emanuel, vodja delavnic drž. železnic, član; inž. Sonc Franc, ravnatelj mestne elektrarne, član; dr. Kodre Anton, predsednik Gasilske zveze, član; predsednik Pokrajinskega Rdečega križa, član; dr. Ogrin Franc, izvedenec, član; g. Praprotnik Avgust, predstavnik Zveze industrij-cev, član; g. Frfihlich Ivan, predstavnik hišnih posestnikov, član. Odbor sme kdaj pa kdaj zahtevati, da se njegovih sestankov udeleže izvedenci in predstavniki drugih ustanov. Posle tajnika opravlja tajnik kabineta Visokega komisariata. Čl. 2. Naloge odbora za protiletalsko zaščito obsegajo: a) organizacijske priprave: zatemnitev, alarm, kamuflaža, zaklonišča; b) odredbe za izur-jenje dodeljenega osebja, pomožnih oddelkov in prebivalstva; c) odredbe za zaščito umetnostne in znanstvene imovine; d) odobravanje načrtov za protiletalsko zaščito, ki jih morajo pripraviti javne in zasebne ustanove v zvezi z državnimi interesi; nadzorstvo nad njihovim izvajanjem; e) neposredni ukrepi proti učinku letalskih napadov za zdravstveno in protiplinsko zaščito in zaščito proti požarom. Čl. 3. Predpise za ureditev protiletalske zaščite v pokrajini izda z naredbo Visoki komisar, predsednik Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Ti predpisi bodo obvezni za vsakogar, ki je na ozemlju pokrajine. Čl. 4. Ta odločba je izvršna takoj in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. ŠPORTNE VESTI Planina ali Ilirija? i Teki. V sprintu je Ilirija do lani prevladovala z Račičem in Kolencem. Obadva bo moral nadomeščati Sodnik, ki bo verjetno moral prepustiti prvo in drugo mesto Planinašema Šušteršiču in Lušickemu. Na 400 m bo borba med Oberškom (I), Skuškom (P) in Nabernikom I. (P). Vsi trije so precej izenačeni. Več upanja na zmago bi dali Skušku. 800 m. Košir se bn najlažje približal Gorško-vemu rezultatu, če ga ne bo celo prešel. Nabernik in Oberšek bosta odločila v mestu na mitingu samem. Na 1500 m bo verjetno za Koširjem tako n dolgoprogaš Kien (P). Oboleli Potočnik ne bo mogel nastopiti. f 5000 m. Ta proga je gotovo najbolj naporna na tem tekmovanju. Zaradi slabe prehrane atletov ne bo teka na 10.000 m in maratonskega teka. Skoraj siguren zmagovalec bo Kien (P). 110 m zapreke. To je disciplina, ki se pri nas najmanj goji. Lani je bila na programu enkrat, letos bo verjetno na troboju še enkrat. Ilirijo zastopata Zupančič in Jager, ki se bosta pomerila za drugo in tretje mesto z Lužnikom (P). Lončarič bo verjetno zmagal. Sploh bi morali polagati na to disciplino več pažnje, kakor tudi na 400 m zapreke. Za Planino nastopajo: Skušek, Kraner, Kompare, za Ilirijo pa Pleničar, ki bo najbrže podlegel Skušku, ki je na tej progi zastopal bivšo Jugoslavijo. V štafeti 4X 100 m bo borba med dvema planinskima in eno ilirijansko štafeto. Najbrže bo katera popravila slov. rekord. 4X400 m. Planina ima zasigurani prvi dve mesti, ker ima celo vrsto dobrih srednjeprogašev. Zunanjim atletom SK Planine. Navedeni zunanji atleti SK Planine naj se takoj po prihodu vlaka javijo pri načelniku: Černe, Gunde, Kraner, Rigler, Smdoej, Duganoc, Kompare, Remec, Skebe, Urbančič. Priti morajo najkasneje v nedeljo dopoldne, ker se tekmovanje prične ob 5 popoldne, v ponedeljek pa že ob pol 5. Mednarodna boksarska prireditev Belgradu. Znani srbski organizator boksarskih prireditev Minič, je dobil od krajevnih oblasti dovoljenje, da organizira mednarodno boksarsko prireditev v Belgradu. Prireditev bi imela za cilj, povzdigniti srbski boksarski šport. Predvsem gre za to, da bi se prireditve udeležil tudi nemški boksarski prvak Neusel, ki bi se udaril s srbskim boksarjem Ivanom Viragom. v Selenburgovi ulici. Med temi deli bodo popravili tudi žlebove in tako bo lahko prenovljena stavbo mimo čakala tudi deževnih in mrzlih dni. I Lesna domača in lončarska obrt v kri?i Obrt bi oživela, če bi se jima odprl večji trg Ribnica, 5. septembra. V Ribniški dolini je zemljiška posest zelo razdrobljena. Na enega ribniškega kmeta prideta po dva, pol ali celo četrt zemljaka, tako da ima v tej dolini vsaka druga hiša tako malo zemljiške posesti, da njeni lastniki ne pridelajo toliko, da bi preživeli svoje družine od jeseni do jeseni. V tej stiski se je Ribničan zatekel v gozdove in začel s spretnostjo svojih rok izrabljati les na način, s katerim se je preživljal. Nastala je domača obrt — suha roba. V kratkem času se je lesna domača obrt tako izpopolnila, da so Ribničani šli na svetovni trg s skoraj 400 različnimi predmeti »stihe robec. »Zdomarje« si našel izven meja naše domovine — v inozemstvu in povsod so Ribničani s svojo pristno šegavostjo lahko vnovčili stroje pridelke ter se vračali z lepimi denarci domov, kjer so si s tem denarjem uredili svoje hiše in gospodarska poslopja. Po zadnji vojni je lesna domača obrt tako zacvetela, da so iz izkupičkov tega pridobitnega vira zrasle po Ribniški dolini številne nove hiše. Množina suhe robe se je v zadnjih desetletjih dvignila kar za 40%, vse to pa je blagodejno vplivalo na gospodarsko življenje lepe Ribniške doline in njenih marljivih prebivalcev; V zadnjem času pa je našo domačo lesno obrt zadela kriza. Ribničana res sicer še najdeš po mnogih krajih Ljubljanske pokrajine, vendar je ta trg vse premajhen za veliko lesno domačo obrt, saj štejemo danes še vedno 5500 ljudi, ki naj bi se preživljali s »sUho robot. Kdor pozna gospodarske razmere Ribniške doline, ve, s kako nestrpnostjo pričakujejo Ribničani, da jim bo kdo priskočil na pomoč. Ribničani si žele dela, prometa s suho robo, ker se zavedajo, da bodo le tako »pretolkli« svoje težke gospodarske prilike. . Skoraj nič boljše ni z lončarsko obrtjo. Njena domovina je južna Ribniška dolina z lončarsko metropolo — Dolenjo vasjo. Cenena pločevinasta roba je sicer nekoliko izpodrinila lončarstvo, vendar 60 naši lončarji še kljub temu prodali mnogo lončene robe. Zlasti zvesti odjemalci ribniške lončene posode so bili primorski kraji v Dalmaciji, pridno pa kupujejo lončeno posodo prebivalci Bele in Suhe Krajine. Največ so prodali naši lončarji v okolici Sušaka. Tudi lončarji bi bili oblasti zelo hvaležni, če jam bi dovolila prodajo lončene posode preko južne meje naše pokrajine, ker bi s tem lončarstvo zopet oživelo, z njim pa Drišio do kruha mnogo potrebnih družin. Odbirajte le dober semenski krompir Ljubljana, 5. sept. še vedno je čas, da mislimo na to, kakšen semenski krompir bomo imeli prihodnjo pomlad. Sicer smo že precej zamudili, fce nismo že poleti zaznamovali najlepše in najbolj zdrave grmušlje, da bi izpod njih na jesen izkopali semenski krompir za prihodnje leto. Vendar tudi zdaj; še marsikaj lahko storimo. Preden krompir skopljemo, si tisti del izberimo, kjer je bil vse leto videti najbolj zdrav, je enotno vzklil, se enakomerno razvil in kjer Ra v vrstah ne manjka. S tem ni rečeno, naj vzamemo se; menski krompir prav tam. kjer je bil najbolj bujen, morda z mesta, kjer je ležal svoj čas večji kup gnoja ali podobno. Nasprotno, holjši je tisti del njive, kjer je bolj peščena zemlja^ samo da je krompir tam zdrav. Dvoje namreč Jtelimo od bodočega semenskega krompirja: da je zdrav in rodoviten. Takega pa dobimo lažje na manj gnojeni njivi, kjer tudi lažje presojamo ali je krompir tudi po svoji naravi rodoviten. Na odbranem delu njive izkopljimo krompir le izpod tistih grmov, ki so videti lepi, dobro razviti in res popolnoma zdravi. Pri tem delu bodite strogi, saj je izbira velika. Kopljite grm za grmom. Tisti krompir, ki je pod enim grmom primerno število enako razvitih gomoljev, ki so res vsi popolnoma zdravi, zbiramo v poseben kup za seme in ga pozneje posebej Branimo. Ostali krompir, ki ne ustreza našim zahtevam, pa porabite v gospodinjstvu za prehrano ali krmo. Na ta način si brez preevlikega truda že v jeseni odberemo semenski krompir, ki bo go- li Srbije Lahkoatletsko prvenstvo v Srbiji. V nedeljo so bile v Belgradu lahkoatletske tekme za prvenstvo Srbije. Tekmovalci, ki jih je bilo precej na startu, so postavili slabe rezultate, ker jih je ves čas močil dež. Zaradi tega rezultati ne predstavljajo prave moči srbske lahke atletike. Podobno je bilo tudi z velikimi konjskimi dirkami v nedeljo. Huda ploha je onemogočila vsako lepšo in ostrejšo borbo. — Edino nogometašem dež ni povzročil toliko preglavic. Za srbsko prvenstvo se borita, kakor v prejšnjih Časih, v glavnem le BSK in Jugoslavija. tovo mnogo boljši, kakor če bi ga kar na slepo vzeli od celotnega pridelka. Na ta način iizbirajte semenski krompir tik, preden mislimo izkopati tudi ostalega. Najboljše je, da to delo opravi gospodar sam ob primerni pomoči. Če je namreč več ljudi pri takem delu, bo pri delu kaj hitro nastala zmešnjava in ne bo potrebne pazljivosti. Ko je semenski krompir izbran in spravljen, se lotite njive, kakor je pač občaj, bodisi, da krompir izorjemo ali pa z motiko izkopljemo. (Dober nasvet smo vzeli iz zadnje številke »Orača«.) -ion f.o MOSTRA NAZIONALE delta RADIO NARODNA RAZSTAVA RADIA HILANO PALAZZO tielTESPOSIZIONE PERMANENTE VIA PRINCIPE UMBERTO 32 Shramrte bučne pečke V teh časih, ko moramo gledati, da vsako stvar čim bolj izrabimo, ne smemo pozabiti tudi na buče. Buče so ne le uporabljive za prehrano živini, ampak moramo buče izrabiti do kraja in čim bolj mogoče. Pri bučah ne smemo pozabiti na pečke. Bučno seme vsebuje 25 do 50% jedilnega olja, ki je prav okusno. Seveda pa je treba, da se človek na to olje enkrat navadi. Saj je znano, da uporabljajo Štajerci to olje rajši, kakor vsako drugo. , , , Če pomislimo, kako težko je dobiti v teh časih olje in še kako je drago povrhu, je prava nesmiselnost, da zametujemo bučne pečke. Prav tako je velika nesmiselnost, če cele buče s semeni vred pokrmimo prašičem. Ge le kdaj, je posebno danes čas, da bučne pečke izluščimo iz sadu in jih posušimo. Za luščenje, zbiranje in sušenje si vzemimo kar Štajerce za zgled. Res, da je luščenje buč zamudno delo, vendar se pozimi najde dovolj časa za to. Vsak naj pomaga pri luščenju pečka, kdor ima le urico časa. Saj boste videli, da se delo in trud izplačata. Prepričali se boste tudi, koliko lahko pridne roke naluščijo bučnih pečka in kako velike koristi boste imeli od tega. Imeli boste dovolj dobrega in zdravega olja za zabelo. Kdor le more, naj prihodnje leto zasadi buče »golice«, ki imajo goio seme in jih ni treba luščiti. Razumljivo je, da mora biti bučno seme za luščenje povsem zrelo in da ga moramo pred stiskanjem dobro posušiti in shraniti na suhem, zračnem prostoru, sicer bomo razočarani, ker bomo dobili le malo olja, pa še to se bo kmalu pokvarilo. Torej za geslo veljaj: Vsako bučno seme na kraj! Hazprave proti navijalcem cen in verižnikom Ljubljana, 5. septembra. Pred dnevi smo objavili vsebino sodbe apela-cijskega sodišča, ki je v njej naglasilo načela glede kazni, izrečenih proti navijalcem cen, verižnikom in sploh proti osebam, ki povzročajo naraščanje draginje in se skušajo okoristiti s stiskami in težavami prebivalstva. Ta teden, v ponedeljek in včeraj se je pred kazenskim sodni-kom-poedincem na okrožnem sodišču razvrstila prav pisana vrsta obtožencev in obtoženk, ki jih je državni tožilec prijel in obtožil zaradi prestopkov po čl. 7 uredbe o cenah z dne 12. marca t. 1. Predmet razpravam so bile cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam. Mesarski mojster France H. je konec junija v svoji mesnici prodal kg govejega mesa neki stranki po 11.40 lir, ko je bila takrat najvišja cena določena na 7.60 do 7.98 lir. Mož se je pred sodnikom izgovarjal, da je moral sam živino dražje plačati, da je moral zato meso prodajati dražje, ker bi drugače imel pri prodaji znatno izgubo. Zaradi prekoračenja najvišje, od oblasti določene cene za meso je bil France H. obsojen na 7 dni zapora in 500 lir denarne kazni ali v nadalj-nih 22 dni zapora ter v plačilo povprečnine v znesku 114 lir. Pekovski mojster France P. je 27. junija prodajal v svoji pekariji kruh, ki je bil za 4 do 5 dkg lažji od predpisane teže in za ceno, ki je bila za 1 kg kruha predpisana. Opravičeval se je na različne načine in celo navedel, da redko peče, da se mu je kruh posušil in je bil zato lažji. Kratka sodba: 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni ali v nadaljnih 9 dni zapora. Največkrat prihajajo pred kazenskega sodnika mesarji, ki so večjidel obtoženi, da so meso prodajali po višjih cenah, kakor so bile uradno določene. Mesar Lojze S. je 14. junija prodal 2 kg govejega mesa za 19.76 lir, neki drugi stranki pa 59.80 dkg stegna za 7.60 lir. Obsodba: 7 dni zapora in 500 lir denarne kazni ali še 22 nadaljnih dni zapora ter ima poleg tega plačati po-, vprečnino v znesku 114 lir. Ker je čebulo prodajala sredi maja letos po 3.80 lir, ko je bila nje najvišja cena takrat 2.80 lir, je bila neka branjevka obsojena na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Neka lastnica mlekarne Ela je 23. junija t. 1. vojaški bolnišnici prodala 150 jajc po 0.95 lir (ali 2.50 din) komad, ko je bila takrat cena določena na 0.76 lir komad. Zagovarjala se je, da je bila sama prisiljena kupiti jajca preko uradno določene najvišje cene, da je bila takrat zaradi nekega dogodka v rodbini zbegana in ni sploh vedela, da obstaja za jajca kaka maksimirana cena. Razliko nad maksimirano ceno je pozneje vojaški bolnišnici vrnila. Bila je obsojena na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni. Neka trgovka Marija je na stojnici prodajala krompir po višji ceni, kakor je bila maksimirana. Zahtevala je pri kg krompirja celo 0.38 lir več. Obsodba: 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Več obtožencev je bilo oproščenih. Pred okrajnim sodiščem je bilo v drugi polovici avgusta zaznamovanih še 27 raznih tekočih zadev, nanašajočih se na uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Samo pretekli teden je bilo ovadenih 10 oseb, med njimi nekaj kmetic iz okolice. -d. Novice iz Ribnice t Gorše Frančiška. V Ribnici je umrla 67-letna posestnica Gorše Terezija. Pokojna je tri leta potrpežljivo prenašala bolezen, dokler je ni strla. Pokopali so jo na pokopališču v Hrovačah. Svojcem izrekamo iskreno sožalje! Zasedanje davčnega odbora v Ribnici je od 15. do 23. septembra. Nuova commerclale dolclarla Trlesle, Via Torreblanca ST. lel. 44 (11 desidera allacciare želi navezati trgov- relazioni commer-ciali con primarie ditte grossiste in biscotti, caramelle, marmellate e profu-merie. ske stike z vodilnimi tvrdkami piškotov, karamel, mezge in parfumerije na debelo. Koledar Danes, petek, 5. septembra: Lovrenc. Sobota. 6. septembra: Zaharija, prerok. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. Gospodinjska šola Mladika v Ljubljani. Vpisovanje bo 5. in 6. septembra od 10—12 pri upra-viteljstvu gospodinjske šole v Mladiki, Šubičeva ulica 9, kjer dobite nadaljnje informacije. Radi preureditve prostorov v naši podružnici na Miklošiževi cesti ostane ta do preklica laprta in sprejemamo vsa naročila le v centrali uprave — Ljudska tiskarna — Kopitarjeva ulica. Danes dopoldne se še vrši vpisovanje v šolo Glasbene Matice. Popoldne naj pridejo vsi vpisani gojenci v Hubadovo dvorano, kjer bodo zvedeli dodelitev k posameznim strokovnim učiteljem, nakar bo sporazumno določen_ urnik. Goienci za klavir naj pridejo ob 15, gojenci za violino ob 16 in gojenci, vpisani za ostale predmete, ob 16.30. Opozarjamo na nocojšnji koncert, ki bo ob 20 v frančiškanski cerkvi, katerega bodo izvajali odlični naši umetniki: koncertna in operna pevka Franja Golobova (alt solo), prof. Jan Slais (violina) in prof. Pavel Rančigaj (orgle). Vstop v frančiškansko cerkev je samo pri glavnem vhodu, kjer bo od pol 8 dalje poslovala večerna blagajna, sicer so vstopnice na razpolago tekom dneva v Knjigarni Glasbene Matice. Na sporedu so dela sledečih skladateljev: Fre-scobaldi, Handl, Bach, Regel, Mihelčič, Premrl in Stradella. Obisk koncerta najtopleje priporočamo. Občinstvo opozarjamo, da radijskega prenosa ne bo. Skrbi staršev šolske mladine so letos pred začetkom šolskega leta večje kot so bile druga leta, saj je zarodi prenapolnjene Ljubljane le težko dobiti dobro stanovanje, še težje pa stanovanje z dobro hrano in vestnim, res dobrim varstvom. Že desetletja pa slovi mestni dekliški internat »Mladika«, ki je last mestne občino ljubljanske in pod najstrožjim nadzorstvom, kjer imajo gojenke res materinsko vzgojo ter jim internat vsaj nadomešča dom, če tukaj nimajo celo še lepše kot doma. »Mladika« namreč leži tik tivolskih parkov na zdravem zraku in se koplje v soncu. Spalne in učne ter dru^e sobe so velike in opremljene po vseh načelih sodobne higiene, a če le kaka gojenka morda zboli, ima »Mladika« za svoje gojenke pripravljeno pravo, popolnoma 'ločeno bolniško sobo, pri študiju imajo pa gojenke trajno oporo pri gospej prefekti, ki je izprašana profesorica in rada vsem pomaga. Seveda nadzoruje, da se gojenke tudi uče ter jih navaja k samostojnemu uspešnemu delu. Nadzorstvo je sicer trajno in skrbno, toda nikdar vsiljivo. Natančnejša pojasnila daje upraviteljstvo internata vsak dan od 9—14, vendar pa internat »Mladika« uživa tak sloves in je tako znan po vsej deželi, da ga ni treba še opisovati in priporočati. Ljubljansko gledališče DRAMA Sobota, 6.: »Nenavaden človek«. Izven. Nedelja, 7.: Zaprto (gostovanje na Vrhniki: Via mala). Ponedeljek, 8. ob 15: »Via mala«. Izven. -r- Ob 19.30: »Okence«. Izven. tel Aktualna iffra iz današnjega življenja je G. Senečičev »Nenavaden človek«. Nekoliko kriminalistično dejanje pokaže, kako postane pošten človek, ki zaide v roke goljufov velikega kova, po nedolžnem žrtev njihovih spletk in krivične obsodbe. Delo je zrežiral J. Kovič. SON BEN 197 1 PREMI CHE... CELIH 197 PREMIJ... Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju furono distribuitl lo scorso anno fra i vincitori della Lotteria di Merano per un ammontare complessivo di oltre 5 milioni. Fra questi. il primo premio era di due milioni di lire ed il 2° di un milione. Anche quest’anno i premi da estrarsi a sorte il 9 Ot-tobre a Merano saranno numerosi e cospicui (da fissarsi in base al numero del blgliettl venduti). Acquistando oggi stesso con 12 lire un biglietto della Lotteria di Merano anche tu puoi diventare milionario. Non lasciartl sfuggire la Fortuna: valle incontro! v skupnem znesku nad 5 milijonov je bila lani razdeljenih med zmagovalce Meranske loterije. Med temi je znašala prva premija dva milijona lir, druga pa 1 milijon. Tudi letos bodo premije, ki jih bo določil žreb dne 9. oktobra v Meranu, številne in izdatne (določene bodo na podlagi števila prodanih srečk). Cfe kupiš takoj danes za 12 lir srečko Meranske loterije, lahko tudi ti postaneš milijonar ~ Nikar ne dopusti, da bi ti sreča ušla: pojdi ji naproti! Sem pa tja jih je kdo potegnil, da so razbesnjeni potem še bolj tolkli. Opravili pa niso nič. Ponosno so prenašali udarce in mučenja tudi najšibkejši otroci, najbednejši starci in najbolj nežna dekleta. Tako da je neki bilo doli po Lombardiji in tam po visokih Tirolih. Ljudje se niso dali ugnati. Pa tudi pri nas, bolj doli po ravnem, jo bilo menda podobno. Marsikak glas je tu pa tam prišel na Globoko, v Senožet ali na Goljavo in v Mrzli dol. Nekaj so ljudje seveda pristavljali, kajti če gre vest čez več ust in pameti, se je zmerom ie kaj prjme, kar sprva ni bilo rečeno. Nekaj pa je le bilo res in nemara po večji plati. Ljudje se tod gori nad takimi rečmi niso preveč razburjali. Ze je kdo kakšnemu potožil, kako hudo in grdo počno Francozi z ljudstvom, do katerega lahko sežejo, to pa je tudi bilo vse. Nobeden pa si ni nikoli mislil, da bi ti krvožerci kdaj utegnili priti tudi sem, sredi med gore in tudi tu počenjati take grozotne reči, da mora človeka spreleteti mraz. »Sem jih že ne bo!« Tako so si pravili. Jeseni 1810. leta pa so le prišli, da bi lovili ljudi kakor lovci gonijo divjad. * »Jezus Marija!« je neki dan, prav tale čas je menda bilo, mogoče, da teden prej — privreščala v vas Setrajeva Jera. »Zenske, skrijte se!« je pristavila, ko je srenja planila pokonci in vsevprek spraševala. Končno se je le izvedelo, kaj se je zgodilo. »V Globokem so že Francozi! In neka peklenska spaka, Danton, je njihov komandant! Ta ti je! Samo, da zagleda pri hiši krilo, je že obsojena! Moške preč, k soldatom, ženske pa nam! Ali veste, da sem se ga komaj rešila? Pa naj mi zdaj kakšen moški kaj reče, da je pri meni opravil, kar bi bil rad! Ali ni res tako? Glej pa tega spaka! Ta Danton, ko me je zagledal, ti kar začne nekaj nosljati in že je bil pri meni! O ti ljuba duša! Pa kaj bi pravila!« tako je rahtala Jera. »Da bi te, rehta, nikdar zabasana! Kdo bi se le obte spotaknil! Povej rajši, koliko jih je, kam gredo in kaj hoče,jo!« jo je ustavil Morozarjev Tone, ki je bil, kakor stari, zmerom rajši nagle in jezne pa osorne besede. Drugi je menda kar ne bi mogel zajeziti, taka je bila, kadar se je zagnala. »Kdo je rehta? Najprej si iztrebi mleko iz zob, negode zeleno!« je revs-knila Jera. »Ko bi ti videl tisto, kar sem jaz, bi se Še kaj drugače čeljustil!« Tone je bil tiho na te besede, toliko ga je le že dajalo, da bi že zvedel, kaj srboritnica nosi s seboj. Drugi pa so jo, rdečo in spehano, da je komaj zajemala sapo, lo pogovorili toliko, da so na kraju zvedeli, kako je s celo rečjo in kakšna je novica. Na Globoko so prišli Francozi. Naj-oblastnejši med njimi, neki Danton, se je utaboril pri županu. Ko se je ta, Miha Krečev, kdo ga ne bi poznal, nekaj upiral in onegavil, ga je udaril kar po sredi obraza s tako silo, da ga je pri priči oblila kri. Zraven pa sta stala dva grenadirja, to so pravili, da sta, prava muštafarja eta bila videti, kakor dva Turka ifi tako sta se držala, da nam Bog prizanesi. Se na smeh jima je šlo, ko je oni zlodej, Danton, tako mu je ime, so dejali, kresnil Miho po licu. Videlo se je pa, da bi takoj streljala, če bi se kdo zanj postavil. Mico, ženo njegovo, je eden kakor bi trenil, zagrabil, da ni praviti, ko se je postavila in požugala. Njej ihta v glavo, pa v soldata. Dobro ga je spraskala, ampak drugi jo je telebnil s kopitom. Takega se še ni slišalo, ne videlo, da bi kdo žensko užu-gaval na ta način. Pomislite le! Kar cel ravs je bil, da se podobnega na Globokem še ni videlo. Miha je Dantona vrgel pod peč, en grenadir je Mico tako udaril, da je prevrnila mizo, drugi pa je tekel ven — in pri priči je bila hiša polna Francozov. Manj jih je bilo seveda kakor domačih, toda kaj bi ti s krepelci, mevže kakor so, tako je rekla Jera, ko se še drugače ne upajo mahniti drug po drugem, ali po tistem, ki odkod prinese, prav nič poznan, zdraho in te) Rudolf Valentino v prvih letih po vojni na obisku v Benetkah. - Na levi Valentino, na desni snani nemški igralec Emil Jennings. Nov prevod dela Danfeteve »BofaiKfvene Komedije« Naš znani prevajalec, literarni kritik dr. Tine Debeljak je nad vse uspelo prevedel tri najlepše speve Dantejeve »Boianstvene komedije« in sicer 32., 33. in 34. spev, ki opisuje kazni v zadnjem krogu pekla. Prevod teh spevov z bogatimi ilustracijami bo izšel v »Slovenčevem koledarju«, ki ga takoj naročite. Prelep prevod najlepšega dela »Božanstvene komedije« in številne ilustracije že sami zaslužijo, da si zaradi njih naročite naš koledar, ki stane le 9 lir in 2 liri za pošilja-tvene stroške. Te dni hodijo inkasantje naših listov pobirat naročnino za list; blagovolite jim poravnati tudi naročnino za koledar, kajti le ta mesec imate še čas, da si ga naročite. Star vzgled - vzpodbuda za današnje dni Od vseh strani dobiva uredništvo našega lista priznanja, da se je odločilo prinašati prvi slovenski izvirni roman v slikah. Marsikoga pa zanima, zakaj smo se pri izbiri odločili prav za staro, pozabljeno povest Andrejčkovega Jožeta >2alost in veselje«. Iz več razlogov, ki so dovolj tehtni. Prvi razlog je zanimivost Roman v slikah mora imeti veliko dejanja, malo spisov in še manj modrovanja. Takih romanov je v vsej naši književnosti bore malo. V starejši morda trije, štirje, večinoma po tujih predlogah spisani, v novejši pa razen »Pod svobodnim 6oncem«, ki se ga j'e žal lotil že tuj risar, prav za prav nič. Ko se je po vsem svetu mogočno razmahnila moda romanov v slikah, ni pri nas našla nič odmeva — ker ni bilo zanimivih literarnih snovi. »Žalost in veselje« je dalje izvirno domače delO. Uredništvo je hotelo dati svojim bralcem , ne kak pošasten indijski »strip«, temveč nekaj, kar je zvezano z našo zemljo, izročilom in književnostjo. Tretji razlog je bil pa naslednji: Roman »2alost in veselje« je kakor nalašč povest za današnje čase. Polna je tveganega poguma, podjetnosti, vedrega optimizma in vere. Vse to rešuje osrednjega junaka iz najbolj fantastičnih zadreg in stisk, pomaga si iz viharjev življenja vedno z jasnim čelom in z vero v lastno moč ter božjo pomoč. Nikdar v njem ne zamre spomin na do- Izvoz sadja pod državnim nadzorstvom. Hrvaško trgovinsko ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se izvoz sadja in sadnih izdelkov postavlja v pristojnost posebnega izvoznega odbora, ki bo svoje delo uravnaval po navodilih hrvaške vlade. movino in ljubezen do rodne zemlje, kamor se vrne po tolikih skušnjah v prepričanju, da je samo tam doma življenje, kruh in bodočnost. Star vzgled — pa živa vzpodbuda — nam vsem za današnje dni. Upamo, da bodo naši prijatelji novi roman tudi zaradi tega vzljubili in si ga ohranili v spomin na današnje čase. Roman začne izhajati jutri, 0. septembra. Naročite »Slovenski dom« še danes I »Osojani« so prvič izšli leta 1833. Spisal jih je Jan. Nep. Volkhammer, izdala pa Družba za širjenje dobrih knjig, ki je bila v zvezi s tiskarno mehi-taristov na Dunaju. Ob tej družbi — ust. 1830 — in njeni organizaciji je naš veliki A. M. Slomšek 1845 zamislil podobno ustanovo za Slovence, a do uresničenja je prišlo šele z usttt1 novitvijo Družbe sv. Mohorja. Ker je Slomšek »Osojane« bral in pozndl, lahko sklepamo, tft je tudi on hotel Slovencem podajati take knjige, v katerih bi se seznanjali z domačo zgodovino. Bog ve, mogoče bi bil iz ljubezni do svojih in do njihove zemlje za svoje nameravano slovensko društvo za širjenje dobrih knjig celo sam priredil ali prevedel Volkhammerjevo povest? Danes imamo to zanimivo povest, ki kaže vse posebnosti pisateljev romantikov, navdušujočih se za davno preteklost in njene čare, lepo poslovenjeno in smo prepričani, da bo vzbudila splošno zanimanje. Kdor se hoče tedaj ob prijetnem branju seznaniti z našo davno preteklostjo, ne bo zamudil ugodne priložnosti in se bo takoj naročil na »Slovenski' dom«, ki velja mesečno samo 6 lir. Krvavi roman gumija Ko ie leta 1739. Francoz Charles Marie de la Condamine ob povratku iz Brazilije poročal o kavčukovem drevesu, se svet ni mnogo zmenil za to. Condamine ie tedaj pisal: »V pokrajini Esmeralda raste drevo, katerega domačini imenujejo Hevd. Iz zareze tega drevesa priteče neka bela tekočina, ki na zraku postane temna in trda. V bližini Quita razlijejo to tekočino po platnu, ki postane nepremočljivo. Tudi ob bregovih reke Amaconke raste podobno drevo, čigar .sok domačini imenujejo cahuchu, to je tekoči les. Iz te tvarine izdelujejo čevlje, ki ostanejo suhi, tudi če več dni hodijo z njimi po močvirnatih krajih. Lahko bi postal najbogatejši človek na svetu Indijanci v Braziliji so že več stoletij poznali to tvarino. Tudi so že več sto let poprej poznali posebno igro, pri kateri so uporabljali kroglo, izdelano iz te tvarine. Šele leta 1770. so v Evropi začeli spoznavati gumi, ker so odkrili, da je z njim mogoče zbrisati znamenja, narejena s svinčnikom. Tedaj je košček gumija, dolg en centimeter, stal približno dvajset lir. Sele v devetnajstem stoletju, ko se je začelo izdelovati gumirano blago, se je gumi začel upoštevati v mednarodni industriji. Začeli so v veliki množini izdelovati dežne plašče in ga-loše. Toda ti predmeti, ki so bili sicer zelo koristni, so imeli to napako, da so se v mrazu lomili, v vročini pa so postali lepljivi. Mnogi so se trudili, da bi odstranili te pomanjkljivosti, toda zaman. Samo enaindvajsetletni Amerikanec Charles Goodvar ni izgubil poguma zaradi teh neuspehov. Življenje tega človeka je nekaj čudovitega. Leta in leta je preživel v svojem smrdljivem laboratoriju in se trudil, da bi našel sredstvo, kako narediti kavčuk trden in da bi ne bil več lepljiv. Poizkusil je s kalcijem in magnezijem, z Iimom in solitrom. Porabil je s temi poskusi vse svoje premoženje in še ves denar, ki so mu ga zaupali njegovi sodelavci in meceni. Neprestano je bil v prepiru s svojimi sosedi, ki so sc pritoževali nad neznosnim smradom, ki ga ie razširjal sežgan gumi. Večkrat je že propadel, pa se znova zopet dvignil, pokvaril si je zdravje in svojo eksistenco. Toda, ko je leta 1860. umrl zaradi uničenih pljuč in pustil 200.000 dolarjev dolga, je zapustil svetu neprecenljivo dediščino, ki je v kratkem zrevolucionirala vso svetovno industrijo: vuikanizacijo kavčuka. Sredstvo, katerega se je poslužil, da je to dosegel, je bilo žveplo. Količina te primesi in način izdelave sta vplivala na kakovost gumija. Ce bi se bil rodil petdeset let pozneje, bi bil lahko postal najbogatejši človek na svetu. Toda takrat, ko je umrl zagrenjen in poln dolgov, je bil gumi le nekaka redkost in predmeti, izdelani iz njega, so bili po večini luksuzni. Industrija gumija se je razvila šele tedaj, ko se je uveljavil avtomobil in elektrika. Prve pnevmatike Avtomobil je odvisen od gumija, kakor je gumi neločljivo zvezan z avtomobilom. Če bi ne bilo gumija, bi se avtomobil sploh ne mogel uveljaviti in če bi ne bilo avtomobila, bi gumi, čeprav vulkaniziran, ostal le brezpomemben. Danes se v avtomobilizmu porabi 75% vsega gumija. Če bi iz neznanih vzrokov zmanjkal gumi, bi milijoni in milijoni ljudi ostali brez dela in na milijone avtomobilov in električnih strojev bi se hipoma ustavilo. Iznajdba avtomobila je pripomogla gumiju do veljave, prav tako kakor petroleju. Iznajdba pnevmatike je bila tako rekoč posledica iznajdbe motorja. Štiri leta pozneje, kot so prvi avtomobili Markuša in Daimlerja začeli ropotati po ulicah Stuttgarta in Mannheima, je Bov Dunlop, živinozdravnik v Belfastu, izdelal prve pnevmatike za svoje kolo. Leta 1888. je dobil patent za svojo iznajdbo. Dve leti pozneje je v družbi z nekim tovarišem ustanovil prvo tovarno za pnevmatiko, ki je bila šest let pozneje prodana za 700 milijonov. Zmagoslaven pohod gumija se je začel. Štiristo ton izdelanih leta 1840. je v letu 1890. narastlo na 29.000. leta 1900. na 54.000. leta 1910 na 150.000. leta 1920 na 350.000, leta 1930. pa že nad en milijon ton. Ko se je konec prejšnjega stoletja dognalo, da je gumi za avtomobilsko industrijo in za razne druge naprave neobhodno potreben, se ie začel lov na dragoceno tekočino, iz katere se pripravlja gumi. Od začetka so pridobivali gumi le iz divjih dreves, ki so rastla v Braziliji. Toda. ta tekočina, ki jo je tam bilo mogoče pridobiti, kmalu ni zadostovala več. Evropa in Amerika sta se začeli boriti za posest te dragocene surovine in to s tisočaki. Na tisoče in tisoče pustolovcev je upanje na zaslužek privabilo v Brazilijo. Blaznost »mangaverosov« Iskalci surovega kavčuka, imenovani 'man-gaveros«, so se podajali v brazilske gozdove, oboroženi z nožem in golido. Iskali so drevesa, iz katerih se pridobiva dragocena tekočina, plezali kakor opice nanja, lomili ali rezali so najbolj mlade veje in polnili svoje posode, katere so nato odnesli v mesto naprodaj. Zaradi tega je pridobivanje kavčuka silno naraslo, toda povečala se je tudi zahteva po njem. Kljub povečani proizvodnji, količina še zdaleka ni zadostovala več. Cene so se od dne do dne dvigale. Ne samo pridelovalci, tudi vsi drugi so blazneli. Kraj Para, kjer se je pridobivalo največ gumna, se je večal kar pred očmi. Manos, glavno mesto' pokrajine, kjer so rasla gumijeva drevesa, je dalo zgraditi gledališče, ki bi po razkošnosti in veličastnosti moralo biti enako pariškemu opernemu gledališču. Vse vasi ob reki Rio Nero so klicale iz Evrope najbolj slavne igralske družine. Mangaverosi so postali tako zapravljivi, da jim nobena stvar ni bila dovolj fina in draga. Umivali so se s šampanjcem, pili samo pivo, ki je prišlo naravnost iz Hamburga. Izmišljali so si tudi druge blaznosti, ker skoraj niso več vedeli, kako naj zapravljajo denar. Tudi brazilska vlada ni ostala indiferentna ob takšni obilici zlata, ki je deževalo od vseh strani. Carine, takse in davki so postajali vsak dan večji in zato je cena gumija še vedno bolj naraščala. Se en razlog je bil, da je gumi postal vedno dražji in da ga je bilo vedno težje dobiti. Man-gaverosi; ki se niso zmenili za drugo, kot da bi dobili čim več dragocene tekočine, niso pazili na to, da bi drevesom čim manj škodovali, niso bili poučeni ali pa se niso brigali za dejstvo, da je gumijevo drevo zelo občutljivo in da zadošča, da nož prodre le en milimeter pregloboko v deblo, da drevo prav kmalu usahne. Vsako dre- vo, ki so ga dosegli s svojim nožem, je bilo zapisano gotovemu poginu. Pokol j Indijancev Ko je pridobivanje gumija postalo bolj težavno so nabiralci prisilili domačine s tem, da so podkupili mihove poglavarje, da so jim pomagali pri delu. Putumavo je bila izmed vseh brazuskih pokrajin na prvem mestu za pro-dukcijo gumija. V njej je živelo 50.000—60.000 miroljubnih Indijancev. Najeli so celo majhno četo Indijancev iz drugega rodu, ki naj bi svoje roiake prisilili k temu delu. Uporabljali pa so ne samo moške, ampak tudi ženske in otroke. Kdor ni prinesel določene količine gumija, je bil mučen in nemalokrat celo do smrti. Posledice so se prav kmalu pokazale. Produkcija gumija je narasla od 40.000 na 350.000 kilogramov, toda število domačinov je od 50.000 nazadovalo do 8000. Nemogoče je popisati to, kar se je v tisti dobi dogajalo ob bregovih reke Putumajo. Kolikor jih ni pokončalo kruto ravnanje kolonizatorjev, jih ie uničila malarija. Tudi druge bolezni, divje zveri in kače jim niso prizanašale. Kmalu se ie svet začel za to barbarstvo zanimati in od vseh strani so prihajali protesti. Toda položaj Indijancev ni bil zaradi tega nič boljši. Edino važno ie bilo to. da je na svetovna tržišča prihajalo dovolj gumija. Ne bomo govorili o podrobnostih z ozirom na gorje, ki ga je povečanje industrije prineslo s seboj. Tudi ne o dogodkih, ki so se odigravali v belgijskem Kongu, kjer je proti koncu prejšnjega stoletja vlada dovolila, da se v večji pokrajini nabira gumi. Angleži so kmalu spoznali svetovni pomen produkcije gumija. Posrečilo se jim ie, da so kljub skrbni pazljivosti brazilske vlade odnesli iz države semena gumijevih dreves in leta 1907. ie prišlo na trg prvih 6000 ton gumija, ki so ga pridobili Angleži. Učinek se je pokazal z bliskovito naglico. Vsepovsod je zavladala panika in cene so nenadoma neverjetno padle Akcije brazilskih podietii so od vrednosti več tisoč funtov šterlingov padle na nekaj šilingov. Angleška produkcija se je dvigala s fantastično naglico. Od 6000 ton v letu 1907. je v letu 1914. prišla na 71.000 ton. Leta 1917. je dosegla 117.000 ton. leta 1929. pa 850.000 ton. Udeležba Brazilije pri svetovni produkciji, ki ie poprej bila 89%. ie padla na tri odstotke. Angleški monopol je izpodrinil brazilskega. Za LJndzhe Nakana v Ljubljani: Joie Kramarič — Izdajatelj: Int Jnie Sodja — Urednik: Mirka Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak «»oik oh 18 j* I Uc. n Inozemstvo 10 Lit.«« Dcadilitjaj Kopitarjeva aliea 6/111 — Oprav at Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana Telefon itev. 40-01 do 40-05 Pedralaleat Nove mezt* ^