120. številka. Ljubljana, v soboto 30. maja. XXIV. leto, 1891. Ishaja, vsak dan uefpr, izimEi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt [leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta S gtd. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa bo po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za oznanila plačuje se od čctiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tink.i, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce sc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — (Jredni&tvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. IJ p r a v ti i S t v u nnj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. VABILO na III. javni društveni shod ki ga priredi „Slovensko društvo" v Ljubljani v nedeljo, dne 31. maja 1891 ob 11. uri dopoludne v društveni dvorani Ljubljanske čitalnice. DNEVNI RFD: 1. ) Nagovor predsednika. 2. ) Razgovor o slovenskih strankah. (Poročevalec odbornik g. dr. Ivan Tavčar.) 3. ) Poročilo o ustanovitvi društvenega glasila. 4. ) Slučajni nasveti. Obilne udeležbe prosi odbor ..Slovenskega društva". Češka jubilejska razstava. Iz Prage. [Izv. dop.] II. Praga plava zdaj v samem veselji. Takorokoč vsak dan prinaša kaj novega ali vsaj izrednega, kar čast in slavo češkega imena razširja daleč čez meje čeških dežel. Odprtje češke razstave, češke akademije in ž njo vred novo palače češkoga muzeja, vse to je gotovo pomena tacega, ki obrača pozornost vsega izobraženega sveta na vso moč k narodu, o katerem se je v tujini doslej malo kaj znalo. Cesar se o njem znalo ni, se je mislilo, da tega tudi nima — in kar se je o njem vedelo, to je bilo večinoma le obrekovanje od strani njegovih sovražnikov. — O slovesnostih akademije in muzeja, tekmovanji pevskih društev in venčanji zu.st.ivo akademiškega društva „Slavije" bodem poročal na drugem mestu, tukaj menim pisati o razstavi sploh in posebej, danes passtališča slovenskega najposebneje. Kakor sem bil v svojem prvem dopisu rekel, ima naša razstava značaj svetovne razstave. Češki bistroum in češka pridnost nakupila sta tu toliko krasnega in poučnega, da nikoli mogoče ni pregledati vse dobro in marljivo za teden — da, marsikateri oddelek (kakor n. pr. šolstvo) je tako bogat, da bodo strokovnjak moral se pri njem vsaj dva dneva muditi, dokler vsega na+anjko ne proštudira ter jasnega pojma o vsej celoti ne dobi. Najboljše spričevalo je dal našej razstavi nadvojvoda Karol Ludovik s tem, da jo je v treh dnevih štirikrat obiskal ter se je nazadnje izrazil, da je „nadvojvoda razstav", ki vsako razstavo v Avstriji sam odpira, pa da pri vseh prejšnji h ni videl take, ki bi bila tako krasna, toliko bogata in v vsakem o/.iru tako zanimiva, kakoršna je češka ter da jo pride še jedenkrat pogledat. — Nadvojvodinja Marija Terezija, njegova soproga, ki je razstavo tudi štirikrat obiskala, pa se je v češkej „halupi" (= kmetskej koči) veliko čudila lepemu šivanju našib kmetskih šivilj, posebno pa kar se tiče ukusa in originalnosti uzorcev, ter se je izrazila h grofu Zedvvitzu, ki jo je spremljal, da taka lepa dela gotovo zaslužijo, da bi je češko plemstvo bolje poštovalo. Temu na zgled si je takoj naročila dva robca in veliko zagrinjalo pred postelj. Sploh sta nadvojvoda in nadvojvodinja naredila najboljši utis na vsakega, kakor se tudi nadejamo, da sta se na Dunaj vrnila pač s poročilom, da je Češka razstava popolnoma vredna pokroviteljstva Njegovega Veličanstva. Ker pa vkljub tega blagovolijo gospodje Nemci delati našej razstavi še zmirom „štrajk", moramo i si tembolj želeti, da pride semkaj vsak izobražen Slovan, pogledat dela bratovskega mu naroda, ki stoji na višini kulture. Želimo pa Bi zlasti presrčno, da nas gotovo obišče vsak drugoslovanski poslanec (posebno pa poljski!) ter promotri razstavo, a pogleda tudi naše kmetstvo in sploh našo deželo, da bi videl in poznal, kakšen je razloček mej njegovim in češkim volilcem. To je moment, ki mu je popolnoma neznan, ki pa mu neznan biti ne snu'«, ker je toliko važen, da se ves političen razvoj okolu njega vrti. Želimo pa si sploh, da nas obišče velika množina izobražencev drugih narodnostij, da bi nas poznali ter se prepričali, kaj je resnica in kaj jo laž. Mi Slovani grešimo, da smo preveč skromni in vsled tega ne skrbimo tudi dosti, da bi pozornost drugih narodov k sobi obračali, akoravno je mnogo vzrokov, zaradi katerih bi nas tujina več čislati in spoštovati imela. In ravno zdaj kaže se pri češkej razstavi najbolje, kolik je razloček v narodnem značaji mej Slovanom in Nemcem. Oba grešita zoper prvi krščanski zakon: „LJum Boga čez vse, bližnjega pa kakor sebe" ; Slovan namreč Jjubi svojega bližnjega več ko sebe, Nemec pa sebe več ko svojega bližnjega. Ta greh se vidi tudi na češkej razstavi . . . Naša razstava je v vsakem oziru zelo poučna in njen uspeh bode gotovo koristil dobrej reči sploh, slovanskej pa posebno in tako tudi vam Slovencem. Frišedši sem bodete poznali mnogo, kar jo vam bilo dozdaj v tem ali onem oziru o nas neznano ter se boste tudi učili, kako naj si napravite slično razstavo v pouk vsemu narodu, zlasti pa prostemu ljudstvu. Pa ne samo to, naša razstava lehko bi vam koristila že zdaj za prihodnjič na polji narodnogospodarskem, če bi jo porabili za to, da bi obrnili pozornost njenih obiskovalcev k nekaterim svojim izdelkom, za katere morebiti sami ne veste, koliko so izvrstni. — Ker se je češka razstava smela napraviti samo za češke izdelke, ni bilo mi mogoče, za slovensko reč pridobiti mesta na razstavišči, — pa menim, da bi se moja misel uresničila lehko na tak način, ako bi se najeli lokali za gostilnico in prodajalnico v kakšni hiši, ki stoji pred razstaviščem pri glavni cesti in kjer bi se vsaj nekateri izmej vaših izdelkov razložili, oziroma prodajali. Prepozno še ni; čez mesec dnij bi se izvršilo vse srečno, ako bi se za to podjetje sestavil odbor, ki bi vse organizoval ter sem odposlal kot svojega agenta moža v vsakem oziru praktičnega in na vse strani pazljivega. — Pridelki, s katerimi bi se Slovenci jo mojih mislih lehko izkazali, so n. p. izvrstna vina: istrski teran, refoško, Proseško, rdeče dolenjsko in štajersko vino. Naglašam, da bi vsako vino moralo biti najboljše vrsto in sicer zato, ker imamo na Češkem izvrstna piva, človek pa pijo LISTEK. Nedeljsko pismo. Mesec maj opevajo pesniki vseh narodov s poBebnim oduševljenjem, s pravim zanosom. V tem meseci vso zeleni in cvete, vse prepeva in piruje. V gozdu puva kukavicu, nad poljem žvrgoli drobni škrjanec, pod bukovjem cvete vonjavi prvenec, iz katerega se prireja z dodatkom sladorja in ukusnih oranž slastna opojna pijača, na travnikih po-ganja gosta trava, pretkana z raznobojnimi cvetkami, v logu tekmujejo drevesa v zelenja raznih nijansah. Pisan in vesel je ves svet in tudi človeku širijo so prsi, ko hodi pod ažurnim neba svodom mej vsemi bujnimi pomladanskimi krasotami v blagodejni solnčni toploti, „iu vvundersehoneu Monat Mar'. Tako bi se primeroma smel hvaliti druga leta mesec maj. Letos pa o njem sodba ni tako laskava. Čmeren je, oblačen, deževen in mrzel. Prinest 1 je Bicer zelenja in cvetk v izobilji, a pri tem bil še hladnokrvneji nego ministerski predsednik grof Tat (Te sam. Niti jedne laskave besede ni imel z* nas uboge zemljane, temveč vse ivoje dni je neprestano zatrjeval, da je majski notrunji jezik — skrajno mrzel. Navzlic neprijaznemu nebu, a katerega je stari DaŽdbog često nagibal poluo golido, pričele so se razne narodne slavnosti in izleti. Jedna tacih bila je ustanovna slavnost gasilnega društva v Šiški. Udeležba bila je velika, bila bi pa še sijajneja, da vreme ni bilo toli neprijetno. IzveBtno je sicer milostno nebo neljudo dimilo, da imata Škofjeloško in Ljubljansko gasilno društvo Še vedno nemšk „komando*. Škofjaloka, ki je vender po veliki večini narodna, bi že smela odpraviti to pego, a tudi za Ljubljanske gasilce bil bi že skrajni Čas. Saj so jim vrli gaBilci iz Starega Trga na Notranjskem jako odločno povedali svojo mnenje. Na uprašanje, zakaj ne pristopijo .Zvezi gasilnih društev", odgovorili so jako moško: „Dokler bode gasilno društvo Ljubljansko imelo nemšk „komando" in dokler bodo uradovalo nemški, tako dolgo k „Zvezi*4 ne pristopimo. Mi Btno zavedni Notranjci!" Vrlih Notranjcev besede naj bi zapamtilo in uvažalo načelništvo gasilnega društva ljubljanskega. Bil bi že skrajni čas, da se odpravi nemško poveljevanje, katero tako neljubo bije na narodna ušesa in ni v nobenem oziru opravičene. Ljubljana je slovenska, tega so se gospodje izvestno že preverili, glavno mesto je eminentno slovenski deželi in vrhu tega imajo skoro vsa gasilna društva z dežele le slovensk komando. Naravno in uprav dolžnost je, da tudi gasilno društvo Ljubljansko, katero je na čelu „Zvezi gasilnih društev kranjskih", uvede slovensko poveljevanje. Tako terja duh časa in tako tudi takt nasproti vsem gasilnim društvom in v obče nasproti prebivalstvu slovenskemu. Kakor glede slovenskega poveljevanja, tako so stolno mesto glede godbe prehiteli mnogi veliko manjši kraji. Novo mesto in Idrija imata svoji dobro izvežbani godbi, male Domžale ustanovile so si svojo godbo in Kamnik ima dve, ali celo tri godbe. Le Ljubljana se v tem oziru no gaue in ne migne niti s pibtom, da bi v tej zadevi kaj Bprožila in storila in t*ko teče leto za letom, godbe pa še vedno nemarno in kadar je kakšna slavnost, treba je obrniti se v male Domžale, kjer se nahaja, Cesar velika Ljubljana nema. Od godbe do „Tonhalle" ni več nego korak, ali kakor bi rekel „duhoviti" Slovencev listkar, ki svoje proizvode tako rad potresa s francoskimi cibe-bami, „rien qu' un paa". lu o tej „Tonhalli", o tem novem nemškem glasbohramu mi je danes govoriti 44 88 raji dobro pivo negoli slabo vino. Gostilnico, v ka-terej bi se točilo slovensko vino, moral bi voditi pošten Slovenec, ki je svojej reči popolnoma kos in ki bi imel uspeh slovenske reči vedno pred očmi. Pravim to izrecno zato, ker sem se prepričal, da je Nabrgoj lani semkaj poslal svoje imenitno Pro-seško vino, da pa je ga gostilničar toliko „pobolj-«al", da nikoli nisem mogel v njem poznati veselega dečka Nabrežinskih in Proseških bregov. — — — V tej gostilnici (mi takej pravimo „vinarna") bi se lehko prodajal tudi ,b o h i n j s k i sir, ki sem prihaja in se prodaja kot „švicki" sir. Polog bohinjskega sira bi prav dostojno mesto zavzelo tudi vaše — kranjsko klobase. Naj se nihče kranjskim klobasom ne posmehuje; kdor jih ne spoštuje, vreden jih ni! .... Te hi potlej lehko tekmovale s praškim prekajenim mesom, ki ga je na razstavi precej obilno. Zraven gostilnico pa bi se lehko odprla šta-cuna z usnji, krzui in irhami. Kamniški in tržiški strojarji gotovo no znajo, kako izvrstno blago izdelujejo ter bodo, nedvojim, našej razstavi le hvaležni, da raznese dober glas o njem v ves svet. Iz njihove izložbe pa bi se potlej v Pragi lehko naredila stalna zaloga (kakoršno tu imajo n. p. naši mizarji za svoje izdelke), v katerej bi se prodajalo „en gros et en detail". Tudi gorenjski brinjevec naj pride do svoje časti. Ker take pijače na našej razstavi tudi tekmujejo, zakaj ne bi imel zvedeti svet nič za imenitni planinski tek, ki se mu pravi „brinjevec"? ..... Tudi za Luznikov d id akt o ton bi se lehko pridobilo prilično mesto, da bi so k njemu obrnola zaslužena pozornost širših krogov. Morda se najdejo še dragi proizvodi slovenskega bistrouma, slovenske spretnosti in pridnosti, kateri bi se tu, ko bode razstava minola, stalno Bpečevali in tako v*din oživlja vzajemnost slove-skega naroda s češkim na polji narodnogospodarskem, da bi denar ostal mej obema. Reč je visokega pomena in dalekosegajočih učinkov, popolnoma vredna, da bi jo vaši rodoljubi prav dobro premislili tor na vse strnni pretehtali. Njej v podporo sem vsako uro po koncu. ..Dramatičnega društva" občni zbor. (Daljo.) V preteklem društvenem letu gojilo je uaše društvo bolj igre s petjem, nego li operete. K temu je pač bilo prisiljeno vsled uedostatuosti pevskega o.-:obja, in tudi vsled tega, ker nas pevci prehitro zapuščajo. Tako smo izgubili vlini Bučarja, Paj-sarja in Pianeckega in letos Slavka, domačega naraštaja pa ni, in za vzgojo novih močij treba je truda in časa. Vender je bilo v vsem 11 predstav s petjem. Režiser in zborovodja podpirala sta nas krepko, in zategadelj je sklenil odbor, da se jima izreče zahvala, spojena z željo, da i v bodoče delujeta z združenimi močmi v prospeh slovenskega gledališča. Težka in tudi lepa naloga čaka nas v bližnjih dneh. Zgradba novega deželnega gledališča brzo napreduje, gotovo brže, nego se pripravljamo mi, da si v njej priborimo prvenstvo. par besed. Zgradba ta stane nad 80.000 goldinarjev — glavni del štela bode kranjska hranilnica — in bode najbrže dovolj prostorna, menda tudi akustična in praktična. Pogrešam pa na njej lepo vnanjost. Sicer se veselim vsacega novega poslopja, tega se pa ne morem. Ni pravega sloga, ni pravega ukusa, Vde je nekako čudno in če se iz Gospodskih ulic pogleda proti .Zvezdi", kaže so nam prizor, ki naravnost oko žali. Ljudski humor, ki je znano ozko hišico pri uhodu na Poljane krstil za „peglezen", drugo na sv. Petra predmestji .patrontošelj", jako lepo hišo na Rimski cesti zaradi črnih okraskov pa „Partezettel", nadel je novemu glasbenemu hramu .zlobno ime „harmoniku". Še poredneji bil jo moj prijutelj Ferko. Ker na strehi ni nikakeršuih kipov, ampak samo dolgočasna in neosnovana ograja, mislil je, kako krasno bi prištevalo, ko bi spredaj bil kip ravnatelja, ki uro navija, sredi v taberuakeljou pa bi stal gospod Zohrer in z daljnogledom iskal, od kod se prikaže famozna Roza Papier. Načrt ta bi za olepšavo iz-vestno bil koristen in ob jeduem ovekovečil bi zasluge dveh mož, zadel bi torej z jednim udarcem dve muhi. s. Tri so važne stvari, ki nam jih je treba za uspešni nastop v novem deželnem gledališču, in te so: dovoljno in dobro igralno osobje, dober repertoar in lepa oprava. In hoc signo vinces! S tem zmaga vsak, 8 tem zmagamo tudi mi, s tem bodemo tudi mi privabili in pridobili Ljubljanske kroge na svojo stran. Odbor je uverjen, da je igralno osobje treba pomnožiti, novih moči da je treba pridobiti za razne stroke, kajti z vzgojo smo zakasneli. Navzlic tem težavam mislil je odbor na po-množitev igralnega osobja ter se je dogovarjal z nekaterimi igralci v namen, da jih angažuje za slovensko gledališče. Ti dogovori bili so doslej toliko ugodni, da odbor sme upati, da se mu posreči pridobiti dovoljno število igralnih moči že za zimsko gledališko dobo. Vsekakor mi je omeniti, da se odbor trudi zadostiti zahtevam, ki ga pričakujo v novem deželnem gledališču. Dokaj laže, četudi ne čisto lehko je sestavljanje slovenskega repertoarja. Naši predniki so se zdušno trudili ter so nam v 23. letih ustvarili lep repertoar, vender pa ima vsaka igra svojo usodo. Le klasični komadi ostanejo stalno na repertoarju, drugi pa, komaj da pridejo na oder, izginejo ravno tako hitro z odra. Poleg tega je uvaževati, da je stare prevode, ki so se še obdržali na repertoarju, treba spet popravljati, kar prouzročuje navadno mnogo dela. Tudi je treba pomisliti, da imamo ravno mi s sestavljanjem novega repertoarja mnogo truda. Prve čase našega društva ni bilo prelaga-teljev, ki bi točno in za vsako potrebo oskrbovali prevode ; danes se je to toliko zboljšalo ter se je „Dramatično društvo" tako lepo organizovalo, da ima dovolj prelagateljev za vse moderne jezike. Naši prelagatelji pa so tudi toli pridni, da nam oskrbe prevode o pravem času in kolikor jih potrebujemo. „Dramatično društvo" oborožilo se je za leto 1891.92 s potrebnim in dobrim repertoarjem. Gosp. Janko Kersnik je že malone gotov z igrokazom, ki ga je obečal društvu; g. dr. Jos. V oš n jak je tudi pripravil nekaj proizvodov; poleg tega so na bodočem repertoarju imena: Os tr ova ki j, Jaro-slav Vrchlieky, dr. Jos. Žtolba, Jan. Vavra, Karol Pippicb, Stroupožnick^, Fr. Ad. Šu-bert, grof A les a oder Fredro, tudi Shakespeare in slavni dramatik Henrik Ibsen. S posebno skrbjo bode se gojila fina francoska veseloigra, katero zostopajo na našem repertoarju francoski akademiki A. D u mas, Sardou, Feuil-let, Scribe in Legouvd ter poleg njih Aleks. Bi sa on in drugi. Takisto ima društvo lep modem igrokaz in obilico iger s petjem.' Na drugi strani se je tudi dobro skrbelo za opereto. V prvi vrsti nam je omeniti dr. Benjamina Ipavca ispevoigre v treh dejanjih: „ Teharski plemiči", za katero je spisal libreto gosp. Anton Funtek in katero je sloveči naš skladatelj poklonil našemu društvu. Naš priljubljeni glasbenik g. Anton FoerBter predelal in znatno razširil je svojo krasno opero: „ Gorenj s ki slavček", ki je bila odlikovana s prvim deželnim darilom ter se bode pela v novem gledališču. Razven tega imamo že pripravljeno Zajce v o opereto „Momci na brod". Ker ne moremo omenjati vseh novoBtij novega repertoarja, omenimo le še, da so na novem gledališkem listu zastopana imena: L or t z ing, Suppe, Mascagni (Cavalleria rusticana), iz česar se pač vidi, da se društvo resno pripravlja za bodočnost. Visoki deželni zbor kranjski podelil nam je v zadnji zborbi poleg redne letne podpore 2000 gld. še 1000 gld. kot izredno podporo za nabavo garderobe Tudi občinski zastop bele Ljubljane zvišal nam je podporo od 300 gld. na 500 gld. Obema zastopoma bodi izrečena najtoplejša zahvala I „Dramatično društvo" je podporo vestno in dobro porabilo. Nujno nam je potreba stalnega moškega zbora, lrez katerega si gledulišča niti misliti ne moremo. Stalnega zbora do zdaj še nismo imeli in to smo večkrat britko občutili. Morali smo ga vselej iskati in sestavljati, kakor smo mogli, in ko bi nam mladi rodoljubi ne priskočili v pomoč, ne mogli bi uproziriti iger s petjem. Da bi si torej društvo osnovalo stalen zbor, jelo se je posvetovati s pevskim društvom „Slavec" in izprožila se je misel, naj bi „Slavec" dal „Dramatičnemu društvu" moški zbor. Naravno je, da bi naše društvo s takim zborom imelo lep uspeh, in smelo trdimo, da se nam v tem pogledu ne bi bilo treba bati nobenega tekmeca v Ljubljani, pač pa bi mi bili nevarni tekmeci nemškega gledališkega podjetja. Kakor rečeno, pogajanja se vrše ter je upati, da se izvršijo ugodno. Tako pripravljene in pripravljajoče bo razveseli nas letos 2. aprila slavnega deželnega odbora kranjskega dopis, v katerem nam naznanja, da se bode novo gledališče skoro oddajalo, ter upraša odbor, naj mu javimo pogoje, sploh način, pod katerimi bi „Dramat čno društvo" prevzelo prirejanje slovenskih predstav v novem deželnem gledališču. Glavna stvar se pač vrti okrog lož in okrog števila mesečnih predstav. O tem se je odbor posvetoval v več sejah ter je sklenil, da je pripravljen prirediti vsak mesec 8 predstav v novem deželnem gledališču. Kar se pa lož tiče, zjedinil se je odbor načelno v tem, da se za slovenske predstave od-dade lože posebe, kakor tudi za nemške predstave po-sebe, tako da bi imeli obiskovalci slovenskih predstav lože popolnoma za se. Pod takimi pogoji bode „Dramatično društvo" prevzelo lože, to je stvar, o kateri se Še odbor ni mogel pogajati s slavnim deželnim odborom, ker še nima o tem predlogov. Deželni odbor je povabil „Dramatično društvo," naj ono odpošlje dva odposlanca, katera se bodeta udeležila posvetovanja ter v imenu društva dogovorila z deželnim odborom ob dotičnih pogojih. Vsled tega je odbor izvolil za odposlanca gg. dr. Valentina Krisperja in Antona Trstenjaka ter jima je dal prvo potrebno navodilo. (Daljo prPi.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 30. maja. 1» ilržavncga zbora. Včeraj imeli Bta obe zbornici seje. V gospodski zbornici bile so nekatere važne predloge na dnevnem redu, kakor reforma juridičnih študij, preosnova konzularnih sodišč in prodaja Dunajskih vojašnic. V poslaniški zbornici bila so prva čitanja raznih predlogov. Budgetna debata pričela se bode prve dni junija in se utegne podaljšati morda do srede bodočega meseca. Izjava grofa Taa/fea, o kateri smo obširno poročali včeraj, vzbudila jo veliko razburjenost v čeških listih. V parlamentarnih krogih se zagotavlja, da je grof TaufTo res izrekel, da zahteva po notranjem češkem jeziku je izključena za vse čase. V oficijelnem poročilu pa se je ta odstavek izpustil. Dalje se zagotavlja v parlamentarnih krogih, da ta izjava ministerskega predsednika ni bila nikakor improvizovana, nego da je poprej bilo ministersko posvetovanje. Zanimivo je, da tudi staročeški organi hudo napadajo ministerskega predsednika zarad te izjave, s katero se je pokazala velika animoznost proti češkemu narodu. I« rnladočeškega kluba. Kakor poročajo .Narodni listy", bode mlado-češki klub storil še nadaljne korake glede tega, da se češki govori tudi stenografujejo in pridejo v zapisnik državne zbornice. Kot glavna govornika svoja v budgetni debati imenoval je klub poslanca dr. Gregra in Herolda. StaročeSke nađe. Će je kaj resnice na tem, kar se poroča nekaterim listom, je v staročeških krogih utrjena misel, da grof Taaftd v vladnem programu prijavljene gospodarske politike ne bode mogel izvršiti, če ne obnovi stare desnico. Poljaki in Nemci ne bodo dolgo postopali složno, Nemci pa sploh ne sodelovali s Hoheuvvartovim klubom. Sicer nameravajo zmerneji Mladočehi izstopiti iz sedanjega kluba in bi se dala z njihovo pomočjo stara desnica zopet v življenje sklicati, a vlada noče ničesar vedeti o Mladočehih. Grof Taaftd bi torej po teh poročilih nameraval po končani sesiji razpustiti državni zbor in razpisati za jesen nove volitve. Vlada pri tem računa na to, da se bode zopet okrepčala staro-češka stranka, ker je narod že spozna?, da Mladočehi neso zmožni izpolniti velicih svojih obljub. Če bi se pa to ne zgodilo, hočejo StaroČehi odložiti tudi svoje deželnozborske mandate. Politična nezmožnost Mladočehov bi se potem pokazala če bolj očitno. Zdaj bi se namreč moralo obravnavati o onem delu sprave, ki je Oehom bolj ugoden. Ker pa so Mladočehi principijelni nasprotniki sprave, morali bi odkloniti tudi ta del sprave, kar bi jim bilo na kvar. Nam se vse te kombinacije zde prav malo verojetne in resnici podobne, ker so bržkone le izrastek kake bujne časnikarske fantazije, vender se nam je zdelo vredno, da jih zabeležimo. Tržaška trgovinska zbornica imela je te dni sejo, v kateri se je Bklenilo, naj bi se dovolil čas treh mesecev, ki bi se računil od dne objavljenja odredb o prenehanji proste luke v Trstu Ta rok naj bi dal priliko, da bi trgovinsko mesta in oblasfrva mogla temeljito proučiti Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 120, dne 30. maja 1891 do zdaj Se neznane odredbe, ter bi tako mogla preskrbeti vse, kar je potrebno, da se Obranijo škode, kateri bi jim utegnila nastati vsled odprave proste luke, katera bode spremenila izdatno dosedanje od-nošaje. Trgovinstvo do zdaj ni moglo zarad popol nega neznanja tega, kaj namerava vlada, pravočasno ukreniti vsega, kar je potrebno: Vitanje države. Podaljšanje trojne zveze. V Berolinskih dipiornatiškib krogih so preverjeni* da je. zadnje dni tudi italijanska vlada podpisala pogoilbo, s katero se podaljšuje trojna.zveza. Skušalo so je sicer oddaljiti Italijo od te zveze, a konečno premagale so se težave in se je posrečilo nemški in nvstrijsko-ogeraki diplomaciji in pa odločnosti Rudiuija zvezo obnoviti. Po drugih poročilih pa ni gotovo, da bi bila italijanska vlada že res podpisala pogodbo, akopram se je tega nadejati. Kneza ATikice poset v Heleni gradu. Kakor se poroča iz Peterburga, bode knez Nikica pred svojim povratkom na Cetinje izvršil svojo že davno nameravano potovauje v Srbijo in posetil Beli grad. Ta poset ima baš sedaj velik pomen in se ta trenotek ni volil slučajno. Navzočnost kneza Nikice dala bi lahko povod demonstracijam. — Navzlic oporekanjem nekaterih liBtov se vzdržuje kot resnična vest o zaroki ruskega carje-viča s princesinjo Heleno, hčerjo kneza Črnogorskegu. He/orma uprave v Alzadji hi Loreni. Načrti.zakona za preosnovo uprave v Alzaciji in Loreni so se predložili zveznemu svetu in bodo v kratkem prišlo pred deželni odbor Alzaški, ki jo nekak parlament. Novi načrt občinske postave daje občinam neodvisnost pri upravljauji njihovih zadev in pridržuje državno odobrenje le za slučaje, če se gre za interes celotne države Novi okrožni red daje okrožjem pravice juridičnih osob in jih hoče preustrojiti v upravno skupine, podobne občinam in okrajem, moj katerimi naj bi okrožje delalo vez. Občna vojna dolžnost v Jlolandu. Javno mnenje v Uolandu se bavi zdaj živahno z upeljavo občno vojne dolžnosti, katero je sklenila zbornica v svojem zadnjem zasedanji. Vojna dolžnost pričela se bode s pričetim 19. letom, a ne bode veljala za kolonije, v katerih ostane tudi še nadalje nuborni sistem v veljavi. Z novo vojno postavo pomnožila se bode holandska vojska precej izdatno. Tako je zopet jedna izinej evropskih držav postala deležna dobrot militarizmu, ki tare iu tlači davkoplačevalec stare Evrope, da komaj dihajo. liolezen državnega tajnika lilaina, ki je, kakor se poroča, umobolen, je baje uzrok, da se nikakor ne more določiti, je li in kdaj se bode mogel povrniti na svoje mesto. Predsednik Harrison je torej poprejšnjega poslanca Johua Fosterja naprosil, da prevzame vodstvo oddelka za vnanje zadeve. Foster pozna načrte Blainove in jih bode torej tudi lahko izvedel. O tej skrivnostni bolezni državnega tajnika se je dolgo molčalo in se je skušalo zatajiti, konečno pa se stvar vender ni dala več dalje prikrivati. Dopisi. Ta eh, katerega si je priborilo združeno slovensko učiteljstvo v Trstu pri zborovanji „Zaveže učiteljskih društev", napolnil jo z veseljem in tudi s ponosom srca naša. Če tudi so Žalostne razmero našega stanu nas držale doma, vender smo v duhu bili z vami na obalih sinj'.- Adrije in radostnim srcem smo Čitali poročilo o zborovanji „Zaveže". Menda se mi ne bode jemalo v zlo, ako si drznem staviti tu neko opazko. Ce tudi sem z veseljem opažal, kako sijajoo napreduje naše učiteljstvo ili kako lepe uspehe si sme zabeležiti v zgodovino svojega razvitka, vender mo je nekako žalostno diruilo, ko sem čital program koncertu. Pogrešal fiem nekaj ! Program je bil sestavljeu iz skladb raznih slovenskih skladateljev iu od nekaterih pele so se celo po dve ali tri Največjega slovenskega skladatelja, prof. A nt. Nedveda, pela pa se je samo jedna pesem. Ne rečem, da bi se izključno le pele njegovo skladbe; nikakor ne! Tudi drugi slovenski skladatelji morajo biti zastopani po svoje; s tem jim kažemo svoje spoštovanje in dajemo priznanje njihovim skladbam. Odločno pa sem in mora biti z mano vsak slovenski učitelj, proti temu, da ao moža, ki je žrtvoval in še žrtvuje vse svoje moči slovenski muzi, ki je z res občudovanja vredno vstrajnostjo in točnostjo budil v učiteljskih pripravnikih čut iu razum do petja in godbe, da se moža, na katerega se sme s ponosom obračati vsak Slovenec, — rekel bi — tako prezira, da se — razun njegove maše — poje pri koncertu le jedna sama njegovih skladb. Od kod imamo Slovenci toliko lepih pesnlj ? Kdo ie vežbal iu uril marsikatero pevsko moč, ki je sedaj nam in narodu v čast ? Gegave zasluge so lepi uspehi učiteljskih koncertov? Tak mož zasluži večjega spoštovanja, lepšega priznanja. Vsak narod slavi svoje može iu tudi mi jih moramo. Sosebno pa mi, učitelji, moramo slaviti može, ki so se trudili z nami no le na znanstvenem, temveč tudi ua umetniškem polji, da se sedaj smemo javno pokazati pred svetom, da kuj veljamo in se tudi naš glas jemlje v poštev. — Uzroka temu ravnanju nisem našel. Čudno se mi je zdelo in mislil sem si, so li skladbe gosp. Ant. Nedveda pretežke ali pa prelahke! — Nikakor nimam pri tej opazki slabih mislij. Vodila me je jedino le hvaležnost do nam priljubljenega nekdanjega profesorja in do najboljšega slovenskega skladatelja, prepričan sem, da ta hvaležnost še ni izginila iz src slovenskih, sosebno pa ne iz src učiteljev, ki so imeli priliko, učiti so od tega moža, kar znajo sedaj in da pri prvi priliki pokažejo pred svetom, da znajo biti hvaležni in tudi vedo ceniti prave moči. Uči t olj. Domače stvari. — (Velika per fi dnost. ) Z Notranjskega piše nam prijatelj: „Potujoč po opravkih, prišel sem tudi dne 24. t. m. na Col. Ker je bila baš nedelja, šel sera v cerkev, a slabo sem naletel. Župnik Anton Lenasi, ki je, kakor sem pozneje zvedel, že več nedelj propovedoval in hujskal proti „Slovenskemu Narodu" in ga imenoval „brezversk list", bil jo ta dan posebno razsrjen in rogovilil je raz lečo, da „hiša, v katero tak list zahaja, ni vredna, da jo solnce obsijo." In kakor bi to še ne bilo dovolj, hudo val se je g. župnik še dalje na leci, kakor petelin na veji in naposled spravil se še nad nerojenega „Rodoljuba." Izrekel jo upanje, da se vrata pokažejo novorojenemu listu, katerega namen je „trgati vero iz src preprostega ljudstva." Začuvši to podlo klevetanje iu obrekovanjo v božjem hramu, bil sem v resnici osupel. Na leci, kjer bi se imela glasiti le božja beseda, kjer bi se imela propovedovati le resnica in vera ljnbezni, šopiri se politiška strast, čujejo so psovke in podlo obrekovanje.1 — Ako ima župnik Lenasi sploh kaj poštenja v sebi, naj svoje neosnovane besede prekliče, sicer ga moramo imenovati navadnega klevetnika, ki lečo zlorablja in svojo vernike slepi, mesto da bi jih učil božje besede. Žal, da nemamo nobenega pravnega sredstva, da bi župniku Lena-siju na drugem mestu dostojno posvotili in mu dokazali, da tak hujskač, kakeršen je on, ni služabnik božji. Zal pa tudi, da so take skandalozne propo-vedi sploh možne. No, nam ne bodo škodovale. Ljudstvo naše je dovolj razsodno, da loči pšenico od hilike, pravega dušnega pastirja od laži-proroka. Ako torej župnik Lenasi ubija „ Rodoljuba", ko šo izšel ni in ko se mu niti ne sanja, kako bode pisan, bode pae vsakdo razumel, zakaj se tako godi. To ni druzega nego strankarska zavist in klerikalna podlost. In župnik Lenasi, ki tako zlorablja I e c o, pač ni vreden da ga solnce o bse v a. — (Iz o il h o r o v e sejo „Sokola.") V vče-ranji odborovi seji sklenil je „Sokol" Ljubljanski, da se po deputaciji udeleži velicega shoda vseh Sokolskih društev v Pragi Obrnil se bode do slovenskih in bratskih hrvatskih društev, da se vsi Sokoli, ki bi želeli se udeležiti te slavnosti, združijo v večjo Jugoslovansko deputacijo Sokolsko" ter bi se združeni odpeljali iz Ljubljane s posebnim vlakom, ki ga bode za razstavo v Pragi priredil g. Pavlin. Nadeja se, da mu bodo posamična društva kar prej mogoče odgovorila, da se ukrene vse potrebno. Dalje se je Bklenilo, da so Sokol udeleži in corpore slavnosti čitalnice Viško-Glinške, ki bode v nedeljo 7. junija. Telovadci .,Sokola* bodo imeli zopet ugodno priliko pokazati Ljubljanskomu občinstvu svojo spretnost. Za tamburaški zbor oglasilo se je potrebno število članov, tamburice so tudi že došle in tako bodo bodoči mesec, ko društvo dobi potrebnega učitelja, tamburaški zbor lahko priče svoje redne vaje. Glede izleta k Zagrebški razsta vi in eventuelnega manjega izleta n. pr. v Kamnik odložil se je pogovor do prihodnje seje, principijelno pa Re je sklenilo prirediti ta dva izleta. Najvaž-neje je zdaj, da 8e oglasi dostojno število članov za deputacijo v Prago. Podrobnosti tega izleta naznanimo prihodnjič. — („Slavec") priredi dne 14. junija povodom koncerta v korist. Prešernovomu spomeniku kegljanje na dobitke. Kegljanje se prične v nedeljo, dne 31. maja ob 9. uri zjutraj pri Koslerji in traja do II. junija 9. ure zvečer. Ob nedeljah se bode kegljalo od \). uro zjutraj, ob delavnikih od 5. ure popoludne naprej. Dobitki so: 1. li cekine, II. 8 gold., lil. 4 gold., IV. 9 gold., V. 2. gold. , VI. za največ serij 3 gold., Vil. šaljivi dobitek za največkrat vsih devet. Serija treh lučajev 10. kr. — (Viško-Glinška čitalnica) dela velike priprave za svojo ustanovno veselico v nedeljo dne 7. junija. Razven vojaške godbe domačega pešpolka nuročila je še Domžalsko godbo, ki bode narodua društva spremljala iz mesta na Glince. Mej drugim postavila se bodetn dva slavoloka Posebno krasen bode slavolok pred „Bobenčkoni", kjer bode vsprejem Ljubljauskih društev. — (Javna tombola v Ljubljani.) F i-nančno ministerstvo je v dogovoru z ministerstvora notranjih zadev tukajšnjemu patrijotičnomu ženskemu pomoČnemu društvu „Rudečega križa" v zvezi z društvom „Belega križa" in I. občnim bolnišuim in podpornim društvom dovolilo prirediti javno tombolo, katera bode dne 14. junija t. 1. popoludne na Koiigresuem trgu. — (Klub amaterjev -loto grafov v Ljubljani) ima v ponedeljek, dne 1. junija, ob 8. uri zvečer svojo mesečno sejo v društvenih pro-btorih: Pred školijo, štev. IG, I. uadstr. Gostje dobro došli! Odbor. — (Umrl) je včeraj opoludne v tukajšnji vojaški bolnici g. IvanflBab še k, c. in kr. nadpo-ročuik v sanitetnem oddelku Štev. 8, v 40. 1. dobo svoje. — ( P o m i 1 o š č e n) je Martin C1 o 1 n i k, kmetski fant od Malo Nedelje, ki je bil zaprt zaradi znanih dogodkov v Rožnem dolu pri Mali Nedelji. — (Iz pekovskih krogov) so nam piše: „Pekovske zastavo neso nosili vajenci, ampak sami pomočniki Seveda bili uo najmlajši pomočniki, ker bi sicer po nebrižnosti starejših zastava v cerkvi ostala. Isto velja glede sveč. Da bode v bodoče bolje, treba, da se združimo in vzajemno postopamo. To bode le naša korist." — (Prememba v posesti.) Vodmatsko tovarno za koce, doslej lastnina g. Zeschkuta, kupil je g. Krenner, tovarnar in trgovec v Škofjiloki za 23 000 gld. Kakor se čuje, misli g. Krenner tovarno zopet otvoriti in v ta namen v njej postaviti mesto dosedanjih neranljivih, nove, sedanji tehniki primerne stroje. — (Glas izmej občinstva.) Z Notranjskega nam prihaja ta pritožba: Pred kratkim po-Blal sem za svojega sina — dijaka v Ljubljani, s poštno spremnico škatljo z nekaterimi jedili in malim zneakom denarja Čez dva dni dobim sporočilo, da je to blago dotična adresatima pač dobila, pa Škatlja je bila že čisto na hlapno zaprta, iž nje pa vzet denarni znesek in skoro polovica jedil! — Ker se mi zdi ta uganjka odveč resuega značaja, a kaže skozi in skozi na malovredno drznost dotičnih železničnih ali tudi poštnih slug, ki imajo posla pri tacih pošiljatvah, vprašam si. poštno, kakor tudi južne železnice obratno vodBtvo, bi li ne moglo takim junaškim činom — sape zapreti ? St. P. — (Pretep.) Včeraj proti 7. uri zvečer stepia sta se na Poljanski cesti sobni slikar Josip Šv igelj in pomoćni kondukter Fran Peteani, oba precej vinjena. Peteani je bil pred tedni Šviglja ranil. Poslednji hotel ne je maščevati in napal je Peteanija z nožem in ga težko ranil. Peteaui, katerega so redarji odveli na rotovž, se je silno branil in štirje redarji imeli so dovolj posla, da so ga spravili v stražnico, od tam pa v deželno bolnico. Švigelj izročil se je deželnemu sodišču. — (V Mariboru) začne se v kratkem graditi novo gimuazijsko poslopje, katero ima 1892. 1. že biti gotovo. — (Iz Tržiča:) Pretekli torek zgodilo se je tukuj več nesreč. V prvo utonil je v Mešeniku 4leteu otrok; potem odbil si je delavec v predilni tovarni prst na roki in okolu polnoči začela je goreti predilna tovarna. K sreči pihal je „goreujec" (severni veter), tako da je pogorela samo predilnica j tkalnica in skladišče za bombaž je ostalo. Ogenj bil je silen, ker so se skrivile železne tra-verzo in tudi zid se je močno razpokal." — (Pri občnem zboru „Tržaškega Sokola") bili so z večino glasov voljeni: starosto brat Maks Cotič; odborniki pa bratje: Ljudevit F ur lan i, Vekoslav Kalister, Ivan Prelo g, Andrej Kalan, Ivan Knavs, Julij Mikota, Frau I u a m o In Anton L a m p e. Namestniki: Jos. II v a 1 a, Josip pl. Masnec in Fran Zelen. Pregledovalci računov: Gracijan Stipančič, I. Žiberna iu Mihovil Vene i. — (Na občni zbor »Delavskega podpornega društva" v Trstu) došlo je do 300 članov. Jednoglasno bili so izvoljeni: prof. Mate M nudit: predsednikom, odborniki pa: dr. M. Pret-ner, Fran Hafner, Jakob Perhavc, Auton S laj ko, Ljudevit It u žić, Auton P. o g d a no v i č, Anton Vrabec, Jernej Novak, Ivan Krape ž, Andrej V rtu vse, Gregor Lotrič, Josip P rele, Miha Grahor, Jernej Celan, Fran Primožič, Franjo Mavric, Anton U ep, Maks Cotič in Ivan Besednjak; z ogromno večino pa: Ant. Kljun, Drag. Se brni dt in Fran Do 11 en z. Namestniki bo bih voljeni: Valentin Kosovelj, Vekoslav Kalister, Josip Urbančič, Ivan Leve, Franjo Prele, Andrej Visentin. Pregledovalci računov: Janko Draščik, lvau Kikel in Jakob Škamperle. V razsodišče: Jos. Kenčelj in Valentin Ster. Ker pa sta se gg. Fran Dollenz in Janko Drašček odpovedala časti odbornika, oziroma pregledovalca računov, bila sta na njuui mesti z aklamacijo izvoljena gg. Valentin Ko-Birnlk odbornikom in Fran Polic pregledovalcem računov. — (Vabilo) na izredni občni zbor /Tržaškega podpornega in bralnega društva", kateri bode v nedeljo, dne 7. juuija t. 1. ob 1. uri popoludne v društvenih prostorih (Via Caserma 13.) Dnevni red: I.) Sprememba 19. in 23. čl. dr. pr. 2.) Volitev II. tajnika. 3.) Volitev 11. vodstvene svetovalke. 4.) Posamični predlogi. Ker je na dnevnem redu za ženske društvene članove velevažna zadeva (sprememba čl. ID. in 23.) upa podpisano vodstvo, da se bodo iste mnogobrojno tega izrednega občnega zbora udeležile. Vodstvo. i f1''L jrfjun Of# "uji Il^i — (T rt na uš) širi se vedno bolj po Vipavskem. Pred nekoliko dnevi zasledili so jo blizu Dornberga. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 29. maja. Nadvojvoda Fran Ferdinand obolel za dobrci. Groznica ni huda, bolezen lahna. Praga 29. maja. ,,Prager Abendblatt" piše: Razni listi priobčili so vesti o dozdevnih sporih mej Nemci in Cehi na deželni razstavi. Oblastva so v tem dobila povod preiskavati stvar, a navzlic skrbnemu preiskavanjn se ni nič dognalo. Praga 29. maja. V kadetski šoli razkril se ob prisotnosti nadvojvode Albrehta svečano cesarjev spomenik. Poveljnik kadetske šole oduševljeno govoril. Lvov 29. maja. Pri Horinieca utrgal se oblak. Vsled tega promet na progi Jaroslav — Sokol ustavljen. Pariz 29. maja. Minister Constans bode jutri zahteval poldrugi milijon frankov za uničevanje kobilic v Algijeni. Catanija 29. maja. V Misterbiancu udrlo je prebivalstvo, nevoljno zaradi nove priklade, v občinsko hišo in jo je zažgalo. Catania 29. maja. V Misterbiancu je zopet mir. Oblastva pričela so preiskavo in zaprla veliko oseb. Bremen 29. maja. ,,NorddeutscherLloyd" naročil svojim evropskim agentom, da natančno preiščejo telesno in nravno stanje izseljencev. Llovdovi agentje bodo za vsacega iz Amerike zavrnenega izseljenca plačali po 21 dolarjev. Dunaj 30. maja. Nadvojvode Frana Ferdinanda zdravje v obče povoljno, groznica srednja. Cesar in nadvojvode poupraševali so včeraj in danes o zdravji, došla so tudi brzojavna uprašanja raznih vladarjev, mej njimi od ruskega carja. Moskva 30. maja. Car, carica in velika kneginja Ksanija semkaj došli. Berolin 30. maja. Kočija, v kateri sta se cesar in cesarica peljala v opero, zadela z omnibusom. Nihče poškodovan. London 30. maja. Iz vest je „Standarda" iz Moskve: Tri dni pred prvotno določenim prihodom carja v razstavo, došli na razstave carinski urad štirje \eliki kot stroji označeni, a z dinamitom napolnjeni zaboji. Govori se, da so pod Dolgorukova uradnim stanovanjem in pod železnico blizu Tvora našli mine. London 30. maja. Portugalci napali Angleže pri Hui, zahodno od Masikesa. Po dve uri trajajočem boji so se umaknili. Angleži nemajo nobene izgube. Portugalski poveljnik proglasil v Masikesu obsedno stanje in odredil, da imajo vsi ostaviti deželo, ki neso rodom Portugalci. Razne vesti. * (Uniforma za železniške uradnike.) Na Dunaj i bila je te dni po želji trgovinskega mi-nisterstva konferenca vodij avstrijskih železnic, na katerej so s« pogovarjali o uniformovanji železniških uradnikov. Da uniformovanje državnih uradnikov ne bode ostalo brez upliva na železniške uradnike, to je bilo skoro naravno. Bržkone se bode torej .skušalo tudi pri železniških uradnikih uvesti uniformo, kakor jo imajo zdaj že vsi državni uradniki. * (Strajk č r KO Sita vcev in tiskarjev na Dunaj i.) Na shodu, katerega se je vdeležilo okolu 3000 tiskarjev, sklenilo se je, da se vzdržujejo vse stavljene zahteve ter da se strajk nadaljuje. * (Fotografije v barvah.) V Gradci razstavljene so v neki tamošnji prodajal niči nekatere fotografijo v barvah, ki kažejo znamenit napredek v fotograliški tehniki. Iznašel je ta način fotogra-fovanja profesor Gabrijel Lippmun v Parizu. Podobe, ki predstavljajo razne pokrajino iz Švico, Italijo in Francije, vzbujajo splošno pozornost vseh znalcev ter so barve popolnoma po naravi posnete po nekem novo iznajdenem kemično-lizikaličnem načinu. * (Hripa v Londonu.) Pretekli teden umrlo je v Londonu na hripi 819 oseb (proti 2GG prejšnjega tedna.) Število se je torej pomnožilo. * (Poljski izseljenci.) Iz Berolina se javlja, da je bilo 150 poljskih izseljencev, ki neso mogli plačati vožnine v Brazilijo odgnanih iz Bremena v Thorun, oziroma na rusko-poljsko mejo. V Spandavu branili so se voziti dalje, vrgli so se na tla ter prosili naj se jih ne goni nazaj v bedo. Še le ko so posredovali vojaki, pripravili so policaji in železniške oblasti te ljudi, da so se spravili v vlak, ki jih je imel odvesti. iilOUlr^ HfUsA^JL^Jiil^ tt 12 O Lil'I * (Samomor.) Na Dunaji zavdal se je gledališki igralec Pauly, čegar soproga se je nedavno v napadu ljubosumnosti ustrelila z revolverjem. Zavest, da je on zakrivil smrt soproge, ni mu dala več živeti in gnala tudi njega v smrt. * (Požar v konjiiki vojašnici.) V Be~ rolinu nastal je te dni v vojašnici ulanskega polka velik požar, ki je prouzroči! mnogo strahu, ker je vojašnica tik mej narodne umetniške razstave. Posrečilo se je požar omejiti in rešiti vse konje. * (Strela v telefon udarila.) Iz Pariza se poroča, da je nekega uradnika Londonskega telefonskega zavoda mej govorjenjem namah zagnalo iz telefonske celice. Ker je na čelu ranjen, sodijo, da je bržkone strela udarila v telefonsko žico. * (Ženin in nevesta utonila.) Pretekli teden peljal se je po Krki v Treibachu na Koroškem krškega škofa gozdar g. MuIIer s svojo nevesto in s svakom in svakinjo ki sta ju prišla obiskat iz Gradca. Krka bila je še precej deroča in poldrag meter nad normalom. Ko čoln priplava do necega jeza, ni ga zmogel voditelj. Svak in svakinja skočila sta vun in se rešila, Miiller in njegova nevesta pa sta zginila v valovih in utonila. * (Ustreljen tihotapec.) Kakor se poroča iz Ossove, naletela je patrolja financerjev mej Toplecom in Koramnikom na tihotapca, ki so nosili sol. Jeden tihotapcev bil je pri tem ustreljen* * (Velikanska tatvina.) Iz Batavije poroča se telegratično, da so neznani tatovi preteklo nedeljo ulomili blagajnico na tamošnji glavni pošti in odnesli jeden milijon denarja v bankovcih. Dose-daj oblasti še neso dobile sledu tatov. Poslano* Slavno uredništvo .Slovenca" tu. V članku „Mestna uprava", katerega duševni oče je očividno g. dr. Gregorič in kateri je poln lažij, zvijač in nazadnje kot „mazilo" še denuucijaeij, mene napadate in javno denuncirate. Primoran sem torej tudi javno odgovoriti. Pravite, da sem jaz dobil kot plačilo za agitacije pri mestnih volitvah, da se mi bode stanovanje v klavnici razširilo. To je grda laž! Ali ni ravno gosp. dr. Gregorič še mesec dnij pred volitvami v seji klavničnega direktorija najbolj podpiral to razširjanje klavnice in stanovanj? Jaz sem že pred letom dnij uložil na slavni mestni zastop prošnjo, da bi se mi stanovanje razširilo, ker v tacih tesnih prostorih, kakor so sedaj v klavnici, mi ni mogoče stanovati z rodbino. Komisija, ki je Že v jeseni bila v klavnici in pri kateri je tudi bil g. dr. Gregorič, je vse to ogledala in popoluoma pritrdila, isto tako je bilo v sejah klavničnega ravnateljstva, katerega član je tudi dr. Gregorič, popolnoma priznano, da je stanovanje res premajhno in da je potrebno, da se dozida. Posebno se je še poudarjalo, da, ako se bode ad-ministracijsko poslopje na jednem konci vzdignilo (in ne celo prvo nadstropje), bode lahko vratar, ki se ga misli nastaviti, tudi v poBlopji stanoval in ne bode treba posebnega zidanja, kar bi gotovo še več stalo. Dalje pravite, da je moje stanovanje v klavnici vredno do 300 gld. — No, ako je tako stanovanje, katero je na samoti, zunaj mesta in obstoji iz 3 majhnih in tesnih sobic, da se človek v njih komaj obrne, vredno 300 gld. — potem mora stanovanje gospoda dr. GregoriČa, ki je v mestu, v največji in živahni ulici najmanj 1500 gld. biti vredno. Da me grdo denuncirate in pravite, da sem na dan volitve cel dopoludan stal na magistratu in agitoval, ter tako svojo službo kot nadzornik mestne klavnice zanemarjal, Vam moram odgovoriti, da sem jaz bil na magistratu kot volilec, ker sem volil zase in za svojo mater, ki plačujeva nad 1000 gld. davka in da kot volilec in davkoplačevalec imam isto pravico — ali pa še večjo — na magistratu stati kakor g. urednik Žitnik in pa g. dr. Gregorič. Ako sem pa agitoval za svojega „šefa", katerega ste Vi in Vaša stranka grdo in nesramno napadali, sem si to le v dolžnost Štel, kar mi mora vsak treznomisleč Človek pritrjevati, ker alab tak uradnik, ki dela ali agituje zoper svojega „Šefa". Da bi pa jaz s tem kdaj svojo službo zanemarjal, to je grdo in nesramno ovajanje, tacih denuncijacij se prav nič ne bojim, ker v tem imam popolnoma mirno in čisto vest in sem preverjen, da, ako bi sam gospod Kalan bil za župana, bi mi ne mogel dati prav nobenega ukora. Pavel Skale. Trajni zdravilni napeli. Pri bolestnem protinu, revmatičnih bolečinah v hrbtu, udih in členkih se z velikim uspehom rabi Moli- ovo BF ran coa ko žganje s Boljoy. Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. _ ^ 7) j | | 1 lil T n l ■ »»**»Ijii!JdL.fcJLJa'M „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Vabilo na naroebo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■juročbo, itare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ue preneha in da dobe vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. pol leta........6 četrt leta........3 n 50 „ h 30 „ 10 „ na mesec, „ jeden mesec.......I Za pošiljanje na dom se računa 10 kr 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. . pol leta........8 „ — „ B četrt leta........4 ,, — ,, „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko i vBukim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. Upravnlčtvo 9,8lov. Naroda". TlljCl: 549. maja: Pri Malici : Schidlof, Hemerle, Steinbock, Petorka, Kapputein, Baumgartner z Dunaja. — Bartelmav iz Kočevja. — Lavrič iz Nove vasi. — 8eidl iz Prage. Pri Nlonu: Habenicht, Lechner, Kdnigsberger z Dunaja. — Hauffl iz Draždan. — doli iz Idrije. — Mally iz Zagorja. — PaBsavalli z Reke. — Gaaser is Gorice. — Ruggi iz Trst«. — Dr. Schwarz iz Opatije. — "VViesthaler iz Maribora. — Hvvoboda i« Gradca. Pri a%Htrl JNkem cesarji i Kottnik iz Mengia. — Pri havamkitn dvoru: Vrečko iz Rateč. — Hand-ler z Dunaja. Pri jasnem kolodvoru : IJulla is Gradca. — Pir-nat iz Kamnika. — Dr. Eggerman, Kassorn z Dunaja. Meteorologično poročilo. | Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- | krina v mm. e« a «34 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-2 mm. 785*8 mm. 734-5 mm. 10-2« C srao* c 15tJ°C brez v. si. svz. si. bvz. megla jasno d. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 1.V90, za 0 6° pod normalom. IDTJLaaaJslsa- borza duo 30. maja t. 1. (Izvirno tolr^rafično poročilu.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. »2 60 — gUl. 92 60 Srebrna renta...... 92 45 — „ 92 50 Zlata renta......, 111-— — „ 11110 6°/0 marčna rontn .... , 102 45 — „ 10245 Akcije narodne banko . . „ 996-— — „ 997-— Kreditno ahcije.....„ 801*85 — „ 30050 London.......„ 117 80 — , 118*— Srebro........ „ — ■— — „ —•— Napol......... „ 9 33 — . 9 34 C. kr. cekini...... , 5-55 — , ft'58 NemSko marke......57-62'/, — , M 70 4°/0 državuo srečke iz I. 1854 250 gld. 133 gld. 5u kr. Državno srečko iz I. 1H64 100 , 183 , — , Sgerska zlata renta 4°/,.......105 , 05 , gorska papirna ronta 5%......101 , 50 , Dunava reg. srećke 6% . . . 100 gld. 120 n 50 , Zemlj. obč. avatr. 4 V,°/0 »lati znat. listi . . 115 „ 30 , Kreditne srečko......100 gld. 186 , 25 , Rudolfov o srečk«)..... 10 „ 20 „ — m Akcijo auglo-avatr. banke . . V20 . 157 , 50 , Tramway-druftt. voU. 170 Kld. a.v. , . . 289 . - „ Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni tedni so navadno Čas, v katerem so ifičo ozdravjjonjo motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na O LAVNO g K L. A D 18 T I najčistije lužne kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za predzdravljenje za toplico: Karlove »■uri. Marijin«- toplice, FramcuNbail in druge od zdravniške struni priporočane. ba tri tečajo in z neprestano vodno silo, blizu I.fubljnne na Kranjskem, ob novi K mik ni-. U i želozuiei, katerega jo moči porabiti tudi v kako inrtuMlri jelno poor Kwizde iz kij urno pri v. restiiucijska tekočina umivalna voda za konje rabi se nad ho let z Izbornim nspebom v mnogih dvomili hlevih« v »ellrlli hlevih vojaških in zasebnih kot krepello pred in po težkih delih* proti podvitjam« lavinenjam, otrp-nenji kit itd., ter daje konjem posebno moč za brsl tek. - Cena steklenlol 1 gld. 40 kr. — Pristno blago z gorenjo varat veno znamko dobi se v vneli lekarnah in špecerijskih trgovinah avatro-ogerskih. (103—4) S pošto razpošilja se vsak dan z glavne zaloge: Franc J- Kwizda cea. in kr. avstrijski in kr. rumunski založnik, okrožni lekar v Kornenburgu pri Dunaji. Gospodična velčs pri trgovini špecerijskega in mešanega blaga, izurjena pri iivanji in pri kuhi, lftee alaabe tu ali m deSell. — Več pove iz prijaznosti uprsvniltvo »Slovenskega Naroda". (433—8) IN a J boljie sredstvo Prebavno vino (Vinnm digeativnm Breymesaer> iz knezoSkofijske dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Breymes6erja je najbolji« in Dsjslgurnejie sredstvo, da se hitro leči j o vsakovrstne moti t ve pre-bavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 srld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svoboda v LJubljani. (198—23) s. ii I) o I n 1 želodce! Na najnovejši in najboljši način l (33—39) * ustavlja brez vsukib boločin ter opravlja plombo-vanja in vse sobne operaelje, — odatranuje sobne holeeine z usiurtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Hradeokega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Plecolija v LJubljani, narejena z večine iz samega pristnega kine&kega revnja, jo ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zahojčkih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. _ _(7U-:ia> V1ZIT NIC E pnporočH „Narodna Tiskarna'* po nizkej ceni. Čitaj in čudi se! Ker je velika tovarna za ure ustavila delo, katere jedini zastopnik sem jaz, se mi je naročilo, da naj vso zalogo ti n iti žepnih ur za vsako ceno spečam in prodam in zatorej dobi vsak naročnik lepo, dobro idočo žepno uro v zlatoimitiranera okrovu za nečuveno ceno 2 gld. 80 kr. in dobi poleg toga vsak naročnik, ki se sklicuje na ta list, še prekrasno, iino pozlačeno (430—1) urno verižico z zapornico saHtonj. Dre posije po postnem povzetji Dunajska komisg-ska zaloga ur S. Blodck II 3 Schreigasse 9 S. NB. Neugajajoče se brez ugovarjanja nazaj vzame. Ad št. 9779. (455—1) Zaradi oddajo zidarskega, hnosestega in tesarskega dela pri razširjenji klavnice za drobnico in nadzidan j i upravnega poslopja v mestni klavnici, vršila se bode dni1 H.Jniiijii, l«'i<>»i ob lO. iii'i tlopolucliie pri mestnem magistrata Ljubljanskem javna pismena ofertna razprava. Načrti, proračuni in pogoji so v pisarni mestnega stavbinskega urada (Spitalske ulice št. 12) ob navadnib uradnih urah vsakemu na upogled razgrneni. Ponudbe je do določenega časa izročiti zapečateni' in priložiti jim vadijum, znašajoč .r)°/0 skupnega po jednotiiih cenah preračunje-nega zneska. Na ponudbe, izročene prekasno ali celo po končani obravnavi, se ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 27. maja 18JM. Župan: Grasselli. Glavni zastop v Ljubljani (Rožne ulice št. 15) ogersko - francoske zavarovalne družbe JMC0-HG1SE" (n porosl \ hi prciiio/.cn |eui mul <» milijonov KoldinarJe%r u. v.) usoja so p. n. gg. veleposestnik* »u kmetovalce uljudno vabiti ua zavarovanje poljskih proti toči. 1'riioi)« lii« uhu j nnje .....iiku mc sa uplin itiijc premice «lo JoHenl. Do Beda] Izplačal« jo navedena zavarovalna' družba SO milijonov 121.177 gl I v Ljubljani, Šelenburgove ulice. 4. Sovo, fin 11 I u m orno blago. Notarski kandidat s-H1 ...h-tno legalno prakni), liUto nIiijčIm* pri notarji ali o«l% ciniku. — Prijazni predlogi: Francetu Culk-u v Celji. (481— Pozornosti vreden stranski dohodek ki »e vedno vekffa in voč let trnje, umrejo dobiti spretne in zanesljive osebo,' ki pridejo mnogo z občinstvom v dotlko. Neomadeževana preteklost Jo pogoj. Do- Hluženi žiindurji in podčastniki i utaj b prednost.' — Vprašanja pod „0. S. 1891" Gradeo poste restante. 84 — 17) V A TU ERIKO. VOŽNJI LISTKI (iyr>—15) pri n /o/t msli« - a m< ris It i pa-rohroriiii družbi. I Kolowratring 9 T-TT^KT A T IV VVevringergaBse 7" \J \J j}{ J^tJ . Prospekti iu pojasnilu točno iu zastonj Najkrajšo, najcenoje ln najhitreje potovanje. Mirni uzorci zasebnim miroOnikoin zastonj in franko. Uzorčne knjige za krojače, kakersnih Se ni bilo, ne-frankovane in le proti uložbi gld. 20, kateri se odra-v t* i » Cniiajor>adarsa vla^p n^oči. Perivien jn dosking za visoko duhovščino, Predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za bilard in igralne mize, I od en tudi nepre-močljiv za lovske suknje, blago, ki se smo prati. Popotni pledi gld. 4—14 itd. Kdor boče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne cenih steklenic (steklenica l1/., litra) SO gl«l. — pripoi-oča (445—6) X^.nc3lc¥ier* v Črnomlju. BlUIOfl FRAN CHRISTOPH-ov svetH lak /x\ je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnostlj iu jednostavnoga rabljcnja sc posebno pripo- -ruča, kdor boče sam lakirati tla. — Sobe so v dveh Urah zopet lahko rabijo. % — Dobiva »i; v različnih barvah (prav kakor oljnate barv<») in brezbarven (ki daje samo svitj. — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobo se v vseh zalogah Dobiva se v IJublJani pri FRAN CHRISTOPH, IVANU LUCKMANN-U. i izumitelj in jedini i/.dčlovatelj prisrnc^a q svetlega laka za tla, ilUUA A. BJ£UUJbbu { Št. 10.240, (451) 30E30E30Eg liani 8 Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne /.tliiižt ni pivovarni Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu jo pri M. Zoppitsch-u Kolodvorske ulioe št. 2ogrst"to zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., sploh vst'^a v to nI ruko spadajoči^'a kliigu. ZETIne (4ii— 4) vodne pile in žage ~V(E za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni. □i ■ •<.«•«■• _tf,:.vi___t<*t; Usojam Bi naznaniti, do je moj O J^dl 1TIBU na kolodvoru v Kamniku pri vsacem vlaku p n. potovalnem na razpolaganje, ter da stane vožnja za osebo in prtljago 20 kr. Spoštovanjem France A^iMoliov (443—3) restavrater. Št. 8G2H (4529 -3 Po sklepu občii skega uvetu mesta Ljubljanskega v sejah dno 7. oktobra 1890. leta in dne 20. februvarja 1891. leta, kateri je visoka e. kr. deželna vlada z razpisom z dno 10. aprila letos, St. 11',);>, p«.trdila, glasita se §§. 5. in 19 «loNelilittt>lu Kastuerju in Merica IVhkiutju vdovi, kakor tudi v vseh prodajalnicth mineralni li vod, v špecerijskih prodajalnicah in droguerljiih, ki so na dobrem glasu. (:J88—4) Pafciitoranc In nepoškođ-Ijivc po rrcmciiii odi i U ova ii o z zlatimi svetinjami na razNlavali : w. velikimi srebrnimi svetili jami : Budejevice 1889 Gradec 1890 Line 1889. barve Line 1885 VVels 1888 Kolonj 1889. Ludvika Christ-a v Lincu ob Donavi. '■> barve ho najboljše, najftrpežneje ln najceiioj«' srrdNivo ih likanje slilovin, no ceneje od oljuutib barv ter ne ne Izpre-uiene niti Ne pobnl»ljo po vremenu, ne«« oNltmt jo vfdno jednake, »* ker no porozne, ni jili uioel preceniti I a idraiNtieneKa Htn>> 1In<»t. — Oulkl, prospekti, ispriecvalu Iu uzorci •lobi' ne ziiNtoiiJ In frankovano. — Zaboj i» poskušajo ■ Kld. »O kr. (889—8) Zaetop za KZrsmjslco: F. P. Vidic & Co. v Ljubljani. i" v GradišCi, Usojam si naznaniti, da z jutranjim dnem otvorim popoliiouin novo opravljeni gostilniški vrt s kegljiščem. Nudim slav. občinstvu izvrstno Koaler-jevo carsko pivo in pristna dolenjska in blzeljsku vina. Moja priznano izvrstna kuhinja bode i nadalje postregla čestitim postom s svežimi in ukusnimt jedili pri pazni in prijazni postrežbi. ltcgljlsec odda »e druftbam Ne za nekaj dnij. Za mnogobrojni obisk so priporoča s spoštovanjem (458—1) JL J". DOBEI2>T. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! liSfc Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnlce za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, miotiiniee. vlaćilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, rezil ulee m krmo, mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, mečkal nlee %a grozil je. vinske stiskalnice, oljne hIiskulnlee, perono* sporni aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vinske Ki-siiiiii«'«', kletni predmet i. sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i. t. d. i. t. d. Vso i/,vrH(un izdelano, §><» naju & >. j i I ■ i o v n rn i 1» oenali. I Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, Čas za poskušajo ! Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrasse 78. IG. HELLER, Dunaj I!., Praterstrasse 78. Bogato liuatrovanl, 141 stran ij močni ceuikl v neniNČInl, ii aliJuusčlul Iu slovausciut zastonj in franko. (12-1—7) Solidna zastopstva so povsod osx3.i3.jojo. Velikanski uspehi! Velikanski uspehi! Župnika Scb. Kncippa krepilna jestiva« kakor: zdravilna kava. suniost uiinI< i krepllnl kruli, krepilna moka /a jnlio. krepilnl snlior. reilllna moka xa tlceo so neobhodno potrebna zdravim in bolnim za iitrjenje in vzdržanJe idruvj«, a uprav nenadomestiva za dne, ki so bolni na želode! ali na živcih, ali kateri so m a I »krvni. Pristno blago je samo v bellk zavitkih, na katerih jo podoba in podpis - veleč. gosp. župnika Neb. Kuelppa. ■- SCHMIDT-SEYFERTH, tovarna clijototHl*ili joistiv, Glavna «loga v Idubljani: na Qunajif VVebflaSSe 6. II. I>. V» W,\ CLL. (413—3) vvvvvvvvvvvvvvvvvv-t ? *i i ^J^J^ ^Z?<^ ^fcViJ • % kisla voda po natriju in litiju najbogatejša in (270-1G) Radgonska čista allcallćna kiselica. Glavna zaloga pri J. LININGER-ji v Ljubljani. Itlmska eeNta hlft. *tev. «». Prodaja po prvotnih cenah. Največja razpšiljaliiica blaga y Brno Filip Tielio, (09—16) Zelny trh 21. BRNO Radnička ulice 17. Kaspolllja proti poviotju ali prcdplnoilu : Umskega sukna, metrov 310, sa celo tnoAkO oblokn, dobro l>a#o • iin-i gld. (!•—. Itrn.kngu sukna, nmtrov 3 lu, ta celo moško oliloko, lioljo baio nuno (jbl. H'—, i rnsk .■-•n Hikun, ui. ti..v 3 10. 7i celo umsko obleko, iinj Mnojio Im/i' huiiih «!l 10 7f». llrn»ki\l(.i Huknft, črno barvo, mrtrov 3'ln, KAiloitiijoč za »nloii»ko obleko, jako trajnu ■ umu gld. 0'—. Metni 3, »» otfTtftc, v najti noj t Ih barvnb in liUgti'.b vrntali, i«nw ([Id. 6-—. ti ribiiuiirto blago in vmiiji) (ila ■<> h mu prati, io jamči), v najnovojiob narisih in Uarrali, mdtror li 40, sr..» cilo mniko uliloko lantO wbl. 3'—. 4»sijti.elt i ,!!•.•;..•„•.» l !..«•.». Niikaniovo blitvo, ki no smo prati in v čuilovitili ur.orclli metrov li tu celo umiku obleko nanio k*M. * —■ Oicriujnlo ia Hiikanca, 0 oetrtn.k iloliio, ubi. l'J0 ; člita volna 10 eotrtlnk dolgo Kld. t — ; pojiuluonia crno a »> ilneniiiii resami -k.« our-k. robec .ialnvatijo) «ld. 4 M. Blago za ženske obleke v vstdi iiutiitib tkanju, izvi-viiali in barvali, nuj-novt'jšo iu uiijelc^uiit-nt'jšo 7.ii poinladnimko in pol«-tni> U07.OI10 1S01/02. Za celo obleko, dvojno širiko, v dobri bazi 10 m gld. 3.50 v boljfii bnfci 10 Nt „ fi"— v tinojfti baži lO »i „ 8*— v najfinejši bnži, čist.i volna 10 m „ 91— v veletini bazi, cista volna 10 m „ 13*— francosko Idago. Črni kašmir, saksonski izdelek, gladek, progast ali rožast: 1 obleka 10 nt, gladek gld. 4-50. 1 obleka 10 mi, progast gld.6'60 do najGn. vrste. Angleški sefiri (platno), najunejse in najprnktifineje za domado in cestno obleke. Novo! 1 cela obleka v Ia. bazi 10 M gld. 550. 1 cela obleka v Ha. bazi 10 ih gld. 4—. Francosko blago, (satini), ki se sme prati, za kar se jamči. Za celo obleko, 10 metrov: v dobri ba*i . . gld. 2*80 v fini bazi .... „ 3TiO v najfinejši bazi „ 450 v atlasasti bazi . „ G'— Jutni zastori, turfiki uzorce kompletne dolgosti prve baze gld. 8*50 druge baze gld 50. Tunišld zastori, z zlatom pretkani, z velo-finimi progami in ćopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 450. Garnitura, 2 posteljni pregrinjali in prt is juto. . . . gld. 3 50 iz ripsa ... „ 4*50 Manilske posobne preproge jako trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40. Platneno blago kos 30 Dunajskih vatlov. Cena kosu: llumbursko statvino platno, B četrtink Široko gld. 0. iz najboljše Rumbnrske tknnine s švicarsko vezenino G komadov gld. 6'—. Ilustrovani modni katalogi zastonj in franko, ■o na za h te vanje od vsega blaga zastonj "^^aktisattaiiailliu — Dsorci pošljejo in franko. 57 B:/8D Vsak slovenski gospodar, S še ni naročen ia i I u 8 r ru v ;i ti gospodarski list „Kmetovaleo" a prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski dražbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošljo prvo Številko brezplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vBakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—3t) puškar v 15 o v o v IJ a h (Fcrlaeb) na Koroškem izdeluje iu prodaja vsakovrstno novo puške in revolverje ter vse lovske priprave« patrone ter drugo strel I Ivo po najnižjih conah. — Puško so vso pre-skusene na ces. kr. izkuSavališoi ter zaznatnenovano i znamko toga zavoda. (175—25) 2ja izbornost blaga jamči i z del o vatel j. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. « t »in § 511 s fcrC s o >- . ■T»°- O >» w ** O W * »H ■O S BiH c nz 3 ® lk. a n 3 Is*! °- S g ■ g j* 7T ti b c a JL 3* 3= "I B 3 Zunanja naročila se a prvo pošto izvršujejo. ^aVHna«a«a«aVa«Mair Ravnokar izšla je strokovna knjiga: Nova učna metoda o prlkrojevanji oblačil za dame. Z» samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal ia izdal Matiju Kune, krojaški mojster v LJubljani. S 6 tabelami, 40 izvirnimi uzorci ia z merilno tabelo. Cena broš. knjigi gld. 2*60« vezani gld. S*—. Poleg te knjige dobiti je tudi Knjiga krojašfva za samopouk o prikrojevanji oblek za gospode. Z 10 tabelami, 50 iivirnimi uzorci, merilno tabelo in z dodatkom slovarčka sa krojaško obrt. Cena vezani knjigi gld. I-20. Obe knjigi izšli sta tndi v nemški izdaji. . Naslov za naročevanje knjig: M. Kune. IJ ubija ua. Po soglasnih izjavah merodajnih strokovnjakov jo podlaga teh prikrojevalnih metod popolnoma sigurna in najprlpravnejsa mm samopouk. (250—9) Sezija je z dne 1. aprila do konca oktobra. 11«. 11 r* v ii talcem, od Zagorjanske železniške postaje „Zabok-Kraplnske toplice" jedno uro oddaljeno. Do dne 1. junija in od septembra dalje stanovnina za 25°/0 znižana. Mogočne akroterme 30 do 35" R, gorkote. Kminentna zdravilna moč pri protinU, trganji po mišicah in sklepih, udotrpu, išiji, neuralglji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightovl bolezni itd. Veliki basinl, posamično i u banjsko kopeli, potilnice, maRHŽa, elektrika. Za vsako ugodnost jo skrbljeuo. Nizke cene. Zdravuik: dr. Josip iVelugerl. v2'.i5—4) r o 1 1 I Glcichenbcrški Ivanov vrelee je najboljša in najčistejša kiselina, in je, zmešana z vluoiu ali sadnim sokom, (427—4) IZZZ najizvrstnejša svežilna pijača, Dobiva se v Izubijani pri gp. : Peter L.assnik-u. Mihael Kast-nor-Ju, F. 8. Rojnlk-u, v hotelih, restavracijah le gostilnah. Glavna zaloga pri g. Henriku Billini v Ljubljani. !-!:o:>>:»:v->>:»:->:i>:»:o:o:»:o>>:*i*! sTiFi»iiiissihi^isisisi*i«iiiMi^TTwl Gostilnica „pri Lozarji" na sv. Jakoba trgua Usojam si slavnemu p. n. občinstvu naznanjati, da sem prevzel gostilnico „pri Lozarji" katera je popolnoma na novo opravljena. Točil bodem pri«tua do!en|ska in lirvaAka vina gospoda I.eii«'<'-tii iz I.avrice in lioslerjevo marčno pivo. Skrbelo se bode tudi za okusne iu cenene gorke in uirale jedi. Bs«t"~ Novo opravljeni vrt s steklenim Balonom je otvorjen. "Vsiil* |>c5toli dobo «e raki. Zagotavljajoč najuljudnejso in točno postrežbo, priporoča se za mnogobrojni obisk mijuljudneje z odličnim spoštovanjem (418-2) IVI. LEVO. Jeden jedini poskus prepriča vsakoga, da je gotovo najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, ker uniči s presenetljivo močjo in hitrostjo — kakor nobeno drugo sredstvo — vsake vrsto gomazen do zadnjega sledu. Najbolje porablja to srodstvo a pomoijo razpraillne Zaohorlin-ove brlzgalnloe. Za e beri i na ni same n jati z drugimi praški proti g o mazni, kajti Zacberliu je specijaliteta, katere ni drugače dobiti, nego v zapečaćenih steklenicah, na katerih je ime J. Zacherl. Kdor toref zahteva Zaclierlln, dobi pa kak prašek v škatlJlci ali v zavil kii, je gotovo vsakokrat goljufan. LJubljana: M Jan. Luckmann Karol Karingor Postojina: Skofja Loka Borovnica: Kočevje: Vel. Lailoe: Kriko: B Dvor. Hrib: Idrija: Kranj: Loi: Kostanjevioa: Alojzij Gataoh. Pristno blago ne dobi: ihael Kastner. Anton Krisper. II. L. VVencel. Peter Lassnik. Ivan Perdan. Jeglič & Leskovic. J. Klauer. Ivan Fabian. Kd. Mahr. Ferdinand Plautz. A. Sara bon. Viktor Schiffer. Schussuig & Webcr. Josip Terdtna. Anton Dietrich. Fran Kogej. Hadvik Fabiani. Fran Verbić. Fran Krenn. Fran Loi. Ivan Justin. Kupert Engelsberger. Auton Jugovic. Aut. Kline. A. Uličar. Fran Kos. Fran Dolenc. Karnl Savnik. Vilj. Killer. Karol Fabiani. Fran Kovač. Litija: Mokronog: Vrhnika: Oor. Logatec: Rado vlj loa : Radsos: n Novo mesto: Zagorje: Kamnik: Travnik: Črnomelj I Lebinger&Iiorgmann. Anton Majcen. M Brilev. Peter Hladnik. A. Koblek. Davorin Podlesuik. Fran Trovčnik. Adolf Psnzer. Bratovska skladniea nkonsumn. društva". Ivan Miiller sen. K d m. Zar i gor. Fran Kovač. And. Lsckner. Lud. Pers. (279—6) I DEŽELNA*5 RAZSTAVA v proslavo stoletnice prve obrtne razstave leta 1791 v Pragi pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I. BW~ od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891. ~W Vetlu, um«!■■