LETO VI. / ŠT. 10 KRANJ DNE 7. MARCA 195Ć CENA 8.— DIN Vodovod ■ najnujnejša naloga Jesenic Kairo rešiti stanovanjsko vprašanje Pretekli petek je bila na Jesenicah peta redna seja ljudskega odbora mestne občine. Odborniki so sprejeli mestni proračun, potrdili zaključni račun, sprejeli program komunalne dejavnosti za letos in določili vrstni red zborov volivcev, ki bodo v vseh volilnih enotah Jesenic v dneh od 10. do 16. Dani so na področju Jesenic investirali v razna komunalna dela nad 40,360.000 din, katere so prispevali razni delovni kolektivi. Letos pa imajo Jesenice na razpolago 108,700.000 din dopolnilnih sredstev, ki jih bodo prav tako ustvarili delovni kolektivi. To ni velika vsota z ozirom na velike potrebe mesta. Za gradnjo stanovanj teh sredstev ne bomo trosili, ker bo železarna Jesenice investirala nad 500 rridlijonov, NB 25 milijonov, nekaj Gradiš Jesenice itd. Odločili so se, da končno uredijo vodovod. Jesenice razpolagajo danes s 15 Utrl pitne vode na sekundo, kar je za tak industrijski kraj vsekakor premalo. Svet za gospodarstvo je proučil ta problem in našel tudi primerno postajo itd. Za elektrifikacijo in javno razsvetljavo so namenih 5,700.000 din. Diskusija o teh vprašanjih je bila zelo živahna. Odborniki so naštevali vrste problemov, ki jih je treba nujno rešiti. Toda pred seboj so imeli višino sredstev, preko katere niso mogli. Najbolj živahna pa je bila dis-ekusija okoli stanovanjskih vprašanj, saj je na Jesenicah skoraj tisoč družin brez stanovanj. Kar se bo letos gradilo, bo komaj nadoknadilo tisto, kar bo treba podreti zaradi kapitalne izgradnje jeseniške železarne in drugih objektov. Na Jesenicah in bližnji oko- lici stanuje 13.19(1 ljudi, stanovanjskih zgradb pa je 1172 s 3215 stanovanji. Normalni letni prirastek je na Jesenicah 556 oseb, dočim je bilo zgrajenih v zadnjih letih le 378 stanovanj, železarna namerava dograditi 10 večjih blokov s skupno 150 do 200 stanovanj. Praktično to ne bo pomenilo nič, kajti v istem času jih bo treba podreti blizu 200. Kaj storiti? Odločiti bi se bilo treba za gradnjo dvo-stanovanjskih hiš. Iz dosedanjih izkušenj je razvidno, da stane ena dvostanovanjska hiša okoli 1,200.000 din. Gradnja večjih blokov, kakor jih gradi n. pr. železarna, pa je znatno dražja in stane eno tako stanovanje blizu 3,000.000 din. Iz tega sledi, da bi bilo že z gospodarskega stališča nujno preiti na gradnjo individualnih hiš. Na področju Jesenic je itak predvidena gradnja večjega števila takih hiš, predvsem izza železnice, na Elej. Dobravi in drugod. Odborniki so bili mnenja, da bi iz teh 500 milijonov lahko tako zgradili najmanj 800 stanovanj. Da se to splača, pokaže tudi drug račun, železarna Jesenice je v zadnjih letih prejela v obliki najemnine za svoje stavbe 20 milijonov, za popravilo ten stavb pa je v istem času izplačala 100 milijonov. Tc vprašanje ne bi bilo težko rešiti. Potrebno bi bilo urediti le določene formalnosti in dobiti pristanek višjih organov oblasti, da podjetje, v tem primeru železarna, da teh 500 milijonov individualnim graditeljem v obliki posojila brez ali z nizkimi obresti, tako ti bila stanovanjska stiska lahko rešena v dveh letih. B. Pengov: Zmaga - Del spomenika talcem v 6t. Vidu nad Ljubljano S III. SEJE OLO KRANJ Dobiček ali vzgoja naraščaja ? 1 Nehaj najvažnejših sklepov OLO - Pvoiesi proti nezaUo-niiemu odloku državnega sekretarja so gospodarstvo Pogled na jeseniško bolnico rešitev, ki bo že letos uresničena. Nasproti železarne (Pod-mežaklja) bodo poiskali talno vodo. Tu je močan izvir. Rezervoar nameravajo zgraditi malo višje v Mežaklji. S tem bodo povečali zmogljivost jeseniških vodovodov na 30 litrov vode v sekundi, kar bi za nekaj časa zadostoščalo. Obenem bodo dokončali tudi vodovod na Javorniku, ter za-Čp]i z gradnjo vodovoda na BI. Dobravi, Hrušici, Kočni in Podkočni. 1,900.000 din bodo investirali za novo pokopališče naBlej. Dobravi in na Koroški Beli, kjer ni več prostora za pokopavanje mrličev. S tem bodo dobilo tudi Jesenice novo pokopališče. (Koroška Bela). Večje vsote pa bodo porabili *a popravilo in vzdrževanje Gest. V tem programu bo kontno zajeto tudi asfaltiranje ce-*te ml gasilskega donua do no-^ bolnice. Več popravil bo izvršenih na cestah od Sv. Kri-*a, Jesenic, J av omika, do ''■"j. Dobrave. Za ta dela Predvidevajo 30 milijonov din. ^ zvezi s kanalizacijo pa so počili 3 milijone za ureditev "tirih hudournikov. , ftnn pomembnih gradenj, s **£ero namerava ljudski odbor ^eoti že letos, jo zimsko ko-P''l'lščo, združeno s pralnico, !p!UnJco in šivalnico. Letos ^nc.ravajo dograditi tnn-]j\ l^Je visote bodo prispevali za .^"'idanski dom pri Sv. Križu, 41 mestno gledališče, rešilno 27. februarja so odborniki na skupni seji obeh zborov najprej poslušali poročilo o delu Okrajnega sodišča, ki ga je prebral predsednik sodišča tov. Vertov-šek. Poročilo je kaj skopo pojasnjevalo kazensko politiko sodišča, tako da je bilo prvo vprašanje, ki je sledilo poročilu, zakaj tolikšno število pogojnih kazni. Največ pozornosti pa je vzbudil mladinski kriminal (v pol leta 20 obtožencev), v katerem prevladujejo pretepi in poizkusi ptobega preko meje. Sodnik jo poročal, da so vsi obtoženci slabo vzgojeni, nagnjeni k popivanju in ne pripadajo nobeni organiza-ollji. Odborniki so v razpravi ostro obsodili številne prireditelje različnih veselic (nad 300 v lotu 1952), ki jim je prav malo mar, da so toči pijačo mladoletnikom. Zahtevali so, naj so kaznuj© vsakogar, ki bi točil pijačo otrokom. Kajti ugotovljeno je, da je največ kaznivih prestopkov storjenih v vinjenem stanju, pa tudi sicer jo popivanje le uvod v moralno propadanje in dalje v kriminal. Jeseniški železničarji za samoupravo Na občnem zboru železničarjev na Jesenicah so jeseniški železničarji zahtevali, da se končno uredi stanje na železnici ln pride na samostojno upravljanje postaj po delovnih kolektivih. Prepričani so, da se bo s tem dvignil delovni elan in zboljšal plačilni sistem. V tem smislu so z zbora od-pOfllaU tudi resolucijo Centralnemu komiteju ZKJ, državnemu sekretariatu za gospodarstvo in Centralni zvezi aindi-kaitov Jugoslavije. Pomenili so se tudi o kulturnem ln telcsnovzgojnom de-Ih dr o svojem prazniku »Dnevu železničarjev«. Tudi na in. kongres ž i •zničarjev 0f pripravljajo. Sklenili so, da počastijo ta dan z uspehi, ki jih bodo dosegli na strokovnem in kult umo-prosvetnem področ j u. Prav tako so odborniki obsodili tudi založbe, ki izdajajo pustolovska čttva ln kino podjetja, ki dovoljujejo otrokom obisk nepoučnih filmov iz gole željo za dobičkom. Prav to so vzroki vsem poizkusom pobega v tujino; želja, priti med kovboje na Divji zapad, detektive, v džunglo itd. Takih knjig in filmov otrocu ne razumejo, ker jim jih nihče ne tolmači, zato je edini učinek — zmedena predstava o tujini. Prav vsi: šola, dom, društva, organizacije itd. — bi morali skrbeti, da otrokom pomagajo ločiti resnično od neresničnega, dobro od slabega; brezvestne lovce za dobičkom pa bi bilo treba kaznovati. Zaključek diskusije jo bil, da se ustanovi posebna komisija odbornikov, ki naj bi proučila možnosti za preprečenje takih ln podobnih družbenih zločinov ter predlagala določene ukrepe. Komisija bo obenem zbrala priporočila za delo sodišča. Odbor je v nadaljevan ju sprejel nekaj sprememb in dopolnil k odloku o tuborkullnlzaoi-jl, ker jo bil prvoten tekst delno v nasprotju z že prej obstoječimi predpisi višjih organov oblasti. Spremenjen je čl. 3, ki določa trodnevni rok za pritožilo proti ukrepom veterinarja. Namesto toga velja čl. 175 Zakona o okrajnih ljudskih odborih. Razveljavljen je čl. 7, ki določa, da se mloko okuženo živali plača le v višini 70 odstotkov tržne ceno. Kazen za kršilce jo povečana nad 10.000 dinarjev. Dalje odlok odloča, da jo treba obvezno oddati bolno živino v zakol klavnicam v Kranju, Tržiču, škofji Loki in Naklem, kjer imajo strokovno nadzorstvo veterinarji. OdlK>r je nato razpravljal o predlogu, da so prepove obratovanje, žag samic-venecijank. Predlog jo bil sprožen v želji, da se prepreci nadaljnje za-pravjnnje lesa, katerega zalogo so že itak izčrpani'. Po daljši razpravi jo odbor sklenil, da so no izda takšna pro|M>ved, ker bi bila neumestna. Povzročlbi bi zmedo v preskrbi kmečkih gosiMMlarstov z lesom, nekaterim vasem pa odvzela edini zaslužek. Sklenjeno je, da se ostane pr| omejitvi sečnje s sečnimi dovoljenji. Kot zadnji važnejši sklep naj omenimo pismo, Id ga je poslal OLO predsedniku republike tov. Titu. V njem odbor ugotavlja, da je Navodilo o obračunavanju in delitvi dohodka gospodarskih podjetij po evidenci banke povsem nezakonito. S tem navodilom so odvzeta o-k raj u in podjetjem skoraj vsa dopolnilna sredstva, ki jim po zakonu pripadajo iz presežkov akumulacije nad republiško zadolžitvijo. Kranjski okraj je s tem navodilom občutno prizadet. Od 245 milijonov, kolikor znaša presežek akumulacije, ostane v okraju po obračunu banke le 24 milijonov, kar postavlja na glavo celotni družbeni plan okraja. OLO izraža v pismu upanje, da bo to vprašanje rešeno v smislu zakonskih določb, ki izrecno določajo, da ostane ves presežek okrajem ln podjetjem. OLO pričakuje, da bo izvršni svet razveljavil to navodilo, ki ga je izdal svetu podrejeni državni uradnik .Jiskanina" za poplavlience Delavski svet tovarne tiskanega blaga »Tiskanina« v Kranju je na svoji zadnji seji v torek popoldne razpravljal o razpisu volitev v nov delavski svet. Volitve bodo izvedli 28. marca. Za izbiro kandidatov bo sindikalna organizacija razpisala anketo o dosedanjem delu delavskega sveta in predlogih za bodoče člane DS. Razen tega so na seji razpravljali tudi o novem tarifnem pravilniku podjetja, ki predvideva nekatere spremembe v nagrajevanju za nočno delo. Nadalje je iz osnutka razvidno, da se bodo povprečne plače delavcev nekoliko dvignile, predvsem pri nižjih plačilnih razredih. To povečanje sloni na povečanju proizvodnosti dela, saj bo kolektiv s skoro 120 delavci manj ustvaril isti plan kot lani. Na seji so določili tudi 500.000 dinarjev za pomoč po-plavfljencem na Nizozemskem. OB DNEVU BORBENIH ŽENA Manjvredni položaj delovne žene v kapitalistični družbi je povzročil v svetu tako imenovano žensko gibanje, v katerega so se vključile napredne žene vsega sveta in začeto borbo za enakopravnost. Na svoji drugi Internacionalni konferenci so si te žene izbrale 8. marec za mednarodni praznik progresivnih žena. Več ko 40 let je minilo od tedaj in zgodovinarji so zabeležili že marsikateri uspeh žena pri uveljavljanju v družbi. Razumljivo, da slovenska žena ni stala ob strani tega g'banja. Zlasti v industrijskih središčih je imela dovolj priložnosti za vključitev v različne organizacije in društva, ki so jo napredno usmerjala ln ji budila samozavest. V Kranju so bifle vprav žene tiste, ki so se prve upale postaviti po robu svojemu delodajalcu — lastniku tovarn« 1KA. Vseh 60 žena, ki so tu delale, je začelo poleti 1935. leta stavkati, ko jun je lastnik tovarne ponovno znižal plače. Cele tri tedne so vsako jutro posedalo ob vhodu v tovarno in čakale, kdaj bo tovarnar pristal na njihove zahteve. In — zmagale so. Leto dni kasneje, ko so med največjo stavko v Kranju obstali stroji v vseh tekstilnih tovarnah, so bile žene najbolj revolucionarne. V sedanji Tiskanim jih je bilo kar 7 v stavkovnem odboru. Zmetale so lastnike oziroma direktorje podjetij na cesto, ustavljale delo v obratih in po tovarnah kuhale za stavku joče. Njihova revolucionarnost je šla tako daleč, da so se izpostavljale celo smrti: ko so hoteli iz bivše »Jugobrune« odpeljati po slepem tiru vagon blaga, je 35 žena leglo na tračnice in tako namero preprečilo, šest tednov so vzdržale to žene v stavki, dokler ni prišel iz Ljubljane vlak policajev, oboroženih do zob, ki so s solzivci in nečloveško grobostjo stavko zatrli. — Nič manj revolucionarne niso bile delavke v jeseniški železarni. Politična zrelost naše žene in pripravljenost na največje žrtve v boju za svoje pravice in pravico vsega delovnega ljudstva se je iz leta v loto večala in se najbolj izkazala v času narodnoosvobodilne borbe, ko je postala žena pravcata herojinja v borbi z okupatorjem ln njegovimi hlapci, bodisi z orožjem v roki ali kot aktivistka OF, ko je kakor termit neopazno izpodkopavala sovražniku tla . Tako si je torej naša žena priborila enakopravnost. Zagotovila si je aktivno volilno pravico, ki so jo Imele žene v drugih državah že prej, zagotovila pa si je tudi pasivno volilno pravico in vse možnosti za uveljavljanje v ekonomskem, političnom in družbenem življenju nasploh. Poglejmo sedaj njeno sodelovanje pri graditvi socialistične družbe, pri ustvarjanju materialnih dobrin. S sodelovanjem v družbeni proizvodnji si je žena zagotovila ekonomsko neodvisnost, ki je najvažnejša za resnično enakopravnost. Vendar pa je njena vloga zlasti zadnjo čase manjša v dobršni meri zaradi malomeščanske miselnosti in reakcionarnih pogledov nekaterih na družbeno vlogo žene ter zaradit premajhne aktivnosti samih žena. Pri upravljanju podjetij žene skoraj nimajo l>esede. Samo nekaj primerov: v kranjski tovarni »Tiskanina«, kjer je od 1670 delavcev 1000 žena, ni niti ene žene v upravnem odboru, v delavskem svetu pa jo od 63 članov le IH žena. V »Iskri«, ki zaposluje 2090 ljudi, je 915 žena. V njenem 111-članskem delavskem svetu so samo tri žene, v upravnem odboru pa nobene. Podobno je v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič — zaposlenih je 1250 ljudi, od tega 1000 žena, v delavskem svetu pa je manj kot polovica žena, medtem ko so v upravnem odboru samo tri. žena tudi ni v zborih proizvajalcev. V okrajnem zboru proizvajalcev kranjskega okraja so med 38 člani samo štiri žen«. Prav nič bolj razveseljivo nI stanje v naših ljudskih odborih. V mnogih primerih so bile pri odpuščanju odvečnega delavstva prav žene prve na vrsti. To je jasen dokaz, da pronekatori še vedno smatraj;) žensko delo za manjvredno. Vso to je odraz premajhne pol:tične delavnosti med ženami ln nejasnega pojmovanja družbene vloge žene. Zapostavljanje in hkrati zaostreno nasprotje med sodelovanjem v družbeni proizvodnji in njenim položa;em v družini, sta ženo do tolikšne mere pasivizirala, da se udejstvuje le še pri drobnih — sicer ne nepom* mlinih — priložnostnih akcijah, ob katerih še vedno dokazuje svojo prizadevnost, vztrajnost in požrtvovalnost, vendar ob njih ne raste. In prav o tem naj bi za 8, marec razmišljale i naše "žene i tisti, ki jim še delajo krivico! Kratka komentarja ŽELEZNIC A V Z A CA R A NEM K ROGU Ankarshi trojni sporazum - primer poštenega in miroljubnega sodelovanja Tudi pri železnici so sindikalne organizacije in delavski sveti, ki bi jih bilo treba bolj upoštevati kot do sedaj Vsoboto je bil v Ankari podpisan balkanski trojni sporazum. Podpisani sporazum je v skladu z načeli Združenih narodov, v katerih Ustanovni listini je v posebnem členu zarisano, da je dopustna in tudi koristna sklenitev regionalnih sporazumov, ki vežejo posamezne države v trdnejšo vzajemno skupnost za obrambo miru. V današnjem svetovnem položaju, ko v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov Sovjetska zveza ztoraib-lja načelo soglasnosti velesil (pravico do veta) v vsakem primeru, ko tak njegov sklep škoduje njenim koristim, je ta oblika morda celo najzanesljivejša oblika kolektivne varnosti. Hkrati pa nujna, — zlasti na Balkanu. »Balkan je območje, kjer se najmočneje čuti napadalna politika Sovjetske zveze. Ta pritisk dokazuje, da je Balkan ena od glavnih smeri ruske ekspanzije. Balkanske države so sprevidele to nevarnost, zato združujejo svoje moči, da bi se zo-perstavile preteči nevarnosti«, kot pravi državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler. Te moči, posebno kadar si jih predstavljamo združene v enotno obrambno akcijo, pomenijo pomembno oviro za uresničenje napadalnih ciljev. Prav v tem oziru je ankarski spora- zum zgodovinsko važen medna- nja, saj generalni štabi vseh rodni akt, ker določa, da bodo treh držav že mesece tesno so-države-podpisnice nadaljevala delujejo. skupne napore za ohranitev mi- To sodelovanje, potrjeno s ru in varnosti na svojem ob- sporazumom, ne pomeni samo moč ju in da bodo nadaljevale dokaza, da mali narodi niso Turška diplomata Koprulii in Aksel pri Koči Popoviču skupno proučevanje vprašanj svoje varnosti, pri čemer je treba razumeti tudi skupne obrambne ukrepe, po katerih bi se utegnila pokazati potreba v pjmeru neizzvanega napada. Sporazum je torej v veliki meri že utrditev dejanskega sta- osvobojeni odgovornosti za b-hranitev miru, ne pomeni samo opozorila velesilam, da niso one edine, ki skrbijo za njihovo varnost ln mir, — sporazum je hkrati tudi jasen dokaz, da Rusiji ne grozi nevarnost z Zahoda. Perzija v ospredju - šah v šahu ■v r; čeprav je že lansko poletje j nastopila vladna kriza zaradi spora med perzijskim šahom in predsednikom vlade dr. Mosadekom, in četudi je slednji v zadnjem mesecu večkrat ponovil svoje napade na dvor, so zadnji teheranski dogodki kljub svojemu videzu vendarle odraz drugega spora — nasprotja med iransko vlado in muslimanskim verskim gibanjem, med Mosadekom in predsednikom medžlisa Kaša-nijem. O tem nam priča tucl okoliščina, da se po šahovem zatrdilu, da »iz zdravstvenih razlogov« ne bo zapustil Perzije, niso nadaljevali samo poulični nemiri v glavnem mestu, ampak da se je celo zaostrilo prerekanje v parlamentu. Prav razprave v medžlisu so pokazale, da je Kašani šahove že-irje po potovanju v arabske svete kraje in Evropo izrabil za demonstracije proti vladli, ki naj bi strmoglavila dr Mo-sadeka. Ta pa je obdržal situacijo v rokah, z izgovorom, da pripravljajo zaroto, aretiral 15 najnevarnejših nasprotni- kov, opozicijo v parlamentu pa ukrotil in izsilil važne spremembe v vojaškem komandnem Mosadek kadru z grožnjo, da bo zahteval vsenarodni referendum. V šahu ni obdržal samo šaha, ampak tudi Kasanija, — vsaj za zdaj. Dasiravno je narasla Kašanirjeva moč, menimo, da je le prenagljeno slabo prikrito veselje angleškega tiska, ki napoveduje skoraj šen padec sedanje vlade v Perzijti. Težko bi bilo odkriti vse sile, ki se skrivajo za vsem tem. (»KLndustan Times« je v sredo trdil, da stojijo za Kašanijem ameriški petrolejski interesi.) Vsekakor pa pojačeno delovanje kominformovske stranke Tudeh opozarja, da v hudih izgredih v kalnem ribari nevarna severna soseda. Inozemski časopisi svarijo perzijsko vlado, naj zato popusti v pe-trolejskem sporu z veliko Britanijo, kar pa prav tako velja tudi za slednjo. Res je, da so Mosadeku precej škodovale govorice o šahovem potovanju in morebitni abdikaciji, vendar pa se njegova odpoved1 potovanju utegne spremeniti v resnično odpoved prestolu. Republikanske težnje so navzlic vsem spletkam čedalje močnejše. V časopisih čitamo različne kritike na račun naše železnice, odgovorov na te člainke pa ni. To me prepričuje, da so ti članki umestni ln točni. Rad bi dodal še nekaj misli k člankoma v Gospodarskem vestni-ku (»čas se je ustavil na železnici«) in Slovenskem poročevalcu (»Višja kvalifikacija;, večja odgovornost, manjša plača«), ki bodo vsekakor zanimale našo javnost. Vse od osvoboditve pa do danes so se iz leta v leto vršile pri železnici različne reorganizacije, katerih končni rezultat je — povrnitev na izhodiščno točko. Naša direkcija je kar petkrat menjala svoj naslov. Osnovne edinice so bile reorganizirane v samostojna gospodarstva brez samostojnosti. Sekcije za vzdrževanje proge so bile ukinjene. Namesto pet direkcij v državi smo do-bD: kar 15 novih. Reorganizacije so se še na/r>rei \lfes#8e — vse v začaranem krogu! —, dokler postaje niso izgubile gospodarsko »samostojnost«, direkcije skopnele na starih pet po številu, sekcije pa bile ponovno vzpostavljene. Pri vsem tem pa je moralo leto za letom potovati na tisoče železniških uslužbencev na nova službena mesta, kjer so živeli ločeno od svoje družine in prejemali težke tisočake v cb'lki dodatkov. Državo je vse to ogromno stalo, uspehov pa pri tem ni bilo. Nasprotno, trpela je transportna služba. In zopet so na vodiku reorganizacije, ki jih pripravljajo v javni tajnosti. Nikomur od višjih železniških funkcionarjev ne pride na misel, da so tudi pri železnici sindikalne orgarJzaoi-je in delavski sveti, ki bi jih bilo treba vprašati za mnenje. Ali se je pri železnici res čas ustavil? Dejal bi raje, da zelo hiti, vendar v krogu! Še nekaj o gradbeni službi prt železnici. V prvi vrsti naj omenim prevedbo. Večina nadzornikov prog je prevedena v 12. plačilni razred. Vsak nadzornik mora imeti popolno srednješolsko izobrazbo in foitt po poklicu gradbeni obrtnik. Zraven ima dokaj težkih in obširnih izpitov v sami službi, kaj'li njegovo delo je precej odgovorno. In pri vsem tem ima možnost napredovanja le nekaj let —■ do 12. grupe. Zakaj pri 35 letih službe, kolikor predvideva uredba, le 10 let za napredovanje ? Mnenja sem, da je to nepravilno in nenormalno. Drugo poglavje so sekcije za vzdrževanja proge. V sekcijah so tri glavna operativna refe-rentstva, ki jih danes v večini slučajev zasedajo nadzornika prog. To je za njih povišanje, saj do ti j o naziv tehničnega referenta. Vendar se vsak nadzornik brani takega povišanja, kajti s tem izgubi pravico na službeno obleko in funkcijski dodatek, ki jo ima kot nadzornik. Tudi prejemki niso večji. Poveča se le odgovornost s prejšnjih 15 na 150 kilometrov proge. Zakaj se pri železnici nihče ne briga, da bi se odpravili taki nesmisli ? Ali moramo že-lezriški uslužbenci res kar naprej poslušati težke očitke s strani javnosti, ne da bi se kaj ukrenilo ? Jože Zajec Z MESTNE KONFERENCE LMS V KRANJU Organizacija, ki je imela lani največ uspehov ZBOROVANJE FRONTE NA JESENICAH Na konferenci je tov. Viktor Brun, ki je zastopal jeseniške frontovce na IV. kongresu LFJ poročal o delu in sklepih kongresa. iNa podlagi gradiva s IV. kongresa so potem delegati kritično pretresli dosedanje delo frontnih organizacij na Jesenicah in razpravljali o novih oblikah dela. V zimskem času je Fronta na Jesenicah dosegla pomembne uspehe. Predvsem so se osamosvojili terenski odbori, člani Fronte pa so se pil-čeli vse bolj aktivno uveljavljati v raznih društvih. že mestna konferenca Zveze komunistov je ugotovila, da je v lanskem letu najuspešnejše delala mladinska organizacija. In res je bilanca dela, ki je bila na mladinski konferenci pretekli petek, vseskozi pozitivna. Čeravno ni mogoče trditi, da je bilo narejenega, kar se največ dia, in da ni bilo resnejših pomanjkljivosti, moramo kranjski mladini k uspehom čestitati. Mladinska vodstva ne pojmujejo več političnega dela le v obliki študij sluh sestankov, ki so s svojo togostjo slabili zanimanje mladine za organizacijo. Za delo v lanskem letu je karakteristično, da so skoraj vsi mladinski aktivi iskali novih prikladnih oblik v svojem delu. Toda čeprav je mladina dojela potrebe po iskanju novih oblik in jih začela iskati, ne moremo trditi, da ji je uspelo le-te vedno in povsod tudi najti. To je vsekakor stvar, ki terja daljšo doto; vendar začetek je tu! iNa konferenci je bilo veliko govora o kulturni vzgoji naše mladine, kot najprikladnejšem sredstvu za borbo proti malomeščanskim naziramjem in navadam, zlasti pa proti vplivom vzhodne reakcije, ki lovi' v kalnih vodah primitivizma in zaostalosti. Tov. Lesjakova je dejala, da merilo dejavnosti nekega mladinca ne sme biti več le obiskovanje sestankov, temveč njegova skrb za osebno kulturno in politično vzgajanje, v okviru in izven organizacije. V zadnjem času je prišlo tudi do resnejših poskusov zbll-žanja med delavsko, kmečko in šolsko mladino. Zlasti de- lavska mladina si prizadeva čimbolj pomagati kmečki mladini v okolici mesta. Pa tudi mladina Industrijske šole je že storila prve korake za zbližanje z delavsko mladino. Upati - je, da bodo njihovlim primerom sledili tudi drugi aktivi. V razpravi je sodeloval tudi predsednik LOMA tovariš Vinko Hafner. Dejal je, da je Kranj kričeč primer protislovja med bogato industrijo v mestu in siromaščino ter neurejenostjo samega mesta, ki po svoje ovira uspešno kulturno vzgojo prebivalstva. Pomanjkanje vode, kopališč, udobnih stanovanj, blato na cestah itd., vse to je ovira razvoju osebne higijene in s tem tudi kulture. To borno zapuščino stare Jugoslavije bo začel Kranj že letos odpravljali v večjem obsegu. Tov. Hafner je pozval mladino, naj podpre te napore o-blasti in prispeva svoj delež. V diskusiji je sodeloval tudi sekretar MK ZKJ tovariš Ivo Svetina, ki je govoril o nujnosti iskanja novih oblik dela in vzgoji novih političnih delavcev s široko izobrazbo ter Izrazil upanje, da bo kranjska mladina dala Iz svojih vrst nemalo takšnih ljudi. Po izvolitvi novega komiteja je tov. Zirkelbach izročil najboljšim tekmovalcem za počastitev V. kongresa diplome CK LMS. Diplome so prejeli aktivi Industrijske šole, Inteksa, I. gimnazije ter Tiskaniine. Na koncu so delegati pooblastili novo vodstvo, da pošlje v imenu kranjske mladine resolucijo CK LMJ s prošnjo za kolektivno včlanjenje v Socialistično zvezo delovnih ljudi. Josip Jeras NA 1 PARTIZANA - 35 NEMCEV Pred 10 leti na Kostavski planini Decembra 1942 so Nemce obvestili, kje je Kamniški bataljon. Ko so partizanski obveščevalci to izvedeli, se je bataljon v slabem vremenu utaborll na Kostav-ki planini ln zaživel normalno življenje partizanskega tabora. Postavili so zasedo, raziH>slali patrulje. Večja patrulja je v Novi Štifti naletela na Nemce. Ko so naši kuharji naslednjega dne, 20. decembra, šli na studenec po vodo, so jih v zasedi pričakali domači »raztrgane*.«, med njimi Anton Pan-čur iz šmartnega, njegov brat, Martin Vonta iz češnjice in Bajtarjeva z Laz. Udarili so ra neoborožene kuharje, vendar pa je naša bližnja zaseda posredovala tako hitro, da ni tilo žrtev. Raztrganci so jo popihali v dolino s tako naglico, da jih naša patrulja ni mogla dohiteti. Sedaj smo d bili popolnoma na jasnem, da sovražnik točno ve, kje se nahajamo. Podvojili smo zasede, pojačali patrulje in obveščevalno službo. Naslednje tri dni je bjlo popolno zatišje. Naše patrulje so krožile do dve uil daleč, a niso vedele poročati o nobenih sumljivih premikih sovražnika. Napravili smo tudi nekaj manjših akcij in nikjer ni bilo čutiti kake večje koncentracije sovražnikovih sil. Zato sta bli 23. decembra zvečer poslani dve četi na Moravsko po nekih opravkih in da nam prineseta novoletne priboljške, po katere so rrw vabili moravski; kmetje. Po odhodu je bilo v taborišču le še 80 tovarišev. Zasede so se izmenjale na položajih kot običajno ob šestih zjutraj, Pr [I nja izmena zasede in patrulj se pot prota) Črndovu. Takoj smo vedeli, da so nas Nemci načrtno otoko'tli. Prišli so v popolni tišini od Kamnika in Kranja, nabrali vojsko vseh barv in rodov po Savinjski dolini in v Celju. S temi silami so prišli v Novo Štifto in Črnivec in nam udarili v hrbet. Borci so na Matijevo povelje v dveh minutah zasedli že prej odrejene položaje. V zim-ekem oblačnem vremenu je bila trda tema, Zasede so se po prvem prijemu s sovražnikom umaknile, ker so ga zaenkrat zaustavile, bataljon pa je že bil pripravljen na bitko. Na položajih je vladala grobna tišina. Sovražnik se je razmeščal v bojno črto. Krog in krog jo bilo slišati nemške komao.de, strel se pa še ni sprožil, ker je vlegla k počitku. Kadilci še riso ugasnili svojih cigaret pod šotori, ko Je udarila zaseda na poti proti Tuhinju. Nismo se še dobro zavedli, ko je zaropotala tačk tista proti šmartnem. Komaj ja padla komanda: »Na položi je!« in že je bilo slišati streljanj* naše tretje zasede, ki je čuvala je bilo še pretemno. Minuta čakanja pred borbo se zdi dolga kot ura. Borci so se v pripravljenih položajih nervozno" popravljali. Polagoma 06 je danilo. Tedaj smo zaslišali komando: »Vorvvarts!« Sosed mi je dejal: »Sedaj pa bo nekaj!«! Nemci so pi» čeli počasi prodirati proti našim položajem. Partizansko levo krilo je začelo prepevati partizanske pesmi. Raztrgane! so jed pozivati, naj se predamo. Ko so videli, da se jim ne odzovemo in še kar naprej prepevamo, so začeli groziti in nemarno zmerjati. Prod položaji so se pojarvlli prvi sovražniki. Začelo se je. Ker se zaradi naših utrjenih položajev niso mogli približati s puškami in strojnicami, so začeli usipati tromblone. Toda tudi ti nam tokrat niso napravili škode. Padli so prvi sovražniki. Naši so jih spustili v bližino 50 metrov, nato pa z vso silo udarili, tako da so se (Nemci kar valili po bregu navzdol. Prvi napad je bil odbit. Nekaj minut je bilo zatišje, nato je prišel drugi, še silnejši napad. Čez dobre pol ure je bil odbit in sovražnik se je spet umaknil na prvotni položaj. Med nami še rb bilo žrtev, še vedno smo prepevali partizanske pesnui, ki so razdražile Švabe, da so napravili tretji napad. Bil jo hujši od obeh prvth. Spet so jih naši pustili v bližino, iz katere je bil vsak strel siguren. Čepcnav so Nemci na gosto padali, niso odnehali. Lc/li .so oaz svoje kolego ln napadali z vso srditostjo »nadčloveka«. V naših vrstah so padle prve jtatve Ko so naši tovariši to v 11! ■ i i so s podvojeno močjo navalili na sovražnika in ga po enour-nem neenakem boju vrgli z naših položajev. Nemci so spoznali, da 80 partizanov zanje ni šala, zato so še med napadom poslali i pb pomoč. Po 15 minutnem premoru so pričeli nov. četrti napad. Takrat so naše položaje napadli tudi s severne strani kamor so prišli od Nove Štifte in Črnivca. Da bi zavarovalo hrbet borcem, ki so se borili z glavno sovražnikovo tilo, se je naše levo krilo moralo umakniti na položaje desnega krila, kjer se je razvilo v bojno črto proti severu in tako ustvarilo šfi t proti novemu napadu. Nemci so pričeli z jurišom, a naši so so odzva'i s protinapadom. Četudi so bili partizani zelo borbeni, je kazalo, da dolgo ne bomo mogli vzdržati. Nemcev je bilo vse zeleno ln napadali 80 s tako silo in 0 tako brezobzirnostjo do lastnih žrtev, da je izgled ',lo, n : hodu v ;ik ča.s vrgli s položajev in pred puške sovražnikove črte na severrJi strani. Komandanta Matija in Vido, komandir Tine, Dušan in še nekateri so se pognali z bombami v jairiš. Padel je mitralje-zec Lojze iz Mengša. Nemec je 3 spodnje strani zaklona držal aa cev njegove strojnice. Nek naš borec, ki je to opazil, je zagnal bombo v Švaba ln st ponovno priboril orožje, Pol ure je trajal ta metež. Naši napadalci so prebili obroč. Skozi vrzel se je posrečilo priti delu naših borcev, med njimi tudi nekaterim težjim ranjencem, kakor Roku Korošcu-Borisu h1 Angeli Podsl.udeaškovi - AnčVci-Večjemu delu enote pa to tA uspelo, ker so prav takrait Nemci obroč zaprli z novim* silami, še neikolikokrat smo g* poskušali prebiti, toda vsi n^ pori so bilk zaman. Našo vrste so bile oslabljene, posebno &e zato, ker je padel domala ves komandni kader. Pijani Neme1 so čedalje huje pritiskali. M"" rali smo se umaknrtl protl vzhodu. S spietnim manevrih' njem smo se izognili daljnjem'1* boju. Po nemških poročilih je v borbi padlo 63 oficirjev in v<>j'1' kov. ljudje so pripovedoval'' da so Nemci ves dan vozili ujence z avtomobili, od katL rih je kapl,,?ila kri. Nafth J padlo 16, nied njimi tudi k°" mandant odreda Matija, mandant bataljona Vido, )Cy mandir čete Tine Ln drug'-ta boj so Neuui: vrgli 3.000 *Jj jakov, nas pa je bilo 80. kot 35 Nemcev na enega n^ ga borca! Ilustriral Miro OeH* V jeseniški železarni bodo izvolili 21 obratnih in 1 centralni delavski svet V jeseniški železarni že več podjetij, lahko uvidi, kako se delo ne teklo tako, kalkor je mesecev razpravljajo o nadalj- je delavstvo že izpopolnilo za treba. Ali je utemeljitev upra- morda bi Slo preprosteje O dokazovanju delovne dobe i s n Okrajni svet za Ljudsko knjižice vseh izdaj, v katerih vanja komisija oz. upravni od- njem razvoju in decentraliza- to odgovorno delo. Koliko dvo- vičena ali ne, je drugo vpraša- zdravstvo in socialno politiko v so vpisane zaposlitve po vrst- bor okrajnega zavoda za so- ciji delavskega upravljanja. O mov, nezaupanja in nepotreh- nje. Uspehi, ki jih je kolektiv Kranju, je v oktobru lanskega nem redu, uslužbenske knjiži- cialno zavarovanje kritično o- teh vprašanjih je razpravljal nih govoric je bilo nekdaj. Ni- dosegel v teh dveh letih, od leta imenoval posebno komisi- ce, odločbe o nastavitvi, izpi- ceni in večkrat zaradi pojasnil preteki teden tudi širši sindi- ti člani DS niso vsi obiskovali kar sam vodi podjetje, njego- jo za priznavanje delovne do- si iz evidence socialnega zava- tudi zavrne. Zato naj vsakdo kalni aktiv Železarne. Navzo- zasedanj. Pa danes poglejmo ve argumente temeljito spod- be. Letos februarja pa jo je rovanja in potrdila podjetij in išče najprej verodostojna pi- čih je bilo nad 300 ljudi, in v v dvorano, ko zaseda DS. Tu bijajo. Po vsej verjetnosti ing. Izpopolnil z novimi člani, pred- ustanov, ki so bila izdana te- smena dokazila in naj le v sredo popoldne delavski svet. se zberejo ne samo člani de- Črnivcu ni pogodu delavsko u- vsem iz Tržiča in Loke, da bi daj, ko je prenehalo delovno skrajnem primeru dokazuje de- Tudi to pot je bila dvorana lavskega sveta, ampak tudi o- pravljanje. se pospešilo delo pri izdajanju razmerje — zdaj izdana pa sa- lovno dobo s pričami, polna! Tako živahne diskusije bratovodje, tehniki, inženirji in Vendar se tudi v dejanju ing. novih delovnih knjižic. mo v primeru, če temeljijo Najpreprosteje je dokazovati o delavskem upravljanju na delavci ter po več ur z zanima- Črnivca odraža uspeh delav- Pri dokazovanju delovne do- na ohranjeni evidenci o zapo- delovno dobo z delavsko knji- Jesenicah še nikoli ni bilo, ka- njem sledijo diskusiji. skega upravljanja — med ljud- be dela posameznikom največ sienih. žico. Vendar izgleda, da se ma- kor tokrat. Sindikalni aktiv je Nikdar prej ni železarna ta- mi, ki še vedno čakajo na po- preglavic zbiranje veljavnih do- Dokazovanje delovne dobe s lokdo tega zaveda. Posredoval- predlagal, naj bi imela žele- ko uspešno izponjevala svo- vratek starega, je vedno več kumentov. Veljavni dokumenti pričami je dokaj nezanesljiva niča za delo v Kranju hrani zarna v bodoče 21 delavskih jih nalog, kakor v času, ko se obupancev. o delovni' dobi so samo delovne stvar, ker vsak primer priče- namreč še nekaj nad 3.000 de- svetcv po obratih, razen tega je uveljavil DS. Odgovornost pa še centralni delavski svet za upravljanje podjetja se pri in upravni odbor kot zakonit članih vodstva iz dneva v dan upravni organ podjetja. Raz- bolj stopnjuje, Vzlic lanskoletni pravljali so še o kompetencah snežni katastrofi je železarna obratnih delavskih svetov, šte- izpolnila družbeni plan za lan- vilu članstva v teh svetih, o sko leto 100 odstotno in ga celo povezavi s centralnim delav- prekoračila. Kolektiv je ustva- , , . . -4-j tr ■ IT, , . -.o™ liii. n• druznic so v glavnem ze za na skim svetom, volitvah itd. Vsi ril skoraj 1200 milijonov din so se strinjali s tem, da mora- več akumulacije, kakor je bilo Občni zbori smđikalnih po- lovnih knjižic, ki zaman čakajo lastaikov. Ker je že čas, da se enkrat zaključi: z izdajanjem novih delavskih knjižic, bi kazalo, da se vsak, ki ima še vedno težave s doka-danjih pogojih. Vse preveč se sindikata. Na svojem zboru je syoje delovne dobe, organizacije spuščajo v pro- članstvo že sklenilo, da bo da- v. maTOU °f l£f1 na Posredoval-Meme proizvodnje, ki bi jih jata določen odstotek od čla- mci m ^gleda, ce morda tudi njegova knjižica ne leži tam. Sindikat naj postane vzgojna organizacija Tako so sklenili na občnem zboru t tržiški tovarni kos in srpov mi. Vendar pa je še treba spre stvo začelo v veliko večji meri odbori. Res da ima sindikat M so uružmskih ali terenom ^rSS? If3vnS" zanimati, za pravi namen in tudi pri tem važno vlogo, t. j. zdravstvmih razmer nujno ve- «mf mStki delo sindikatov. Ugotavljamo, da svojemu članstvu pravilno ^ na gvoj ^ • ne zdr&_ J nepotrebnega tefcania o da organizacije še do nedavne- tolmači zakaj se morajo po- vim in JM MPfie brez hT^ZJS^T^> S to delo med seboj vskladili in da ti naši uspehi niso vsem g*rtso v popolnosti razumele, WW^^r^^^eS kafcršnlh koli zadržkov lahko njenega, če bi vsak od tistih se izognili eventualnim nepri- všeč. Prav v teh dneh, ko na ^^f^tva SgovoŽS ^*S£S££ veX % l T" T L?*25 £ Ž*** svojo kn j i- njmovd. vuubLv v probleme družbene Kdor je poslušal razprave delo onemogočeno in da ne bi kopiranje dela, kar močno ovi- £a razvoJa m J"8 tajko sl° 1111 deLavskega sveta ob prevzemu rad nosil odgovornosti, če bi ra razvoj organizacije v dose ko šlo preprosteje. Na občnem zboru so ugotovili, da je delavstvo premalo Tatovi iz jeseniške železarne pred sodnem O uspehih kamniške tovarne gumbov mo članstva precej važnih gospodarskih ukrepov. Med sklepi, ki jih je sprejel Pretekli teden je bila na Je- Stanka Bidovca na 1 leto in občni zbor, stoji na prvem me- genicah javna razprava proti 2 meseca zapora. Ostali obto-stu naloga novega upravnega 12 obtožencem, ki so v letih ženci so bili obsojeni na manj- Kamnik ima razen napravami očisti in zlika, da terijsko delavnico. Proizvodnjo ScevSje^ no^^repo^ 1^ nffesCŽ^^tt ^a^S £ drugega tudi tovarno gumbov, dobe sijaj. Ostane še razvršče- je dvignil za sto odstotkov. in i{h ^^„v^i na_ debatnih , * 1 , Jesenicah veCje Ko- žismk pa je bila zaradi poki je bila nekdaj last privatni- vanje gumbov po velikosti in Odslej tovarna ne bo slovela kroŽkih članstva Tudi v se- ^ŽJ?^* I skupm wednosti manjkanja dokazov oproščena. v se- sonnno Ugotovljeno Večina obtožencev si je pridr- vložitev pri- Mesto ka in imela komaj 20 delavcev, kakovosti v posebne vrečke ali le po gumbih, kajti začela bo ^n'i^Jmv"* pvis^rekn'nm. 3&OjOOO dinarjev , ,____,;J_,„________________... _5 ^___i___---*x.-4._ii.„__i---znaoj skim svetom in sindikalno or- kovalnici na ta način, da so v ganizacijo. V veliko večji me- mešali manjše količine ri bodo letos pazili na kulturni • ,,, . , , x__ , j i i. , . ■, , ona, Kot je bilo to določeno po ~ tilZ-Ttoi^u™ tfhn!a,h »o™^- r™***1* trud in prizadevanje. In zakaj &~foM.wntu ^^c^^r \t *™ -— — r"-"*»—» r1"«^^ kolektiv tolikšni uspehi? Zato ker v to- £gffSK-£S^S ?^*u Bid^wu ta Mitoelu pridne roke s pomočjo stro- nejše, kupcev. jev gumbe, školjke najprej na- V zadnjem času je koi««.uv uzmuvanu uispciu ; ^hlu «ot v u«- bo(jnje oo^o razširili svojo de- -makajo v velikanskih bazenih, popravil skoraj vso tovarno, vami vlada najlepše soglasje javnos^ da zadobe potrebno krhkoto. Preuredil je delavnice, izboljšal med kolektivom in upravo, ker Nato školjka roma skozi vrsto in nadomestil stare stroje ter složno skrbe za procvit pododdelkov. V prvem oddelku jo uvedel še usnjarsko in galan- jetja. P. P. dobe v roke rezači, ki režejo majhne krogce. V naslednji delavnici krogce oblikujejo in izvrtajo luknjice za našivanje, nakar že oblikovane gumbe dobi polirnica, ki jih s posebnimi našali iz tovarne in prodajali V tekočem letu bo sindikalna organizacija tovarne kos In srpov v Tržiču resneje obravnavala tudi vsa vprašanja, ki so v zvezi s skrbjo za delavca. MLADINSKO TEKMOVANJE 6 milijonov za dvig kmetijske proizvodnje člani splošne kmetijske za- Ker je na področju medvo-druge v Medvodah so na red- ške zadruge več krav bolnih in nosti strokovnega usposablja Razprava je trajala dva dni in ji je prisostvovalo nad 100 ljudi. Sodišče je obtožence spoznalo za krivce in obsodilo Maksa žena na 2 leti in pol Pazili bodo na zaščito dela in strogega zapora, Antona žu-na higijenske pogoje, skrbeli pančiča na 4 leta strogega zada bo vsak delavec na svojem pora, Janeza Mlakarja na 1 delovnem mestu imel vse mož- leto in 3 mesece zapora, Franca Iskro na 1 leto in 2 meseca V počastitev V. kongresa skrbelo za razvoj vseh zadru-LMJ je mladina »Inteksa« or- žnih odsekov in v redu nabav- letnem občnem zboru jalovih, bodo zadružniki poskrbeli za umetno oplojevalni-co in nastavili veterinarja. ugotovili, da je vodstvo lepo nja. Tudi skrb za delavca ali zapora, Mihaela Iskro na 9 uslužbenca izven delovnega raz- mesecev zapora, Janeza Men-merja bo povezana z delom cingerja na 2 leti zapora in ganizirala ekipno mladinsko tekmovanje za prehodni kal tovarne »Inteks«. V movanju sodeluje 150 mladin ljajo zadružnikom kmetijske P°" stroje in orodje. Pri tem je te,k" ustvarila zadruga nad 6 milijonov dobička, ki ga bodo le- Denar in lenih cev iz delovnih kolektivov ter toe voraibm M dvig živinore strokovnih in ostalih šol me Nobena skrivnost ni več, da Krompir: je, nabavo škropilnic za sadje in krompir, za dograditev zadružnega doma, strokovno iz- sta. Tekmovanje v času, ko poročamo, še traja. Opaziti je veliko borbenost ekip, kd se ^^^SUSS^l^o večala priUsk v nakupu krom- pridelovanje krompirja vrže največ čistih dohodkov. Lani je suša, kil je uničevala predvsem v južnih krajih, še po- bere za vsako točko, da bi a pribome prehod* poktl...^ EATJSS? & W bo Slovenija oatnia Pa tudi tista leta, ko din 22.750.— 12.000.— 4.250.— 10.000.— 60.000.— delo hlev. gnoj umet. gnoj vprega seme Pšenica: din 12.250.— 2.750.— 1.500.— 3.000.— 8.000 — tudi bam in Studen^am, ki bodo 108.000. sk. strošk. 27.500.— delujoči mladinci so zelo disci- J" ^k."v~v glavni pridelovalec, kajti krom plinirani, tako da tekmovanje letos elektnflen ane. Od čistega . ki zrafite v preveliki vro- poteka brezhibno. K temu je dobička bodo prejeli zadružni- č^ in y lužnaU zemlji u Pr, naša zdrav-cVe*v>„ služba dobila fotografske posnetke pljuč in srca vseh ETOledanoev in s tem vpogled v njihovo zdravstveno stanje. ySM« lM>ln:J< bo takoj <'o Stirin letin »««uiueuui z, ^uu uu iuu.uuu umi j" ----~----j—~—----- • — K^lnfsVn „ , , , t ^ toliko iz,ginejo, da znanstven.- čistega dohodka pri hektarju žiču odločil da obnovi poslop- SS^^StS.S ki priporočajo vsaj toliko pre- krompirja, če ga sadimo v pri- £ kjer so bili onemogli že pre- *S^^tS^SlJ^^ sledka od ene do druge letine kladno zemljo, če pa upošte- - dokler se leta 1946 niso P™^,P°d- radl° ^Pa*?t. krcmpLrja na isti parceli To varno, da smo vzgojili semen- preselili ra Okroglo m kasne pra\h, da lahko brez škoda »ki krompir, potem je renta- neje v Preddvor pri Kranju, dvignemo procent kolobarja Mtaost še mnogo bolj zago- Največje breme pil obnovit-pod krompirjem največ do 25 tovljena, čeprav odbijemo 25 vi je nosil Ljudski odbor nuest-procentov. Zaradi močnega iz- odstotkov na krompir, ki za ne občine v Tržiču, ki je pri-črpavanja zemlje bi morali pa- seme ne ustreza. Končni za- speval 1 milijon SOOtisoč dinar-ziti, da pride parcela v osmih ključek: če dvignemo površi- jev. Bombažna predilnica in letih najmanj za dve leti: pod ne P°d krompirjem na 25"/0. tkalnica je razen drugega pri-deteljo. V tem slučaju bi krm- bi s tem dvignili dohodke spevala 40 postelj s komplet- spodarski objekt. Njeno posestne rastline zavzele večji pro- kmečkega prebivalstva pod ro posteiljniino, Lesno industrij- vo vključuje njive, sadovnjak, stor, žita pa bi se zmanjšala prej navadenem«; tržnimi po- sko podjetje pa je poskrbelo neka,- o-ozda in vrt tako da se na 25%. Novi kolobar bi po- goji ^ 150 milijonov din. za prevoz. Vse priznanje gre * ... , _ , polnoma izločil p*l dnlovanje Popolnoma zgrešeno je na- tovarišici Rozi Pavlinovi, ki je 00 axNa dnu«. skega narodnega gledališča v Mariboru (1940) v režiji pok Jožeta Kovica. Mnoga gledališča so tej najboljši in najdra in umiranje, brez sence upanja, da bi se še enkrat dvignili v boljše življenje. Nanizal je galerijo čudovitih karakternih gocenejši dramski stvaritvi ve- študij) a mimo tega je ustya. likega ruskega poeta-glasnika ril še vec: simboliko globoke izmikajo nemara zato, ker se modrosti »dna« — in prav to — hote ali podzavestno — bo- ^ kar nag še dane- v tem je primerjave s svoječasno, da>- ^ najbolj zanima. Simboii-nes že »klasično« in v pozab- ka Ukov kot ^ Lufea, Satin, ljenje tonečo izvirno uprizori- Bubnov, Baron, Igralec, Nastja tvijo moskovskih Hudožestve- __, je občečloveška, večna, vir niikov, v režiji samega Stanislavskega, češ: »Drama je billa napisana prav za Hudožestve-nike in bolje od njih je ni mogoče igrati, zato jo rajši pu- modrosti, izkušenj in lepote. Režira Dino Radojevič, naš znani »hišni« režiser, ki je pri-pripravljal uprizoritev tega de- stimo!« - To v nekem smislu 1,a,že več,leL Nenavadno domi-drži; nihče ne trdi, da bi mo- m1leP°. *>rav Presenetlji- glo n.pr. PG uprizoriti to dra- vo ^ enkratno sceno pa je za mo »bolje« od Hudožestvenl kov (in smešno bi bilo to le po- snoval njegov zvesti sodelavec Sveta Jovanovič — kostume pa misliti!). Uprizori jo pa lahko naša stalna (vodilna sloven- drugače — in jo tudi mora, kajti tačas je minilo pol stoletja, in našemu času se prikazuje ista umetnina v drugač- ska) kostujmerka Mlja Jarčeva. Nastopajo: France Tref al t, Mara černetova, Nada Bavda-ževa, Ruda Hlebš, Jože Pristov, ni "luči nego v dobi, v kateri je Mirko Cegnar, Vera Blanč-nastala. To pa je ansambel PG Kalanova, Angelca Hlebcetova, tudi skušal doseči: uprizoriti Klio Maver jeva, Jože Kovačič, po svojih najboljših močeh to Nace Reš, Janez Eržen, Mari-klasično delo tako, kakor se jan Dolinar, Tone Eržen, Pavle kaže iz perspektive našega ča- Jeločnik, Metod Mayr in Lado sa in dežele. Štiglic. »Po svojih najboljših močeh«. Kot šesto premier o pa pri-Da — kajti z nobeno uprizo- pravlja vodstvo PG svojim abo>- Anka Cigojeva v vlogi Haitange (Klabundov Krog s kredo) 11 tvijo do danes se ansambel PG še ni ukvarjal tako zagrizeno, intenzivno in naravnost bolestno navdušeno kot s to. čudovita poezija, resničnost in globokoumna simbolika te drame je igralce in režiserja nav te v okrajno Zvezo ljudskopro- tudi v odboru ene od panog, tako da kmetje ne vidijo na- Tako so ustanovljeni: odbor za njihove praktične korisfc- flinance in gospodarstvo, od-' nosti. bor za dramatiko in lutkarstvo, _ ,. . , . . _ , odbor za vokalno in instrumen- x Tutli P" delavstvu je zadnje talno glasbo, odbor za likovno jg6 nekako splahnela želja po umetnost in filmske krožke in SirSom obzorju, vsaj to bi člo-odbor za društveno izobraže- Yek sMepal, «ff lia *° vanje, ki skrbi za knjižnice, *e v. P** letnik večerne glm-Ljudske univerze in razne te- "^f X ^IT3^ £J čaje. Vsi ti odbori so imeli v ,judi',\ T"*'CU !" ^ot* preteklih tednh že svoje se- £ 8?loh nih.če- f» "! stanke ter pričeU z delom. Vsak ,da fcv knjl!™i odbor je pretresel vprašanja s kranjskega okraja pri 8(UM)0 svojega področja in sprejeldo- P^blyalc* le 4500? ločene predloge, o katerih bo občine ne poskrbijo za nato razpravljal celotni okraj- to' da bi 8 fmancno pomočjo ni odbor podjetij in kmetijskih zadrug Menimo, da je tak način ugotovile knjižnicam dotok dela — doslej tako delajo le novlh Pm ™nAax v kranjskem okraju — mnogo ■» ne Pr!skrbiJ° dostojnih pro-boljši, ker vsi člani okrajnega f?rov? Da je to mogoče, nam odbora sedaj dejansko delajo, dokazujejo Hotavlje, kjer Jo Razen tega se je ta nova or- kmetijska zadruga darovala za ganizacijska ureditev v kranjskem okraju kar vsiljevala z zelo povečano dejavnostjo prosvetnih društev vsepovsod. O tem in še marsičem dru- knjižnieo 25.000, KUD pa It tisoč dinarjev, ali pa Sovodenj, kjer je zadruga prispevala knjižnici kar 50.000 dinarjev. še smo govorili tudi o čeda- Nekaj pripomb k »Pohorski bajki" na jeseniškem odru gem sta mi pripovedovala Du- Ije uspešnejših igralskih dru-šan Bavdek in Tončka Vodni- žinah, o težavah Ljudske tenkova, predsednik in tajnik OZ nike, o spomeniškem varstvu LPD, ko sem ju naprosil, naj in h koncu tudi o našem listu, mi nekaj povesta o kulturno- O vsem tem pa kasneje, vzgojnem delu po četrti skup- J. 1. Zakaj je loško gledališče prazno? že od nekdaj se Ločani po- ci uprizorili »Namišljenega bol- našajo z gledališko tradicijo, nika«. Vendar dijakov to ni ki sega tja v dobo pasijonskdh spravilo iz ravnotežja. Kljiib iger, s katerimi se začenja gle- vsem težkočam so letos našbu- dališko delo pri nas. Med sve- dirali zanje skoraj pretežko tovnima vojnama sta bila v tragedijo, in to z velikim uspe- Ix>k.i taur dtva odra; njune pred- pehom. —- Ločamii pa, namesto stave so si ogledali ljudje od da bi se zanimali za delo mla- Mlzu in daleč. Zadnje čase pa dine, ki bo nadaljevala bogato kažejo Ločani kaj čuden od- gledališko izročilo, stoje ob nos do gledališča. Kljub boga- strani. Mladina jim je deveta T__, . temu reportoarju — gledalcev briga, samo to jih skrbi, da smo odkrili na Jesenicah ^ Qb premieri, ki so jdm hčerka ali sinček ob kon- Ljubljanski dnevnik je 14. uspelo povesti gledalca v prav- ke dušila, da so iskauTasTv vse februarja objavil oceno »Po- lj&čni svet Nepozabna je tudi nekaj novih igralskih talentov ^^fo tjgJnaarfJc7 "S ^"šolskega leta ne bi prinest mogoče, doslej komaj znane horske bajke« na jeseniškem pesem palčkov. Vprašajmo pa (Anico Vistrovo Ivico Koro- gj^ dvorana ^ ol pva!Zn^ zvokov«. Mar ne pomisU nih- kotičke; in tudi ko bi bil odTU- Recenzent smatra to de- se, kako je z originalnostjo .e ščevo in še nekaj drugih pio- ^ Achardova komedija če, da bo tak odnos do mladin- »uspeh« uprizoritve neznaten, lo za doslej najbolj uspelo odr- scenske glasbe? Mar ne sporni- nLrjev). Kdo se ne spominja >24vlje!rlje ^ le je doživela skih uprizoritev odbil mladino da, celo ko bi sploh ne bilo sko stvaritev, namenjeno mia- njajo nekateri napevi na že prijetnega, pogumnega in pre- sajno dve m ^ prt od gledalskega dela in bodo premiere — bi bilo to delo za dim Jeseničanom, s čimer se pa znane, stare melodije (Disneve- pričljlvega pastirčka Dušana, ^ bJJo g^J dvorane neza- Ločani lahko v obeh dvoranah premiere ansambel vendar neznansko ne strinjam vi DJmi)? Sicer pa prepuščam ki ga je zaigral Srečko MUna- ^e kdo da ledali le filme? Zdl se ^ da ........ 1 . ~ „ —. „ „ ^, — rt »1 t-. „ aal X / Air.' L^ /\lr /■ \ lin V1-i/i_ •* ' . _ bogata šola in preizkušnja, ker , Osnovni motiv »Pohorske baj- scensko glasbo v oceno glas- rič (jesenski >Kekec«) in nje- predstavi gimnazijcev' ni so maloštevilni gledalci ob pre- so se ob realizaciji teh edin- ke« & leP In hvaležen za ob- benim strokovnjakom! gove sestre Nanike (Jožica ^ ^ ker gi ^ nihče miert občnJtX^ krivico, ki |g ni obetal kdo ve kaj od mladih, delajo odrasli mladini, zato bo stvenih likov pokazale igral- delavo. Avtor ga je v nekate- Lahko pa smo ponosni na iz- Kolbl), ki je s skromnimi ge- cem take doslej neznane stva- rih podrobnostih prepričljivo in vedbo te glasbe, ki je vsekakor staml in govorico gledalce ta- ^"(^dru ne7ajenm^ljudi7 Vsem ob koncu predstave 'igralcem koj osvojila in jth do konca M takole odgovoril: navdušeno ploskali, predstave ni razočarala? Prav Ze dolgo časa v Loki ni pra- Ne kaže torej drugega, ka- pri Naniki pa je Tomažič na- vega zanUmajnja za delo mla- kor pričeti z estetisko vzgojo redil dve neljubi napaki. V prvi In za z mladino — ilz- in pripraviti res dober in pri- slik»; pusti to malo dekletce ta- j^ma je telovadno društvo vlačen repertoar, da bomo prV ko rekoč streči materi pri po- »partizan«. Podoben odnos dO vedli občinstvo nazaj v Tali- rodu (taka »asistenca« je kaj mladih igralcev so pokazali jin hram, ki naj postane sredtl- malo verjetna), v naslednji sli- Ločani že lani, ko so gimnazij- šče kulturnega življenja. rifteljske naloge, da so morali Anketa Bibliografsko - informativna revija »Knjiga 53«, ki naj bi postala ČLmboljši posrednik med bralci in založbami, razpisuje na svojih straneh anketna vprašanja, da bi tako najširšim ljudskim množicam dala možnost sodelovanja pri naši knjižni produkciji. Ena temeljnih nalog založb je, v čim večji meri ustreči željam bralcev. To se jim bo najbolj posrečilo prav s sodelovanjem tistega dela čitajočega občinstva, ki se živo zanima za našo knjižno proizvodnjo ln je pripravljen tudi javno povedati svoje kritične pripombe in želje. Tako je drugo anketno vprašanje »Knjige 53« naslednje: Katero slovensko Izvirno domiselno obdelal. Dramatur- daleč nadkriljevala izvajanje na delo iz povojnih let vas Je ška vrednost dela pa pade zla- odru, kjer je bil marsikateri Domžalska ..Svoboda 1 s predavanji IU vse bolj uspeva V. Sadar v vlogi Vodovnika ni bi jbolj zadovoljilo in kaj sti v simbolikt in alegoriji, ki prizor neizdelan, govor pa pa-si želeli od slovenske iz- se ju včasih zelo nespretno po- tetLčen. V dramskem in glas- Pn .1 v • ki pa je Nanika po 12 letih popolnoma nespremenjena. — Drugo napako je režiser v zadnjih predstavah popravil s kostimom in pričesko. Prav ta napaka pa kaže na površnost, odkar Ljudska univerza v žalske »Svobode«, katerim j« ki je ena glavnih pomanjkijl- Domžalah spada pod okvir de- predavatelj v nazornih črta* vosti toga dela in njegove u- ja domače »Svobode«, vse bolj prikazal kulturno zborovsko prizoritve. Zelo prisrčna je bvla uspeva s predavanji, ki so v petje in predvsem očrtal vlogo pastirska trojica (M. Lakota zadnjem času zelo lepo obiska- dirigenta. Pevcem ln pevkan* — Koroščeva — Vistrova), tri- ^ Pohvaliti je zlasti dijake je bil ta zaključek predavan.t» je liki, ki jdh je Tomažič zelo Usnjarskega tehnikuma, ki so nadv.-e koristen k.n poučim. N* logfcčnd zasnoval in obdal z ve- redni obiskovalci vseh preda- zadnjem predavanju pa je prof-drostjo in humorjem. Sploh sta mnj. tu^j starejših obiskovai- Habe govoril o zelo zanimiv1 tmela pisatelj in režiser Jože cov J(e vodno več. Seveda so temi: Suez in Panama. Tomažič pri mlajših junakih tudi tom€ predavanj pestre lin svojega dela srečnejšo roko ka- priViačne. V februarju so ime-kor pri starejših. Že sam jih M ^ troje predavanj. O svoje bolje začrtal, pa tudi na jln vtisih in doživljajih iz Bra-odru so bili mlajši bolj pre- ziiije je povedal veliko zani- virne književnosti? Služuje. Klasični zaplet avtor benem podajanju hkrati sta se Drvarjevo ženo je mivega ravnatelj UT tov zaigrala France Kumar. Ob drugi oblet ... Wnif zelo omalovažuje; h kulmlna- še najbolje obnesla P. Klečova M. čebuljeva, ki skopo označe- nicl smrti Franceta Marolt Odgovore, Ki naj dooo itran> ^ ^ vodijo> kakor ^ rtCa_ _ vllmska kraijioa, čeprav ji ne£a lika ne bi mogla dosti so imel predavanje o njem. in st™1'..*^0 Pf8^1^ kovalfc, dogajanja na odru, je primanjkovalo topline ingo- bolje kreiratH, kakor ga je. A. Prof. Cene M:utičič je prikazi ►javili v »Knjrtgi 5J«. vase ze temvoC veCidel opisi, kar vse- vorne barvitostU, ter V. Sadar °bl"k je kot drvar spet potr- folklorista Marolta k"" • in pregled prtljuoijenosu zmanjšuje dinamičnost kot Vodovrtk, ki pa, žal, svo- dil svojo neprecenljivo igralsko ka, dirigenta ln znai domačih pisateljev, kt ga^00- Na marsikjaterem mrstu ^ vstopov včasih nI pravilno iskrenost ln prepričljivost. 2o Po predavanju so osta mo dobili ob zaključ.iu aniKete, . nepretehtano in pre- intonira!. Z barvitim ki meh- P° avtorjevi zamisli je drvar štorih še pev«l in pe matice t Tržiču' V soboto in nedeljo je v T*"J žiču s tremi koncerti gostov^* Marolta mešani in ženski zbor Glasb^ ne matice pod vodstvom dW*' Hod^ orik a zal Renta Oiirila Cvetka in s soof, objavili v »Knjigi 53«. Vaše^" ^^opV kar^ toTT S^ Obla*le"kot' drvar ^et'po^ folklori Marolta koTclov'^ ~asbflniU C\ri\ Strltih ca oou . todova ul. 5. Uredništvo »Knjige 53«. »Pohorski bajki« največjo vred- če ni morda režiser na škodo dvomno močan lik, za katere- alno. sodnik Ciril Strltih ln ga nost — pohorskega kolorita. primarnega dogajanja podle- Ra zaslužita avtor to Dereani- Močna opora razgibani To- v arhiv Glasbene matice. ^ Dalje govori recenzent o gel zvočnim efektom? (Mar je Jeva toplo priznanje. rniažičevi režiji je scena, ki jo je padel kot talec. „ scenski glasbi kot glasbeni tudi v tem harmonična sklad- V »»Pohorski bajki« se pre- je pripravil Bojan čebulj. Sicer Tržič je koncerte topi0 rj^ umetnini. Res nas je že sama nost, ki jo navaja recenzent pletata pravljičnost in resnic- je precej slfllbo poslikana, ven- zdravil. Gostom je hvalL,*^n uvertura presenetila. Kompo- v Ljubi jamskem dnevniku?) nost. Jeseniški oder s sedanjim dar arhi tdk tonsko povsem u- lepe ure umetniškega užH-c rlstu Antonu Pogačairju je Z uptlzoritvijo »Pohorske, ba j- svetlobnim parkom za tako oe- streza. S. M. p' ZA MLADE BRALCE GORENJSKI TRPEK SPOMIN O Ni & Dragi pionir/i! Že precej rešitev sem prejel. Le tako naprej pošiljajte svoje rešitve orehov, Id sem vam jih zastavil v preteklem mesecu. Vsi tisti pionirji, ki mi bodo do 15. marca poslali pisemca z odgovori na vseh pet, bodo deležni lepih daril, ki sem jih naprosil za vas od glavnega urednika. Seveda jih bodo dobili le, če bodo izžrebani. Bodo pa to lepe mladinske knjige, pa tudi cel kilogram čokolade imam zanje. Vendar pa mi ne pošiljajte samo rešitev, že kar sit sem tistih vaših pisemc, v katerih je le Izrezek iz Glasu Gorenjske. Zakaj mi ne napišete kaj več, ko že kupite znamko za pismo? Sicer pa tale ukor ne velja za vse. Prav lepo se zahvaljujem za lepe pozdrave, ki sem jih prejel od Kose Karano-vičeve, Franceta V ranka rja (ki mu bom naprošeno izpo- V svojih mladih lelih sem se prav rad potepal med lišajastimi gabri in visokimi starimi smrekami in stikal za ptičjimi gnezdi. Vedel sem za ščinkavce in sinice, ki so gnezdile na majhni jasi sredi gozda, pa vendar mi" lo ni bilo dovolj. Kadarkoli sem bil v gozdu, me je zaneslo k stari, debeli smreki. Njene plitve korenine so spominjale na prste, ki krčevito rijejo v zemljo in iščejo opore. Ko sem poslušal skrivnostno pokanje v košati kroni, me je čudno spre-letavalo. Po!em sem pocenil in silil z drobnimi rokami v prostor mod koreninami in zemljo, kjer pp navadi gnezdijo taščice in kralj ički. Pa nisem imel nikoli te sreče, da bi občulil pod prsti nežen puh mladičev. Le rjave in črne mravlje so romale po prepereli skorji, otipavale vse, na kar so med potjo naletele, se sunkovito obračale in spet hitele s svojim tovorom dalje. Nekoč, ko sem se zopet ustavil pod to smreko, sem zagledal ob eni izmed korenin kaj čudno ptico. Bila je golobje velikosti, temno siva z rjavkastimi lisami. Ni bila podobna ne drozgu, ne sivemu golobu, ne grlici. Ko sem se ji približal, je glavo boječe stisnila h korenini, zecepetala z no- stekel k hruški. Veja, na kateri je prejšnji dan zdela, je bila prazna. Pogled mi je bliskovito zdrsel po deblu v travo in iskaL Tedaj sem jo zagledal. Ležala je na zdravi peroti in od časa do časa široko odprla kljunček, kakor da ji primanjkuje zraka. Spet sem pohitel po vodo, pa je ni več poskusila. Se oči ni odprla in ko sem ji previdno odmaknil veko, se je zastrmeia sloval), Majde Pokornove, Marijance štumflove, Matevža žicami in onemoglo zamahnila s perutmi. Smučar Bila je še noč, ko stopim na cesto. Urnih korakov sem jo ubiral proti Tržiču. Kolarja in — ne samo teh. Tudi drugi jih lahko posnemate in mi pišete o svojem delu, veselju in težavah. Vse bom objavil, če bo le prostor. Za najpridnejše po velja tisto, kar sem že zadnjič obljubil: na Bled se popeljemo. Vaš Kosobrin Izkoriščanje mladine v klubu „Projektor" Zapostavljanje mladine v na- šali razne aparate v tovarno Po polurni zamudi nas je od- miznoteniškem klubu »Projek- »Iskra«. Saj jim rade volje pošla manjša skupina smučarjev tor« je vsakdanje. Zaradi tega magamo, toda oni naj ne ho-iz Tržiča. Hodili smo hitro, kot je že marsikateri član — pio- dijo poleg nas z rokami v žepu! bi nam gorelo pod nogami. Ko nir in mladinec — izstopil iz 5. Odkar je podrta telovad-smo prišli do prve straže, smo kluba. V čem je to izkorišča- niča, sploh ne vemo, kje je tre-pokazali legitimacijo in nada- nje? ning. Pa je, toda samo za ljevali pot. Ko je minilo pol ure 1- Vsak mesec plačujemo čla- »ase«! hoda od dečjega okrevališča, ni kluba 30 dinarjev za člana- Minili so časi, ko so moč-se nam je odprl lep pogled na nno. Nikakor ji ne nasprotu- nejši tlačik šibkejše. NI več lepa smučišča Zelenice. S še jemo, vendar pričakujemo od izkoriščanja človeka po člove-večjo vnemo smo stopali po tega tudi določene koristi. Teh ku. V naši socialistični domo- dotaknila, snegu z namenom, da čimprej pa ne uživamo. Na naša vpra- vini smo vsi enakopravni. Men- Ob mraku sem bil spet pri nji. Glavo dosežemo vrh. Prišli smo v ko- sanja se je odgovor vodstva da velja to tudi za študente, je povešala kakor prej in od časa do časa Slulil sem, da z njo ni nekaj v redu. In res, na tisti strani, s katero se je tiščala h korenini, se je perje . lepilo od krvi, ki se je v drobnih kapljicah cedila iz rane pod perutjo. V utrujenih očeh sem bral nemo prošnjo. Razpel sem srajco in spravil drobno telesce na varno. Rad bi jo ucvrl proti domu, kakor sem bil navajen po takihle pohajkovanjih. Pa sem šel počasi, da bi moje varovanke preveč ne bolelo. Doma nisem ptice nikomur pokazal. Zanesel sem jo k hruški in jo posadil na vejo, da bi bil/* vsaj pred psom varna. Potem sem steke" po kozarec vode in kruh. Dvignil sem ji glavico, ki jo je onemoglo povešala, ji odprl kljun in vlil vodo vanj. Kar goltala jo je. Zdelo se mi je, da jo je voda osvežila in da je spet pri moči, čeprav se kruha ni Dragi Kosobrinček! Najprej ti bom povedala, da Prizadeti pionirji vzdrhtela. Krvavela pa ni več in to mi je dalo upanje, da bo kmalu spet zdrava. Ponoči dolgo nisem mogel zaspati. Iz teme so se upirale vame utrujene oči. Postalo mi je žal, da nisem vzel tiče v hišo. Tu je ne bi zeblo, morda bi tudi prej ozdravila. Se v sanjah je bila z menoj, že zdrava me je obletavala in se mi dobrikala, ko sem spet stikal za ptičjimi gnezdi. Na vse zgodaj sem bil že na nogah in vame z mrtvim pogledom. Obupano sem pogledal okoli sebe in glasno zajokal. Tedaj je ptica zadnjič krčevito vzdrhtela, telo se ji je napelo kakor lok, potem je ugasnila Tako mi je bilo takrat, kakor da bi mi umrl nekdo od najdražjih. Mrtvo prijateljico sem zagrebel ob robu gozda. Zdaj raste tam drnulja. Vsako pomlad siplje Ye ter na ta košček zemlje bele cvetove J. S. čo. Tam smo se nekoliko spet in spet glasil: »Denar gre okrepčali, odpočili in se po ea žogice«. Pa vendar igramo kratkem odmoru odšli smučat, z žogicami, ki so že tolikokrat V tem času so se pričele tek- zakrpane, da so pretežke in me, ki sem jih opazoval z za- tako jajčaste, da z njimi ni nimanjem. Ob štirih smo prev- mogoče Igrati, Cele žogice si «£o imeh pionirji v nedeljo zeli štafetno palico od Radov- lahko privoščijo samo starej- matinejo. Zbor Glasbene ma-ljičanov, potem pa se spustih SI. čeprav tudi mi prispevamo tiče iz Ljubljane ki je že v po lepih smučiščih v dolino, delež k znesku zanje. Mislimo, soboto zvečer gostoval v Tr-Bila je že tema, ko smo od- da imamo tudi pionirji in mla- ziču, je priredil nam pionirjem šli izpod Zelenice. Vozili smo po dinci pravico igrati s celimi žo- lep koncert umetnih slovenskih kolovozu. Pot nam je osveti je- gicami in ne samo »asi«. pesmi. Napolnili smo dvorano vala luna. Z eno in pol ure za- 2. Brez treninga ni uspeha. Cankarjevega doma do zadnje-mude smo prispeli v Tržič in Pri treningih pa imajo neka- ga kotička. Sicer smo pionirji oddali štefetno palico planin- teri, posebno ženske, posebne zelo nemirni, toda sedaj je bičem, da jo poneso čez gore pravice. Mlajši moramo čakati la — po pravici ti povem — maršalu Titu' po cele ure, da lahko igramo popolna tišina in poslušali smo Igor Verbič, m.a nekaj nfinut. Starejši, tudi nič z odprtimi usti. Zapeli so res ■_ boljši od nas, nasprotno lahko lepo, zato smo jim ploskali. po mili volji trenirajo svoje Naj le še pridejo! POflitPlitki tPttARIlIf ljubljence, iz katerih namera- Zda.j pa še malo o osmem (kar malce enolično) lutkovno odpihati Zmaja; odrasli pa so nost. Na teh treh temeljih bi *■* vajo ustvariti nekakšne zvezde marcu. Naš igralski krožek se igrico, dovolj spretno z mini- se večidel dobro zabavali, ne bilo mogoče z izborom iz tega namiznega tenisa, če bo šlo tri lepe prizore. Za 8. ma- malniml spremembami prire- samo prizanesljivo se smehljaje, otroškega ansambla in s pri-tako naprej, bo klub preprosto rec pripravljamo »Dve mami« jeno za živo gledališče, so se temveč kar neposredno spreje- tegnitvijo še nekaterih podobno vSredi preteklega meseca je propadel Igralci, kakor so in >Mamin god«. Tudi jaz so- v soboto, 28. II. v gornji dvo- majoč pisano in živo odrsko talentiranih otrok, pod spret-blil v kamniški gimnaziji zelo Hlebš, Petrovič, Plut itd., ne delujem in se bojim, kako bo rank Sindikalnoga doma pred- igračo. nim, pedagoško nadarjenim in Uspel roditeljski sestanek, ka- bodo dobili vrednih •nasledni- v soboto pri nastopu. Upam. stavili pionirji kranjskega te- Nekateri izmed nastopajočih gledališko rutiranim voditelj-teroga se je udeležilo preko 200 kov da mi ne bo preveč bilo srce. rena Center—Sever: režiral je otrok so pokazali presenetljivo stvom (kakršno je bilo tokrat- »taršev. 3' Večina pionirjev ln mla- Svojim mamicam moramo pri- Janez Eržen, sceno jim je za- inteligenco v igralskih reakci- no) v Kranju formirati reden Izvolili so roditeljski svet, ki dinoev še ni videla izkaznic, ki praviti malo lepega veselja in snoval in naslikal Saša Kump, jah in v logičnem tolmačenju otroški teater v večjem for-*e dela. Da bo delo sveta čim Uprizoritev „Zogice - Nogice" Bi kasalo ustanoviti stalni otroški teater? Za Malikovo nad vse popu- je bilo v dvorani, je dokaj ži- seljem zaznali odrsko eprošče-larno, čeravno ne najboljšo vahno poprijelo in pomagalo nost, iznajdljivost in neženLra- v K&mnsku so, kot vse kaže, samo za J^m P Uspešnejše, so člani porazdelje- >ase aTnpak razvedrila, dela, sektorju izvenšolskega eiani ^ zdaj ne vedo, kdo p tem dokazati da jih tehnično je predstavo vodil La- besedila; pri drugih je opazen matu, v bolj civiliziranih teh-do štiglic — vsi trije člani izrazit odrski šarm —■ tista ničnih pogojih: oder (in opre-Za kasneje pa že študiramo Prešernovega gledališča. lastnost , brez katere ne mo- ma odra^, na katerem so otro- igrimo »V kraljestvu palčkov« Premiera (zvečer) je bila na- re izhajati noben igralec po- ci topot nastopili, je bilnam- sektorju materialne v klubu predsednik in kdo se- ln takrat pridi k nam, da boš menjena predvsem odraslim, čenši od otroškega diletanta do reč riaravnost predpotopno re-kretar — Vilfan ali Fatur. mcd njimi tudi Ti stopil na zato ni bilo tistega živega kon- svetovnjaškega zvezdnika. In ven in kar čudno je, da je dela srn. oskrbe. Starši so dali svoje pripom- 4 k treningom hodimo, da °h iTo se ji je maščevalo. Na sebi osvobodilno gibanje od vsega valo malodušje, skrbela za o- bolj je stisnila zobe in s še J neea besedila ln da te borne H. G. je I je občutila sovraštvo, kakršne- začetka. »Bojim se zate«, ji je troke, internirane skupno z večjo požrtvovalnostjo je hodi-1 dramske osnove ni boli okra- ga so zmožni le klerikalci. E- nekoč dejala mati, »pojdi še ti materami. Bila je med organi- la na zveze s partizani, dokler Lila g ^ številom takih nemu med temi »prirepniki« je mednje. Ce že umreš, je boije, zatorji upora proti papeževemu je niso Nemci odpeljali v Nem- j domislekov dala kmečka posojilnica kredit; da med našimi, kakor v rokah odposlancu, ki je prišel v čijo, od koder se je vrriia šele na dražbi je odkupil polovico fašistov.« Ko je hčerka odšla, spremstvu italijanskih vojakov po osvoboditvi, njenie hiše. I »renesla je tudi ta nI jokala, kakor ni jokala za tolažit — verne. Papežev od- Mama, hvala ti za vso tvojo uidaroc. Čutila pa je, da je sinovi. poslanec se ni nadejal takega skrb in trpljenje! Ig^^m sezono tudi begunjski 'dobila v hišo gada, ki ji bo Ostala je sama in čakala, sprejemna. Ko se je pripeljal CTald uveljavili. 'vseskozi v nesrečo kdaj jo bodo zaprli. Naslednji pred zbor jetnikov, so vsi za- Partizanka ZAHIMiVOST EISENHOWER BO PIL KONJAK IZ NAPOLEONOVE KLETI Direktor pariškega hotela „Jurij V." Em Blouhot se je pripeljal v New York do Eisenhovverja z darilom, ^kakršnega mu nihče ne more dati." Podaril mu je steklenico konjaka iz leta 1800, ki jo je imel še Napoleon I. ▼ svoji vinski kleti. APARAT, KI POKAŽE ŽARIŠČE RAKA Pred nedavnim so poročali angleški in nemški časo- f>isi o iznajdbi novega elektronskega aparata, ki bo revolucionarno posegel v zdravljenje rakastih obolenj. Radioaktivni izotopi, ki se tvorijo v atomski bateriji tega aparata, kažejo, v katerem delu organizma je tkivo obolelo za rakom. Pravijo, da so doseženi že zelo pomembni rezultati. DNEVNO TRIKRAT OKOLI SVETA Tramvaji, avtobusi in trolejbusi 12 največjih jugoslovanskih mest so prevozili lani 40 in pol milijona kilometrov. Dnevno bi ta vozila lahko trikrat obšla zemljo po ekvatorju. KJE SE NAJRAJE PREVAŽAJO? Beograjčan se posluži avtobusa, trolebusa ali tramvaja 233 krat v letu, Zagrebčan 293 krat, Ljubljančan 200 krat, Sarajevčan 158 krat, Skopljancc pa 34 krat. JUGOSLOVANSKI STROKOVNJAKI GRADIJO PRISTANIŠČE V SIRIJI Lani v novembru so prevzeli jugoslovanski strokovnjaki gradnjo obmorskega pristanišča v sirijskem mestu Lalakija. Pristanišče, ki mora biti dograjeno 1. januarja .1957. leta, gradijo s pomočjo strojev, s kateri ni smo doma zgradili vse večje objekte in so jih izdelale tovarne „Prvomajska", „Ivo Lola Ribar", „Djuro Djaković" in drugi. BISER MESEC MADŽARSKO - SOVJETSKEGA PRIJATELJSTVA V Madžarski se je začel 18. februarja mesec sovjetsko - madžarskega prijateljstva, ki ga bodo podaljšali do 4. aprila. Madžarski optimisti menijo, da jim bo morda v teh 60 dneh res uspelo ustvariti prijateljske vezi... Govor, ki ga je imel ob otvoritvi „meseca prijateljstva" predsednik madžarske vlade, je trajal približno 40 minut. Pričakovali bi, da bo posvetil govornik večji del svojega govora „pomoči SSSR Madžarski". V resnici pa je govornik žrtvoval celih 35 minut za napad na grško-turško-jugoslovansko zbližanje in za druga mednarodna vprašanja". Glavni temi pa je posvetil celih 5 minut. Vse kaže, da ni imel kaj povedati o tem, za laž pa ni bil pri volji. V teh 5 minutah je v različnih variacijah povedal le, da je dobila Madžarska od SSSR nesebične izkušnje. Govor ie zak'Jučil z vzklikom: „Madžarska je dobila od SSSR življenje!" Res ga je dobila, samo kakšno? Na neki železniški postaji na Madžarskem je v „mesecu prijateljstva" prebivalstvo z zastavami in godbo pričakovalo salonski vlak, ki je pripeljal v to mesto en sam samcat — sovjetski film. GLAVNA STVAR JE . . . — Pomagajte, fantje, tovarna se podira! — Nimamo časa, delimo dobiček! (Iz »Totega lista«) S sodišča Pričevanje Aleksandra Weissb erga - Cvbulskega 8. avgusta 1937: od tekočega traku k pretepanju - 8 milijonov zaprtih „kontrarevolucionarjev" - General s 16 ranami pripoveduje SjK vefcovnoznaini avstrijski znanstvenik in komunist Aleksander VVeissberg je delal od leta 193.1 do 1934 v harkov-skem fizikalnem institutu kot visokokvalificiran strokovnjak za raziskovanje nizkih temperatur. Bil je čilan avstrijske sekcije Kominterne. V letih velike »čistke« je bil aretiran. Pomagale mu niso niti telegrafske intervencije profesorja Einsteina niti francoskih atomskih znanstvenikov, nosilcev Nobelove nagrade, Frederika ha Irene Jolliot-Curie osebno prt Stalinu. Krvavi smrtni ples, ki ga je takrat po StMinovih navodilih sprožil NKVD, ni zajel samo VVeissberga in vseh znanstvenih delavcev v institutu za fiziko v Harkovu, temveč se je prenesel na čedalje širše sloje prebivalstva. Nihča se ne čuii varnega I judje so v svojih domovih spali oblečeni in pričakovali NKVD, da pride ponje, ob postelji pa so hranili vrečo s prepečencem, ki so jo potem odnesli s seboj v zapor. Nastal je vsesplošen preplah. Nihče se ni več čutil varnega. Niti na cesti, nfcti doma se ljudje niso upali pogovarjati. Po nalogu partijskih sekretarjev so morali prijavljati »nevarne sovražnike« iz svoje soseščine, da sami ne bi bili osumljeni. Morali so si izmišljati fantastične budalnosti in vsak, še tako nepomemben pogovor tolmačiti kot kontrarevolucio-narno dejavnost, sovražno agitacijo in špijonažo. Najprej so preiskovalci NKVD izsiljevali priznanja z metodo tako imenovanega »tekočega traku«, t. j. z neprestanim zasliševanjem, monotonim ponavljanjem dveh samih vprašanj (»Kdo te je zasnubil?«, »Koga si zasnubil?«) skozi cele dneve, dokler zapornik že ni bil bako fizično in živčno izčrpan, da je priznal najnesmiseinejše obtožbe. Potem, ko je reka državljanov, ki se je valila v zapore, že tako narasla, da za to ni bilo več časa, so vsi zapori v Sovjetski zvezi prešli v sistem pretepanja. To se je zgodilo skoraj povsem istočasno — 7. ali 8. avgusta 1937 — od Ne-gorelega na zahodu do Vladl-vostoka na vzhodu, od Arhan-gelska do Kavkaza. Cesar je Tiran se je končno ustrašil posledic lastne drznosti, toda NKVD ni mogel nazaj. Bilo je preprosto nemogoče osvoboditi človeka, ki je bil denunciran kot Hitlerjev agent ali terorist. In to je bil vsak! Seveda so policisti vedeli, da je vse to čista izniišljotina, toda tega si niso priznali niti med seboj. Podobni so bili ljudem' iz An-dersenove pravljice o »cesarjevi novi obleki«. Cesar je bil nag, toda vsakogar, ki ni »videl« obleke, so proglasih* ,za bedaka. Ko so v VVeissbergo- bil nag vo celico nekoč privedli bivšega NKVD-jevca, ki je — kot tisoči vrstnikov s samim šefom »čistk« Ježevim na čelu — sedaj padel v nemilost, ga je napadel nekdo od zapornikov, ki je prej trpel pod njegovimi udarci. VVeissberg je vprašal novinca: — Zakaj si ga tepel? Sima/r res mislil, da je špijon? — Saj vendar nisem idiot! Kdo pa je tukaj sploh špijon?! — Zakaj si ga torej tepel? — Nisem hotel biti tukaj že eno leto prej. „Majčkena" rapoka Znanstvenika VVeisdberga so republiški državni tožilci odo-po sedmih dneh in nočeh ne- brava!! odločbe o aretacijah. Pri pretrganega »tekočega traku« tem niso niti brali imen osum-prisilili, da je priznal, da je 1 jenih. NKVD-jevcl, osvobojeni pripravljal atentat na Stalina vseh obzirov razuma, morale in Vorošilova, ko bi prišla na in nacionalnih koristi, so si iz-lov na Ural. Priznal je, da je mišljevali vedno bolj neverjet-to nalogo dobil leta 1931, ko ne zarote. Vsakdo je priznal ga je nemška Gestapo posta- vse obtožbe in potegnil za ševi la kot špijona in diverzanta boj pet do deset novih osum-v Sovjetsko Rusijo. Pri tem ljencev. Vsak od teh petih je pa se je rabljem izmuznila »izdal« pet novih, čez mesec usodna napaka, kakor smo jih dni je prišlo v zapor že 25 nova jeni tudi v povojnih proti- vih osumljencev. Ko je prete-jugoslovansiklih »procesih« pro- klo pol leta, je število »priti Laszlu Rajku, Trajču Kosto- stasev« prvega zapornika na-vu itd. itd. — Pozabili so na raslo že na 15.000 »kontrare-čisto drobno malenkost, na volucionarjev«, če ne upošte-dejstvo namreč, da je Hitler varno razlike, ki je nastala za-prišel na oblast šele 30. janu- radi tega, ker so osumljenci arja 1933! naznanjali drug drugega. We'S3- Na jesen 1937 so se podrli berg pravi, da je bilo takrat vsi jezovi. Zavladalo je brez- v sovjetskih zaporih nad osem umje. Vsak dan, vsako uro so milijonov ljudi. Sialin - falsifikator lVfrzllČno ubijanje je doseglo svoj višek z aretacijami in umori sovjetskih vojaških funkcionarjev, med njimi generala Tuhačevskega. Domala ves višji komandni kader takratne Rdeče armade je padel v ječo. Mnogo starih revolucionarjev se je upiralo aretaciji. Bili so ustreljeni v lastnih stanovanjih. General Gamarnik je napravil samomor. Weissberg je bil nekaj časa v zaporu z generalom Boguc-kim, herojem revolucije in državljanske vojne, invalidom brez roke ln s 16 ranami. Ta je "VVeissbergu pripovedoval, da se je Gamarnik ubil zato, ker so od njega zahtevali, naj skupaj z Vorosilovim in Budjoni- jem sodi na tajnem procesu proti maršalu Tuhaoevskemu in ostalim, šef NKVD Jezov mu je pokazal pismene »dokaze« o maršalovem Izdajstvu. Gamarnik, ki je bil kot šef politične uprave Rdeče armade v tesnem stiku z NKVD, je poznal Jezova in vedel, da so ti dokumenti ponarejeni. Odšel je k Stalinu. V pogovoru z njim je spoznal, da falsifikator nI Jezov, ampak sam — Stalin. Potem je odšel domov in se ustrelil. Kasneje se je VVeissberg zanimal za stvar, zlasti za ponarejene dokumente. O tem je govoril z različnimi osebami. Prišel je do sledeče ugotovitve: (Nadaljevanje prihodnjič) NeUai za naše žene Kako naj se vedem za mizo O krompirju POPRAVEK V zadnji številki lista smo objavili, da je sodišče Jožetu Pintarju iz Šenčurja odmerilo 20 dni zapora. To in vse ostalo se v resnici nanaša na Maksa Sodnika iz Šenčurja, saj je Blednjb izvršil fizični napad na Pintarja. Franc Albreht ln Marija Albreht iz Snakovega pri Križah ata pred sodiščem lažno pričala, za kar sta bila obsojena vsak na 2 meseca zapora. Sodišče je Mariji Albreht odložilo kazen za 3 leta pod pogojem, da v tem času ne bo storila enakega aM še hujšega kaznivega dejanja. Janez Cotman z Male Rupe pri Kranju je v letih 1951 in 1952 ukradel 2 moški kolesi, v tovarni Iskra različen električnu material in pri) nekem posestniku na Suhi pri Predos-ljah 2 kokoši. Za vse to je bil obsojen na 1 leto In 8 mesecev zapora. Leopold Mohorlč la Dolenje vasi v občinskem ljud. odboru Selca je lani nekaj ukradel, ra-Ben tega se je pečal z nedovo- ljenim nakupom in prodajo lesa. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora. Janez Lavtar iz Dolenje vasi v občinskem ljudskem odboru Selca je lani v juniju odpeljal Iz tujega gozda okoli 2 prm hlodov, last KZ Bukovica, da t* jih prodal na žagi v Selcih. Zaradi tatvine bo 3 mesece v zaporu. Marija Potočnik Iz Bukovice pr% Selcih je vzgojo svojtga 15-letnega sina popolnoma zanemarila. Fant je bil prepuščen samemu sebi, celo spodila ga je od doma in ga navajala k tatvini. Sodišče je Potočnikovo obsodilo na leto dni zapora. Franc, ki je s privoljenjem svoje matere okradel Lovrenca Kodra in ukradene stvart prodal, bo moral po sklepu so ggfj jj jgjnjjjfg „6ias Gorenlslte"! Nagradno iekmovcn'e bo 25. marcaj^aHj učeno z žrebanjem. Pjipavili smo lepe nagrade za naročnike in zbiralce naročnikov v vrednosti 500 030 din. drobil. Krompirjevo solato izboljšaš, če že znanim začimbam dodaš drobno zrezane čebule, česna in nekoliko gorčice. Voden krompir izboljšaš, Če ga daš pred kuho na vroč štedilnik, da voda izhlapi. Krompirjeve olupke lahko koristno izrabimo. Kuhane primešamo kurji piči, surove p® operemo, skuhamo In vodo porabimo za umivanje steklenih predmetov, kozarcev, kristalnih krožnikov, skled, zrcal, šip. lončenih ploščic, za čiščenje lakiranega pohištva in madežev na jedilnem priboru. Posodo, v kateri smo kuhale barvo, oči-stitmo, če kuhamo v njej krompirjeve olupke. V vodi, Iztisnjeni lz surovega, nastrganega krompirja h1 precejeni skozi belo krpo, iz-1 vrstno operemo barvasto svilo« fine tkanfcne občutljivih barV pa izgube tudi vse madeže. Nikoli ne kuhajmo nezreleg® krompirja, kl ima v sobi solarnih, neke vrste strup. Sol*' nin nastaja tudi v zrelem krompirju, če je izpostavlje1* svetlobi. Zato hranimo krompir v temnih in hladnih kleteh in ga pokrijmo s slamo ali vro-čaml. Na toplem začne krom' pir kaliti, zaradi česar izgubi J* na vrednosti. Vitamin B, ki ie pred kaljenjem tik pod W*J preide v klice, ki jih zsstf***' jemo. . Ogljikovi hidrati nadom«*^ jo Izgubljeno energijo, za*°, vsakdo, ki težko dola, p*"1^ uživa krompir. Preklic darilne pogodbe N. A. — J. Ker nimate lastnih otrok, ste svojemu nečaku izročili svoje celotno kmečko posestvo in si pri hiši izgovorili do smrti brezplačno stanovanje in hrano. Odkar se je Vaš nečak poročil, ravna z Vami zelo grdo in. Vam daje slabo hrano. Zanima Vas, ali je mogoče preklicali daritev, ki jo določa darilna pogodba. * Odgovor: Na splošno velja načelo, da darilnih pogodb praviloma ni mogoče preklicati. Vendar pa v primeru, Če kaže obdarjeiiec veliko nehvaležnost do darovalca, je daritev mogoče preklicali. Velika nehvaležnost pa pomeni take poškodbe na telesu, časti, na svobodi ali na 1 astnini, da se sme zoper poškodovalca postopati po kazenskem zakonu — uradno ali na zahtevo poškodovanca. Ce bi Vas torej Vaš nečak v prepiru poškodoval na telesu ali Vam žalil čast in dobro ime, ali se kakorkoli pregrešil proti Vaši lastnini tako, da bi bilo mogoče uvesti kazenski postopek zaradi njegovega ravnanja, potem bi lahko naknadno preklicali darilno pogodbo. Invalidska pokojnina Y. — 26. II. 193. Zanima Vas, kolika naj bo Vaša invalidska pokojnina in kolik sme biti Vaš zaslužek, da ne izgubite invalidsko pokojnine. Odgovor: Ker v dopisu niste navedli zadostnih podatkov, ni mogoče navesti ločnega zneska Vaše invalidske pokojnine. Vsekakor pa bo odvisna od tega, ali ste bili pred invalidnostjo delavec ali uslužbenec, od stopnje Vaše strokovne izobrazbe, od dobe Vaše zaposlitve pred na-stoj oni invalidnosti in od stopnje same invalidnosti. Kolikor ste že delj časa invalid, boste v kratkem prejeli — če je še niste — novo prevedbeno odločbo za pokojnino. Novelirani Čl. 28. Uredbe o določanju in prevedbi pokojnin (Uradni list FLRJ, 2/53) do.oča, da se ustavi plačevanje pokojnine, ko se njen uživalec zaposli s polnim delovnim časom. Ce se pa zaposli z nepopolnim rednim delovnim Časom, pa uživalec ne prejema pokojnine, če zaslužek (honorar) iz take zaposlitve presega dve tretjini pokojnine ali če je večji od 6000 dinarjev mesečno. Na podlagi pravnomočne odločbe o pokojnini tedaj lahko uravnale svojo bodočo zaposlitev tako, da ne boste izgubili pokojnine. O jeseniških strelcih Tekmovanje pionirjev ▼ Preski pri Medvodah (Prejšnjo nedeljo so se dijaki preške gimnazije na čerinu pomerili v smučanju. Tekmovali so v veleslalomu, teku in skokih. V veleslalomu je bil prvi Trampuš, ki je dosegel najboljši čas dneva in je zmagal z velikim naskokom. Nato so šli tekmovalci na start 1.300 m dolge proge. Tu se je najbolj izkazal Tavčar. Lani so jeseniški strelci s teden. Progo so nato prevozile še tri prostovoljnim delom začeli gra- Na rednem letnem občnem pionirke, med katerimi je zma-difo novo moderno strelišče ln zboru pred nedavnim so strelci gala Marinka Sušteršič. tam skupno z drugimi prosto- sprejeli več koristnih sklepov, Največje zanimanje je bilo voljci opravili 4095 protsovolj- med drugim tudi, da bo sle- ea, skoke z 10 metrske skakalnih ur. Letos pa bodo odprli hernd član opravil v letošnjem niče. Tu je s sigurnimi skoki strelišče olimpijskih izmer, za- letu 20 prostovoljnih delovnih dosegel prvo mesto Trampuš, beuvni prostor za jeseniške de- ur. 2e zaradi delavnosti te tik za njim pa se je plasiral lavce, odkrili pred strelskim strelske družine bi bilo prav, Kern, ki je imel najdaljše sko-domom spomenik heroju Mati- če bd jeseniška železarna ln vse ke. Tekmovanje jo pokazalo, >a Verdniku tn razvili svoj dru- množične organizacije še na- da je med dijaki nekaj zelo na-sfcveni prapor. V juliju pa na- prej strelcem pri delu poma- dar jenih smučarjev, ki se bo-meravajo organizirati strelski gale. do lahko razvili. smwammmmmmii „Cuj," sem spet začel, „neko uslugo»bi mi lahko napravila; med vašimi lutkami je nekdo, ki mu je ime Jurček; nadvse rad bi si ga malo od blizu ogledal." „Kumarico misliš?" je dejala Lizi in malo pomišljala. ,,No, že pojde; toda hitro, preden se vrne oče I" Ob teh besedah sva že stopila v hišo in naglo stekla navzgor j>o polžastih stopnicah. — V veliki dvorani je bila skoraj tema; zakaj okna, ki so vsa gledala na dvorišča, je zakrival oder; samo posamezni svetlobni prameni so padali skozi zave-sine reže. *r v * Spod • uUsm vzgoja • Sjggj * Zakaj imo opustili Triglavski smuk Smučarska prireditev v Preddvora Ne vem, zakaj je dobro, da poskrbe m ponovno izvedbo Pripravijalnfe odbor smučar- najboljši pionirji, od katerih se smo opustili nekatere tradicio- Triglavskega smuka. Morda bi skega kluba v Preddvoru je je najbolje odrezal Ivan Likar naine smučarske prireditve, ki to lahko stortla Gorenj, smu- preteklo nedeljo priredil med- iz Predoselj. Prav tako so na so v preteklih letih zelo dvi- carska podzveza ali Smučarska krajevne smučarske tekme, ki 1.5 km dolg*, progi tekmovali gale nivo našega smučarskega zveza Slovenije. Letos za 30- so se jih razen domačinov u- mladinci, med katerimi je zma-športa. Zakaj n. pr. nd več Mi- letnico ustanovitve Jugoslovan- deležih Jezerjani, Olševčani in gal Jaka Zadnikar (Jezersko), hovega smuka z Vršiča ali z ske smučarske zveze bi bilo Predosljant. Udeležba je bila Nato so bili teki članov na 5 vrha Mojstrovke? Maha Areš tembolj umestno organiziranje odlčna, saj je tekmovalo kar km, kjer je dosegel prvo meje bil eden redkih partizanov Triglavskega smuka. Dobro pa 100 članov, mladincev in pio- sto Franc Justin (Jezersko), iz gornjesavske doline tn prav bi bilo, če bi prireditev izvedli nirjev. V teku na 500 m so se V veleslalomu so dosegli sle-gotovo zasluži, da se Mihov nekoliko prej kakor v pretek- pomerili pionirji izpod 10 let, deče uspehe: člani (450 m, 24 smuk uvede v stalni koledar lih letih, da bo sneg še ugo- od katerih je "bdi najboljši Ja- vratic za 100m viš. razlike): smučarskega ali telesnovzgoj- den za tekmovanje. Najprimer- nez Grabnar (Jezersko); na 1 1. Fr. Jekl (Jezersko); mla-nega društva v Kranjski gori, nejžfc. bi bil začetek aprka. km starejši pionirji: 1. Stanko dinci (400 m, 20 vratic) 1. Gorenjske smučarske podzveze Alpski vozač Arh (Preddvor); na 1.5km pa Jaka Zadnikar (Jezersko) ln ali Smučarske zveze Slovenije. pionirji (350 m, 16 vratic) 1. Pravtaiko nam je nerazum- !/_,_•„ AaI^ 1 ,'„Wo/^ T Jože Polajnar (Jezersko). V ljivo, zakaj nt več Triglavske- VZgUJllU UclU LijUUbKC ItRMKt V LOKI tem tekmovanju so se pokazali ga smuka? Saj so naši najbolj- . . ■ J£. popolnoma nadmočni Jezerjani ši alpski vozači od 1931. leta Ljudska tehnika v Loki je fonrje, elektrike itd. Predava- nad udeleženci, kate- daije, ko je bil prvič izveden, razgibana. Avto-moto dru- nja bodo ponazorjena s slikami rim ,-e bllo to vecfa vedno radi tekmovali na tej Stvo bo kmalu zaključilo tečaj in po možnosti celo s filmk. izkušnja progi Tiiglavski smuk je po- ^ svoJe člane, pripravlja pa Verjetno pojdejo s temi prestala' priljubljena smučarska tudi tečaj za novince. davanji tudi na podeželje. Ke«rH»«Li £nn»4 prireditev naših in inozemskih *^e* tega bo poskrbel mest- Gmatno je društvo dokaj „A alpskih vozačev. ^ f!®or Ljudske tehnike za trćnQ Manjka mu pa kinopro- na BIed» Po osvoboditvi je bil Tri- J* člane W vrugo prebival- jektor> razno orodje in učila. ^ed dvema mesecema so na glavski smuk le nekajkrat-or- »tvo različna predavanja iz Vge to pa ^ namerava;jlo g^j Bledu ustanovili kegljaški klub, gandziran, čeprav je bila ude- tehnologije, metalurgije, tele- Dakupitti. ki se je takoj začel s pridom ležba zelo množična. Zadnja mmj . rv> Hi * «iphp™i nrfatoiMJ "javljati. Doslej so imeli prireditev na Triglavu je bila „TKan« - zmagovalec bteLčneea^an?a bi hle*^ kesli&6i že t:t tekmova- spomladi leta 1950; tako smo v p«troIaem teku bS^ta^o^raU^Liud ^ * sosedntali MubL Eno tek-torei že tri leta brez Triglav- bdo nu^jno mobiliArati v Ljud- mo TO oćločm v kari^ Sasimia T° ™de«<> & « v Kamniku ** tehniki vse strokovnjake, dve pa K ^ bm ^ ^ ^ Prosimo vse funkcionarje P«-tix>lni tek na približno 8 km Snl^ ™, ^vlfTS" MJših nasprotnikov. Blejski smučarskih organizacij, naj dolgi prog*. — Tekmovali so "Jg^ <» kegljači marljivo trenirajo in --1--1-1 športniki iz kamniških podje- Lokk kmalu pridobil vse tam- M j^pg^^afe za prvenstveno tdj. Po ostri borbi je zmagala kajžnje inženirje, elektricarje, tekmovanje s kegljači Gorenj-ekipa »Titana« in 2* pribori mehanike, profesorje itd.! ske> kjer ^ nadejaJ0t ^ bodJ0 F. N. zavzeli vidno mesto. pokal. (Odreii in izpolni) o.: t3 i 3^ g 3 $ * i „ s I 3 3 S NK o fD 2. & w e c o g, sp o 5 < ^ B 9 o P g p h a < m n 3 g al ►—1— ta ca cx B n.. •s S " PT t3 2. Dopisnica 10 din Uprava „Glasu Gorenjske" KRANJ Savski breg 2 (Odreii in izpolni; THEODOR STORM USTOBRBEC Prevedel Rudolf Kresal „Pridil" je dejala Lizi in dvignila ob odru preprogo, ki je pokrivala steno; smuk-hila sva skozi in slal sem v čudežnem templju. — Toda, ko sem ga gledal od zadaj Jh. v dnevni svetlobi, je bil videti precej klavni; ogrodje iz letev in desk, prek njih P* tlekaj pisano pomazanih platen: to jo bilo prizorišče, kjer je šlo življenje svete G^novefe v tako varljivi resničnosti mimo ■fane. Vendar som se prezgodaj pritoževal j tam na žici, ki je bila napela od neke kulise do J^ne, sem videl viseli dve čudni lutki; ^.s»'li pa sta s hrbtom proli meni, zato ju nisem mogel spoznati. ,,Kje pa so druge, Lizi?" sem vprašal; 'r;l(| j,i sj hkrati ogledal vso ^užbo. „Tule v skrinji," je dejala Lizi in s CjJJ0 drobno peščico potrkala na neki za-v kotu. „Tilo dve tukaj sta že prt-|rav]j(.nj. |e |)rj,ji S(,m jn s[ ju oglej; on J* tU, tvoj prijatelj Jurček!'r jj res, bil je on sam. „Ali bo drevi PRl igral?" sem vprašal. 1 Seveda, ta je zmerom zraven!" Stal sem prekrižanih rok in ogledoval bp°T'' "a dra8e8ai veselega in vseh muh pol-^a prijatelja. Tu je visel, obešen na so-v vrvic: glavo je imel poveseno, da so l4tS?VC velike o(*i bolščale' v tla in mu je t?). n<)s kakor kljun ležal na prsih Jur-be^ Jurček, sem dejal sam pri sebi, kako un° visiš tukajle! Tedaj je odgovorilo: „Le počakaj, dragi bratec, le počakaj do drevi!" — Ali sem slišal tudi to samo v svojih mislih, ali mi je bil Jurček sam odgovoril? Pogledal sem okoli sebe. Lizi je bila odšla; najbrž sloji, sem si mislil, pred hišnimi vrati in pazi kdaj se vrne oče. V tistem trenutku sem jo zaslišal vzkliknili pri izhodu iz dvO'ane: ,,I)a se mi ne dotakneš nobene lutke!" — — Da — vendar se tedaj nikakor ne bi mo ;el premagati. Tiho sem stopil na klop kraj sobe in začel vleči najprej eno, potem drugo vrvico; čeljusti so začele šklepetali, roke so se dvigale, in zdaj je začel sunkovito švigati sem in tja t«di čudoviti palec; stvar mi ni delala prav niuakih težav; pa saj si skoraj nisem mogel mislili, da je tako lahko vodili lutke. — Toda roke so se gibale samo naprej in nazaj; jaz pa sem vendar videl, da jih je Jurček tudi vstran iztegoval v zadnji igri, še več, da jih je sklonil nad glavo! Potegoval sem vse žice, poskušal sem s prsti, (la bi mu vstran dvignil roke, pa mi ni uspelo. Iznenada je v Jurčku nekaj tiho počilo. Stoj! sem si mislil. Roke proč! Tu bi lahko povzročil nesrečo. Tiho sem stopil s klopi in prav tedaj sem slišal, da prihaja v dvorano Lizi. „Hitro, hitro" je vzkliknila in me skozi temo vlekla k polžastim stopnicam. ,.Prav-zaprav ni prav," je nada'jevala, „da sem te spustila noter, toda, kajne, imel si pa le svoje veselje!" Mislil sem na listi rahli pok poprej. Ah, saj ne bo nič hudega! S to samololažbo sem stekel po stopnicah navzdol in skozi zadnja vrata ven. Toliko je bilo pribito, da je bil Jurček vendarle samo lesena lutka; a da je Lizi — kako ti je znala Lizi nadvse ljubko govoriti! In kako prijazno me Je takoj odvedla gor k lutkam! — Seveda, pa saj Je bila tudi sama dejala, da je napravila to tako skrivaj pred očetom; to ni bilo čislo v redu. V svojo siamolo moram priznati, da mi ta skrivnost ni bila neljuba; nasprotno, stvar je s tem zadobila zame še večji čar. Moj obraz ie moral spreletavati zelo samo-všečen smehljaj, ko sem počasi odšel med vrtnimi lipami in kostanji spet na cesto. Vendar, ko so me prešinjale takele laskave misli, sem zdaj pa zdaj zaslišal v sobi tisti rahli pok v lutki; najsi sem se lolil česar koli, ves dan nisem mogel spraviti k molku tega neprijetnega glasu, ki mi je zdaj iz duše zvenel. Ura je odbila sedem; v Strelskem domu je bilo tedaj, v nedeljo vse zasedeno; lo pot sem stal zadaj, pet čevljev visoko od tal, na prostoru za dvojačo. Lojenke so gorele v pločevinastih obložkih, mestni muzikant in njegovi tovariši so godli, zavesa se je dvignila. Prikazala se je visoka obokana golska soba. Pred odprlo debelo knjigo je sedel v dolgem črnem talarju doktor Faust in bridko tožil, da mu da vsa njegova učenost tako malo življenja; na sebi nima več nobene cele obleke in od dolgov ne ve, kaj bi; zato se bo zdaj povezal s peklom. — „K.do ine kliče?" se je na njegovi levi strani Izpod ol>oka začul strašen glas. •— „Faust, Faust, ne poslušaj ga!" se je začul nek drug tenek glas na njegovi desni strani. — Toda Faust se. je zapisal peklenskim silam. — „Gorje, gorje tvoji ubogi tluši!" Kakar tožeč piš vetra je izzvenel angelov glas; z leve je preplavil sobo razlega joč se krohot. — — Tedaj je potrkalo na vrata. „Oprostite, vaša svetlost!" Vstopil je Faustov služabnik Wagner. Prosil je, naj mu za lažja hišna dela dovoli najeti pomočnika, da se bo laže posvetil študiju. „Pri meni," je dejal, „se je oglasil nek mlad mož, ki mu je ime Jurček in zdi se, da ima kar odlične vrline." — Faust je milostno pokimal in dejal: „Prav, dragi Wag-ner, prošnja vam je uslišana." Nato sta skupaj odšla. „Oha!" je vzkliknilo; in Jurček je bil z enim skokom na odru, da mu je teleč-njak poskakoval na grbi. Hvala bogu! sem si mislil. Se čisto zdrav je; še prav tako skače kakor prejšnjo nedeljo na gradu svete Genovefc! In čudno, čeprav sem «a dopoldne v mislih še tako grdil, da je samo lesena lutka, ob prvi Jurčkovi besedi je bil tu spet ves njegov čar. Hitro je hodil po sobi gor in dol. „Ce bi me zdajle videl moj ati pači," je vzkliknil, „to bi debelo gledal! Zmerom je govoril: „Jurček, glej, da prideš na konja!' — O, in zdaj sem na konju; zdaj se poženem lahko za hišo visoko!" — Po teh besedah je hotel vreči svojo grbo kvišku; in je tudi res zletela, ker je bila na žici, prav do obokanega stropa; toda — Jurčkove roke so negibno obtičale ob telesu; trzalo je in brzalo, toda dvignile se niso niti za dlan. Jurček je govoril, ni pa delal nič drugega. — Za odrom je nastal nemir, slišati je bilo tiho, toda jezno govorjenje, nadaljevanje igre je bilo očitno pretrgano. Zastalo mi je srce; no, ta je lepa! Rad bi bil pobegnil, pa sem se sramoval. In če bi se celo Liziki zaradi mene kaj zgodilo! Tedaj jo začel Jurček na odru iznenada tožeče tuliti, pri čemer so mu glava in roke mrtvo obvisele, na oder pa je spet prišel služabnik in ga vprašal, zakaj tako tarna. ,.Oh, moj zobek, moj zobek!" je vpil Jurček. „Dragi prijatelj," je dejal Wagnor, „od-prite malo usta, da pogledam!" — Ko ga je nato prijel za veliki nos in mu gledal med čeljusti, je stopil v sobo tudi doktor Faust. „Oprostite, vaša svetlost," je dejal \Vagner, „tega mladega moža ne bom mogel porabiti v službi; takoj mora v bolnišnico!" „Ali je to krčma?" je vprašal Jurček. „Ne dobri tovariš," je odvrnil Wagner, „to je klavnica, j- n,lx,LiZ'Zo° C.1.AS GORENJSKE in potem boš Slev. 10 — Stran 7 rešen bolečin. _ "1 ■M p j PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Z Jesenic in dolin obeh Sav Med Grintovcem in Ljubljano KONČNO BODO ODSTRANILI RUŠEVINE IZ SREDIŠČA MESTA že od osvobojen j a sem leže v središču Domžal ruševine bivšega sokolskega doma, ki se jih doslej še ni nihče dotaknil, da jih odstrani. To nalogo si je pred kratkim zadalo TVD »Partizan«, ki bo pristopilo k delu, čim skopni sneg. Prostor bo društvo preuredilo za letno telovadišče. ODPRLI SO STALNO KOPALIŠČE V MENGŠU O tovarni glasbil v Mengšu se kaj malo piše, čeprav tam vedno bolj izboljšujejo svojo proizvodnjo, k temu pa mnogo prispevajo tudi k dvigu javne blaginje. V zadnjem času so odprli novo delavnico — ni-klarijo, ki jim bo mnogo koristila pri izboljšanju kakovosti njihovih proizvodov. Doslej so železne vezi pri glasbilih namreč bronziralt, kar pa ni tako trajno kot niklanje. V tovarni so odprli za delavstvo tudi stalno kopališČe,ki je prvo te vrste v Mengšu. Od kopališča bodo imeli korist tudi drugi Mengšani. DOBENO DOBI ELEKTRIKO Dobeno, ki spada v območje mengeške občine, dobi v kratkem električno razsvetljavo. Trasa je že odrejena, vaščani so izkopali jame in pripravil 86 drogov. Imajo že precej zbranega denarja za nakup materiala, kar ga pa še manjka, ga nameravajo dobiti iz izkupička za prodan les. KAMNIŠKI RDEČI KRIŽ JE DAL LETNI OBRAČUN Sredi preteklega meseca je imel Rdeči križ v Kamniku redni letni občni zbor, na katerem je podal pregledno sliko svojega delovanja. V tednu TBC in RD je priredil vrsto predavanj v Kamniku, Tu-njicah, Nevljah in Polovicah. Obisk predavanj je bi zelo lep. Prav tako je bila v tednu RK pregledana šolska mladina v Tunjioah. Osrednji higijenski zavod pa jih je obiskal z zdrav- stvenim filmom, ki bo ga kar štirikrat vrteli. Organizirali so tudi zdravstveni tečaj za vaško mladino, ki ga obiskuje 80 tečajnic, predvsem iz oddaljenih krajev. Glavna njihova naloga pa je bila osredotočena v veliki nabiralni akciji, da Kamnik pride do prepotrebnega rešilnega avtomobila. Tega so že nabavili, saj so zbrali zanj približno dva milijona dinarjev prispevkov. Največ je prispevala mestna občina (584.000 din), ljubljanski okoliški okraj (500.000 din), ostalo pa vsa večja karnniška podjetja in tudi ostali izvenkamniški kraji. REDEK JUBILEJ Preteklo nedeljo sta v Lahov-čah pri Komendi praznovalla 50-letnico poroke France in Marija Pušavec. >štrukiov« a ta, kakor se mu po domače pravi, je še vedno krepak in dobre volje. Na redkem življenjskem jubileju se je okrog zlato poročencev zbralo kar 42 njihovih pravnukov, vnukov, sinov in hčera. KDAJ IN KDO BO ZGRADIL MOST ČEZ SAVO PRI JAVORNTKU. Pred 26. leti je povodenj odnesla most čez Savo pri Javor-niku. Tako so vaščani Javorni-ka in Koroške Bele vse doslej brez prave zveze z Dobravo in drugimi onkraj Save ležečimi vasmi. Tam imajo mnogi Izmed nas zemljo, katero je treba obdelovati. Mnogo razmišljamo, kako bi most vendarle enkrat obnovili. Zato je tudk že skrajni čas. Zdaj vozimo po dve uri daleč naokoli skozi Jesenice na Dobravo, med tem ko bi, če bi bil most, rabili do tja komaj pol ure. To pa se že dosti pozna na polju in doma pri delu. Večkrat so bili že izdelani načrti, toda nobeden teh načrtov se vse do zdaj ni uresničil. Prebivalci Javornika in Koroške Bele kot meščani občinske skupnosti Jesenic upravičeno zahtevamo, da se čimpreje pristopi h gradnji mostu čez Savo pri Javorniku, ker take gradnje z 'nobenimi! samoprispevki sami ne bi mogli izvesti. NOVICE IZ LESC IN RADOVLJICE Po dolgih letih so v Radovi.1-ci spet odprli kavarno »Grajski dvor«, ki je krasno preurejena. V kratkem se bodo go- sti lahko zatekali tudi v moderno restavracijo. Ne razumemo, zakaj Krajevna mesnica v Lescah ne izobesi v lokalu več mesa. Samo po en kos visi v prodajalni, tako da kupec nima nobene izbire. Je potem kaj čudnega, če hodijo Leščani po meso celo v Begunje, Žirovnico, na Bled in Radovljico ? Tam dobijo, kar si žele; pravijo pa tudi, da jim ne odmerijo toliko kosti. Želimo, da ti občinski ljudski odbor v Radovljici poskrbel za javno razsvetljavo, ki nam jo že dolgo obljublja. Delavci, ki prihajamo v temi na delo in tudi v temi odhajamo z dela, smo zlasti pri hoji skozi vas ogroženi. Tri javne luči, za katere so poskrbela leščanska podjetja, vsekakor za Lesce niso dovolj! Pri kmetijski zadrugi in trgovini »Izbira« v Lescah so še vedno nepokrita gnojišča. Čudimo se, da občinski ljudski odbor in sanitarna inspekcija ne poskrbita, da bi jih lastniki prekrili, če že ne odstranili. Zelo hvaležni bomo radovljiškemu kinopodjetju, kadar bo upoštevalo tudi obiskovalce iz okolice in svoj tedenski pro-program objavljalo v časopisju. Leščan. USPELI ZDRAVSTVENI TEČAJ V RADOVLJIŠKEM OKRAJU V radovljiškem okraju so organizirali 19 zdravstvenih tečajev za vaško žensko mladino. Tečaji razen v Žirovnici, Kranjski gori in Begunjah povsod odlično uspevajo. Med najboljšimi je tečaj *v Bohinjski Bell, ki ga vodi vojaški zdravnik. Tečajnice redno obiskujejo predavanja. V januarju jih je vodja povedel na Jesenice, kjer jim je dr. Brand-stetter razkazal novo bolnico in nato vse tečajnice rentgensko pregledal. Zelo lepo je uspel tečaj v Pod-nartu. šolski upravitelj Ivan Lampič in njegova žena sta v nad 70 urah tečajnice tako temeljito poučila o zdravstvu, da jih je bilo pri končnem izpitu veselje poslušati. Istočasno je potekal v Pod-nartu dospodinjs ko- kuharski tečaj, M ga je obiskovalo 20 mladink. Ob koncu tečaja so obiskovalke pripravile okusno zakusko in pripravljene jedi spretno servirale, tako da j« slovesnost v zahvalo predavateljem potekala v najlepšem raspoloženju. Tudi i o je % a vas ........................................................... -(Odreži in izpolni) .............................................................. Bralci Še je čas, da se naročite na najbolj razširjeni časopis na Gorenjskem, vplačate naročnino za 1953. leto in se tako vključile v veliho nagradno žrebanje 100 lepih in vrednih nagrad vas čaka. Med njimi: moderna kuhinjska oprava, usnje za moški plašč, blago za ženske obleke, čevlji, žima, usnje, lemeži, kosa, opeka, vino, čokolada, posteljnina itd. Samo do 20. marca je še čas. Zalo še danes oddajte izpolnjeno dopisnico, da ne zamudite. Stari naročniki! Oddajte to dopisnico svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da se še oni naroče na naš list! Iz dolin obeh Sor PO PETIH LETIH SO SE MRCINE LE ZNEBILI V nedeljo, 22. februarja so lovci iz Podlonka, Potoka, Davče ln Zale ustrelili na Jelovici volka, ki je tam okoli pet let klal srne ln ovce. Nenavaden dogodek so seveda pošteno zalili, nekdo pa je celo napisal daljšo pesem o mr-ciriL in njegovi smrti, katere pa žal ne moremo objaviti. ŽIROVEC REŽIRA NA KOROŠKEM Korošci prirejajo vsa povojna leta na obletnico prisilne izselitve preko 100 koroških družin v Celovcu proslavo. Leta 1950. so povabili za ta dan ljubljansko Opero, . lani Dramo, letos pa bodo sami pripravili kulturni program s pomočjo naših umetniških delavcev. Pod vodstvom pcvovodje ln skladatelja Radovana Gobca, ki pevce ze sedaj vadi, bodo nastopili združeni koroški zbori, medtem ko bo najagil-nejša koroška igralska družina iz Brncev naštudlrala po vsej verjetnosti »študentje smo« v režiji žirovca Silva Ovsen-ka. ki ga je poslal tja Izvršni odbor LPS. Najbrž bo sodelovala na proslavi tudi godba na pihala SKUD »Tone čufar« z Jesenic. KMETIJSKI TEČAJ V SOVODNJU Kmetijska zadruga v Sovod-nju je v prejšnjem tednu priredila tečaj za kmečke fante, ki je trajal celih sedem dni. Zaradi veliltega zanimanja, ki so ga pokazali obiskovalci, je tečaj popolnoma uspel. Kot predavatelji so sodelovali domači prosvetni delavci, strokovnjaki Zadružne zveze in sadjarski strokovnjak, domačin. Tečajniki so se seznanili z važnejšimi naprednimi novostmi v poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu. Predavanja je podprlo predvajanje filmov, ki so prikazovali mehanizacijo ln kemizacijo kmetijstva v tujini. Tečajniki so bik tudi na poučnem izletu v okolici. (Odreži in izpolni) GASILSKI KOTIČEK Objava štev. 5/53. Od Okrajnega ljudskega odbora —> oddelka za notranje zadeve Kranj — smo obveščeni, da do danes še niso registrirana sledeča prostovoljna gasilska društva: 1. Bistrloa-Tržtč, 2. Gorice, 3. Gradiš IMM, škofja Loka, 4. Hotavlje, 5. Lesno-industrij-skl obrat, Tržič, 6. Luže p. Šenčur, 7. Olševk p. Preddvor, 8. Podlblica p. Kranj, 9. Preba-čevo p. Kranj, 10. Primskovo p. Kranj, 11. Sp. Brniki p. Cerklje, 12. Srednja vas p. Šenčur, 13. Stara Loka p. škofja Loka, 14. »Standard« Kranj, 15. Suha p. Kranj, 16. Voglje p. Šenčur, 17. Zminec p. šk. Loka, 18. »Pletenina« p. Kranj. Prosimo društva, da se takoj prijavijo k registraciji, kar mora biti urejeno do 31. t. m. Potrebne priloge: 1. Prošnja (ne kol kovati, PGD takse prosta), 2. Seznam 10-ih ustanoviteljev društva z navedbo priimka, imena, rojstnih .podatkov in naslova bivanja. Razen teh navedb naj se vsak lastnoročno podpiše. 3. Potrdilo, da so vsi ustanovitelji vpisani v volilni imenik. To potrdilo mora biti kolkova.no s 100.— din. 4. Potrdilo, da je društvo vključeno pit Okrajni gasilski zvezi. 5. Pravila društva v dveh izvodih. Na vabiliu za letno gasilsko skupščino Okrajne gasilske zveze Kranj, za dan 15. marca letos je izostalo: »paradna uniforma obvezna«. GASILCI IZ BRITOFA SO ZELO DELAVNI Gasilsko društvo Britof, ki se je lani osamosvojilo, je v enem letu z različnimi prireditvami in prostovoljnim delom zbralo toliko denarja, da si je kupilo zemljišče poleg gasilskega doma, kjer sedaj članstvo vežba. Mokre in suhe vaje imajo redno, za verižne mokre vaje pa se združijo z bližnjimi gasilskimi društvi. V zimskem času obiskujejo gasilci Iz Britofa različne tečaje, med drugim tudi gasilski tečaj, kjer imajo vsak četrtek po 2 url predavanj. Letos so organizirali tudi ženski odsek, v katerem je 28 gasilk. Na letošnjem občnem zboru so gasilci skupno s sindikatom Tovarne olja in občinske žago ustanovili igralsko družino. V obnovljeni dvorani Tovarne olja bo v kratkem prva skupna predstava. GASILCI V RADOVLJIŠKEM OKRAJU V nedeljo dopoldne so imeli na Jesenicah gasilo! radovljiškega okraja in Jesenic svojo redno letno skupščino, na kateri so pregledali svoje delo in pomanjkljivosti in na podlagi doseženih uspehov sprejeli načrt deta za letos. Iz poročil in diskusije vidimo, da so gasilci radovljiškega okraja dosegli! lani pomemben razvoj. V teku leta so pridobili 201 novega člana. Tako se je število vsega članstva povzpelo na 300G ga -sllcev. Od tega je 42 častnikov, 196 podčastnikov in nad 300 lizprašanih gasilcev. Lani so imeli v okraju malo požarov, ki so bili po pravočasni intervenciji gasilcev zadušeni, tako da večje škode ni bilo. Sodelo-lovali so tudi na številnih gasilskih prireditvah in tekmovanjih. Na skupščini jim. je k uspehom v lanskem letu čestital tudi zastopnik republiške gasilske zveze in izročil šestim tovarišem gasilsko priznanje IT. in m. reda. TOTI LIST izhaja vsako sredo in stane 6a- dinarjev DEŽURNA SLUŽBA Zdravniška dežurna služba za Kranj in okolico je vsako noč od 20. ure zvečer do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Za državne praznike in vse ostale proste dneve je dežurna nočna služba urejena kot ob nedeljah. V nujnih primerih kličite Spi. ambulanto, Poljska pot 8, tel. št. 218. Opozarjamo, da je ob delavnikih zdravniška služba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer istotam: na Spi. ambulanti (Poljska pot, bivša »Obutev«), tel. 218. V nujnih primerih se preko dneva obračajte ravnotako na štev. 218. Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike in ne samo zavarovance za socialno zavarovanje. Dežurno zdravniško službo na območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 6. do 13. marca 1953 dr. Avgust Tancar. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbamk in močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče v Kranju Sobota, 7. marca ob 16. uri: N. Krasna, »Draga Ruth!«. — Zaključeno za šole. Nedelja, 8. marca ob 16. uri: Bratko Kreft, »Krajnski komedijanti«. — Izven. Torek, 10. marca ob 20. uri: Makslm Gorki, »Na dnu«. — Premični. — Izven. četrtek, 12. marca ob 20. uri: Maksi m Gorki, »Na dnu«. — Zaključeno za AFŽ. Petek, 13. marca ob 20. uri: Makslm Gorki, »Na dnu«. — Rod A ln Izven. Nedelja, 15. marca oh 16. url: Pavel Golia, »Snegufljčica. Izven. KUD »Storžič«, Kokrlca V nedeljo, 8. marca ob 16. uii ponovi veseloigro: Nestroj, »Utopljenec«. KINO Domžale: do 8. angl. film »Čarobna temnica«; 11. in 12. francoski film »Slavčki v kletki«; 13. do 15. ameriška film »Tarzan med lovci«. Mestni kino »Radio«, Jesenice: 6. do 9. marca ameriški barvni film »Trije kavalirji«. Predstave v soboto in nedeljo ob 16., 18. ln 20. url, v petek tn ponedeljek ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri matineja. Od 10. do 12. marca angleški film »Mala balerina«. Predstave ob 18. in 20. uri. Kino Koroška Bela: 6. do 8. marca angleški film »Fany«. Predstave v petek in soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15. »ji 17. uri, dopoldne ob 10. uri matineja Istega filma. Kino »Plavž«, Jcnenloe: 6. do 8. marca ameriški film »Zmajevo seme« I. del. Predstave v petek ln soboto ob 18. »m 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri do- poldne matineja istega filma. Od 9. do 11. marca ameriški film »Zmajevo seme« n. del. Predstave v ponedeljek ob 20. uri, v torek in sredo ob 18. in 20. uri. Mestni kino »Partizan«, šk. Loka: do 8. marca amer. film »Zmaga nad temo«; 13. do 15. jugosl. film »Deček Mita«. Kino »Storžič«, Kranj: do8. marca angl. barvni film »Knjiga o džungli«. V nedeljo, 8. marca matineji: ob 8. »Knjiga o džungU, ob 10. uri »Nočni taksi«, ob 13.30 uri »Brzojav na zapad«. Zvečer ob 21. uri premiera italijanskega filma »Nočni taksi«. Kino »Svoboda«, Stražišče: do 8. manca amer. film »Pot v Utopijo«. Predstave v petek ob 19. uri, v soboto ob 18. uri. Ostale napovedane predstave odpadejo. V nedeljo predstave ob 15., 17. In 19. uri, dopoldne matineji ob 8.30 uri »Nočni taksi«, ob 10. uit »Knjiga o džungli«. V nedeljo ob 21. uri »Ifnitiga o džungli«. Kino Zadružnik, Primskovo: 6. do 8. marca amer. film »Brzojav na zapad«. Predstave v petek in soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. ln 19. uri. MALI OGLASI Brzioparilnlk (1001) in tri-eikelj v dobrem stanju, prodam. Lokar, Piimskovo 141. Prodam lepo, veliko nadpo-stel.tno sliko. Stražišče 327. Hladilnik na vodo alf. led, težak 200 kg, prodam zelo poceni. Naslov v upravi lista. Preklic. — Marija Boltar, Kranj, Zlato polje, obžalujem in preklieujem vse žaljivke, Izrečene o Bernardu Bitežniku ln se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnje tožbe. Prodam novo prevozno sadno škropilnico in reporeznico. Naslov v upravi lista. Priložnostni zaslužek nudimo osebam (upokojencem, študentom ln drugim), ki bi bile pripravljene sodelovati pri pop.su prebivalstva v času od 1. do 3. aprila 1953 na področju mestno občine Kranj. Prijave oddati na mestni občini, soba št. 10. Prodam dobro ohranjen klavir. Naslov v upravi Usta. KAZGLAS Opozarjamo vse lastnike motornih vozil, ki imajo stalno prebivališče oz. sedež na področju OLO Kranj, da bo oddelek za notranje zadeve OLO Kranj vršil redno letno registracijo motornih vozli v času od 9. do 24. marca 1953 in sicer po naslednjem vrstnem redu: 9. 3. 1953 črka A ln B 10. 3. 1953 črka C, Č, D in E 11. 3. 1953 črka F in G 12. 3. 1953 črka H, I to J 13 . 3. 1953 črka K in L 16. 3. 1953 črka K ln L 17. 3. 1953 črka M 18. 3. 1953 črka N ln O 10. B, 1953 črka P in R 20. 3. 1953 črka P in R 23 . 3. 1953 črka S 24. 3. 1953 črka Š in T 25. 3. 1953 črka U, V in Ž 26. 3. 1953 črka Z in vsak dan od 13. do 17.30 ure za Sindikalnim domom na Trgu zmage v Kranju. Prijavo za registracijo je treba vložit*, na posebnem obrazcu, ki se dobi na tukajšnjem oddelku, soba štev. 21. Za registracijo se plača taksa po tar. štev. 1 in 7 ZOT (30 in 150 din), za tehnični pregled pa po tar. štev. 45 ZOT (800 cln). Takse za registracijo (po tar. štev. 17 in 45 ZOT) ne plačajo ponovno vozila, ki so bila registrirana v času od 1. januarja do 9. marca 1953, vendar morajo tudi za ta vozila vložiti lastniki prijavo za registracijo in jih pripeljati na tehnični pregled. Takse aa redno letno registracijo ne plačajo uradi in ustanove, ki so po ZOT takse prosti. Za leto 1953 bodo registrirana samo tista vazUa, za katera bo tehnična komisija ugotovila, da so sposobna za promet. Opozarjamo, da bo komisija posvečala posebno pozornost brezhibnosti gibalnega mehanizma, zavoram, reflektorjem '.n sprednjim ter zadnim signalnim lučem. Sprednje steklo (vetrobran) mora biti iz Sekurit aH Triplex stekla. Prav tako morajo biti vozila brezpogojno opremljena s smernimi kazali (dobe se pri Slovenija avto Ljubljana). Prikolice morajo Imeti poleg ročnih tudi avtomatske zavore. Po 31. marcu 1953 ne bo smelo voziti v javnem cestnem prometu nobeno motorno vo 7>lo ali prikolica, za katero nd podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja za leto 195S. Gornji razpored registracije ne velja za cestne traktorje in traktorske prikolice, čas in pogoji za registracijo teh bodo naknadno objavljeni v »Glasu Gorenjske«. OLO Kranj oddelek za notranje zadev« OBJAVA Občinski odbor AFŽ Žirovnica priredi v soboto, 7. t. m. n* čast mednarodnemu prazniku zona pogostitev žena in matef padlih borcev v domu »Pari*' zana« v Žirovnici. Hkrati b<> slovesen začetek kuharskog* tečaja. ŠTEV. 10. -~- LETO VI. Kranj dne 7. marca 1953 Ureja uredniški odbor. ■— Odg. ured. Slavko Beznlk-— Uredništvo ln uprav*: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun pri Nar. banki Kranj-okol-624 . »T« - 127 Izhaja vsako sobot« Letna naročnina 400 dl* Polletna » 200 d*> Četrtletna » 100 d» Mesečna > 35 <** Posamezna številka. 8 d10