KRANJ, petek, 2. 7. 1982 CENA 9 din Glavni urednik. Igor Slavec Odgovorni urednik: v d Joše Košnjek Št. 50 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Enodnevni zaslužek za odpravo škode Izvršni svet občinske skupščine je podprl predlog Kmetijsko gozdarske zadruge Sora - Mercator Ziri, da bi vsi delavci škofjeloške občine prispevali enodnevni zaslužek za odpravo posle-Hir iuniiske Dovodnji v Poljanski dolini dic junijske povodnj Skofja Loka — Junijska po-vodenj ie na kmetijskih površinah in posevkih ter komunalnih objektih naredila za 4,2 milijarde dinarjev Škode. Da bi škodo lahko čimprej odpravili, morajo sveti krajevnih skupnosti pripraviti do 10. julija programe za odpravo posledic poplav, kmetijske zadruge pa sezname oškodovancev na kmetijskih po- Obisk delovne skupine CK ZKS Jesenice — Zaradi nadaljnje akcijske krepitve Zveze komunistov Slovenije in zaradi na-daljnega uveljavljanja metod dela delovnih skupin, je delovna skupina CK ZKS v sredo in Četrtek obiskala jeseniško občino. S takim načinom dela predvsem Želijo poglobiti sodelovanje z osnovnimi in občinskimi organizacijami Zveze komunistov Slovenije. Usmeritve in naloge, ki so bile sprejete na kongresih ZKS in ZKJ, sedanje zahtevne družbenoekonomske razmere narekujejo stalno delovanje komunistov za razreševanje aktualnih vprašanj nadaljnjega razvoja in uveljavljanja samoupravnih poti. Delovna skupina je želela komuniste jeseniške občine v posameznih sredinah spodbuditi h konkretnemu prispevku pri uresničevanju kongresnih usmeritev, ne spoznati z njihovim delom, organiziranostjo in učinkovitostjo, s problemi in uspehi v delovnih in širših okoljih ter obenem vsestransko in kritično pomagati komunistom pri njihovem delu. Osrednja pozornost v delu delovne skupine CK ZKS je bila namenjena uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj, delovanju komunistov na področju krepitve političnega sistema socialističnega samoupravljanja s poudarkom na vprašanjih nadaljnjega razvoja zdravstva, železarstva, turizma in gostinstva. rj s V- vršinah. To so sklenili na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka, ko so podprli tudi predlog Kmetijsko-gozdarske zadruge Sora - Mercator Ziri, da bi vsi delavci škofjeloške občine za odpravo posledic vodne ujme prispevali zaslužek. Hkrati so sklenili, da bodo takoj nakazali iz proračunskih prihodkov 1.500.000 dinarjev za' odpravo posledic poplave. Ko bodo znani kmetje, ki so imeli škodo zaradi po-vodnji, jim bodo odpisali davek do višine škode ali v celoti. Če bo škoda večja, kot je odmerjeni davek od kmetijske dejavnosti za leto 1982, bodo samoupravni skupnosti za zdravstveno varstvo in invalidsko pokojninsko zavarovanje predlagali znižanje oziroma odpis prispevka. Za popravilo komunalnih objektov je občinska komunalna skupnost sicer že skoraj v celoti porabila denar, predviden letos za odpravo posledic elementarnih nezgod, vendar so predlagali, da bi določena sredstva preporazdelili in bi tako zagotovili približno 9 milijonov dinarjev. Poškodovano telefonsko linijo Skofja Loka—Ziri—Rovte bodo obnovili s sredstvi rezervnega sklada PTT podjetja in sicer je škoda ocenjena na 300.000 dinarjev. Za popravilo cest bodo pripravili načrte Cestna podjetja K rani, Ljubljana in Nova Gorica in jih posredovali Republiški skupnosti za ceste, ki upravlja s cestami in financira dela. Najbolj potrebne mostove so delavci Tehnika že obnovili, sicer le kot začasne objekte, manjše brvi pa kmetje sami. Tudi na travnikih in njivah so kmetje že skušali rešiti, kar se še da. Pri odpravljanju posledic povodnji se je zelo zavzela Žirovska zadruga, ki nudi strokovno pomoč pospeševalne službe pri odpravljanju posledic poplav, hranilno kreditna služba bo prioritetno obravnavala kredite za prizadete kmete, kmetom, ki odplačujejo investicijska posojila, bodo odložili plačilo letošnjih anuitet, zadruga bo prioritetno zagotavljala mineralna gnojila in krmila, ter kmetom ob nakupu nudila kratkoročne kredite po ugodni obrestni meri. Delavci zadruge bodo enodnevni zaslužek prispevali kot pomoč in predlagajo, da tak sklep sprejmejo vsi delavci občine Skofja Loka. Predvsem, so poudarili na seji, pa je treba takoj pripraviti program odprave posledic in takoj zagotoviti potreben denar, sicer bodo predlagani ukrepi manj učinkoviti. L. Bogataj ČESTITAMO ZA DAN BORCA ČP Glas Praznik v Bistrici Tržič - Krajani iz Bistrice pri Tržiču so za svoj praznik izbrali 4. julij, dan borca. Vsako leto ga slovesno proslavijo. Letošnji bo Še posebno svečan. V soboto, 3. julija, bodo namreč ob 17. uri na novem gasilskem domu odkrili obnovljeno spominsko ploščo, posvečeno padlim borcem. Uro kasneje bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri bodo med drugim podelili krajevna priznanja Osvobodilne fronte zaslužnim aktivistom ter priznanja najuspešnejšim s športnih tekmovanj. Že ves ta teden se namreč odvijajo športni boji v malem nogometu, atletiki, streljanju, košarki in šahu. Slavnostno sejo bo popestril še bogat kulturni program, v katerem bodo med drugim nastopili Člani komornega pevskega zbora tovarne obutve Peko. Na dan borca, v nedeljo, pa bo ob 10. uri na Bistriški planini tradicionalna občinska proslava. Pohodna kolona bo krenila ob 8. uri izpred osnovne šole heroja Bračiča. H. J. V pasu, ki ga je zajela toča, je po dvajsetih minutah na poljih ostala okleščena koruza, na polovici polj uničena pšenica in druge poljščine. - Foto: L. M. Toča oklestila polja Kranj - Čeprav v kranjski občini škoda še ni ocenjena, pa prvi vtisi po torkovi ujmi s točo kažeio, da bo ogromna. Toča je v torek zvečer zajela okoli 3 kilometre širok pas od Police proti Predosljam in naprej proti Brniku, Šenčurju ter naprej v domžalsko in kamniško občino ter proti Štajerski, kjer je pustila za seboj katastrofalne posledice. Sorsko polje pa je toča pustila domala nedotaknjeno, v pasu, ki ga ie zajela pa je najbolj prizadela krompir, predvsem semenskega in pa žita. Po prvih grobih ocenah, ki jih je v sredo poslušal tudi kranjski izvršni svet, je toča uničila približno polovico njiv s posejanim žitom. Na njivah, kjer je koruza že zelo porasla, verjetno kmetovalcem ne do kazalo drugega, kot da zemljo ponovno preorjejo. Prizadete travnike bo treba dognojiti, kaj pa bo z ostalimi poljščinami, ki jih je prizadela toča, pa bodo po ogledu svetovali kmetijski strokovnjaki. Po prvih ocenah, ki so bile napravljene po ogledu škode v kranjski JI Prevoz materiala za gradbišče na Kredarici - Na helikopterskem pnstaiahšču t Mmntrani \t pripravljenih okrog 800 ton raznega materiala in štrojCV za gradbišče na Kredarici H I rig/ai skemu domu bo del tovorov nrepeljal helikopter nase armade - (a /e na sliki, lažja bremena pa 00 na goro zvozil helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve Kot p poicdul vodja gradbišča Frane Stegnar iz temeljne organizacije kranjskega Gradbinca SVC dese/nce ,e osem delavcev pričelo 28. junija z zavarovalnimi deli pri polovici stavbe na Kredarici, drugo polovico pa bodo podrli in predvidoma do konca septembra zgradili prizidek; pri teh delih od I julija sodeluje okrog 20delavcev. (S) - Foto: S. Saje občini že v sredo, je škode za okoli 10 milijard starih din. Podrobno pa so začeli ocenjevati škodo po komisijah včeraj skupaj s predstavniki zavarovalnice, zadrug in občinskih upravnih organov. Točnejše podatke o torkovi katastrofi na poljščinah pa bo občinski štab za elementarne nesreče dobil konec tega tedna. Nevihta s točo pa je napravila škodo tudi v parkih, zaradi silovitega vetra se je podrlo nekaj dreves, okvara pa je nastala tudi na daljnovodu v Gorenjah, tako da so zaradi tega ostali v temi od Pre-doselj do Jezerskega. Neurje je tudi v hipu napolnilo kanalizacijske cevi, tako da je voda marsikje zalila kleti tako v Iskri in v stavbi občinske skupščine. V tkalnici Tekstilindusa pa so za nekaj časa celo morali ustaviti stroje, ker je voda zaradi zamašene kanalizacije vdrla med stroje. Gasilci pa so morali posredovati v več primerih, kjer je voda zalila kleti in vdrla v stanovanja. L. M. V SREDIŠČU POZORNOSTI Nov človek vstal bo iz človeka... Udarna partizanska pesem iz radia nas bo dvignila v nedeljsko jutro. Praznik borca bo napovedovala, kot vsakokrat. Kako zaigra srce ob tisti »Hej brigade hitite«, pa »Na juriš«, pa »Kosec koso brusi« ... To je njihov dan. Veseli so svojega praznika. Spoštujejo in praznujejo ga vsi nekdanji borci, aktivisti, vsi zavedni ljudje, ki znajo ceniti žrtve. Manj proslav bo kot lani in prejšnja leta. Pa čeprav. Pražnje se bodo oblekli in šli ven, kam tja, kjer bodo z otroki oživili spomine na čas, ko so nosili puško, ko so ubirali skrivne poti. To ni bila vojna zaradi vojne. To je bila revolucija Enkratna borba. Borba, ki je dala novo kvaliteto. In če so na ta dan borci veseli in razigrani, je to samo prav. To je potrditev njihove mladosti. Kajti borba je bila čas njihove mladosti. Se več. Bila je njihova mladost. Bilje to čas, ko se je potrjevalo tovarištvo pogum, domoljubje, ljubezen, solidarnost, vera v človeka in v vse tisto, kar je pravzaprav te borce odlikovalo, ustvarjalo v njih novo kvaliteto - Človeka. Vso zgodovino smo dokazovali, da smo sposobni novih kvalitet Od Matije Gubca pa do danes. Vsakokrat je iz novega Človeka vstal nov Človek. Danes spet potrebujemo takšne ljudi. Armado mladih borcev. Ne borcev s puško, bombami za pasom. Rabimo armado mladih borcev, delavcev, kmetov, inženirjev, kovinarjev izumiteljev, graditeljev, brigadirjev, ki bodo znova dokazali, da smo tudi v današnjem času sposobni novih kvalitet. Morda je tale gospodarska kriza ravno prav. da se izkažejo, »kalinom borci, izvojuje nova bitka za stabilizacijo, ki po svoje ni nič man/ša od one prve. Zdaj ne bo treba puške in prelivanja krvi. Le dobro delo, ki naj ustvarja novo tovarištvo. Junakom borbi' naj sledijo spet junaki dela. D.Dolenc 27. izseljeniški piknik Skofja Loka - Jutri bo Skofja Loka spet gostila rojake iz vseh celin na 27. izseljeniškem pikniku. Pro-grarh Be bo »Čel ob '». uri dopoldne, ko bodo dekleta in fantje v narodnih nošah sprejemali rojake in goste in jim pripenjali rdeče nageljne. Člani folklorne skupine Tehnik iz Škofje Loke bodo zaplesali nekaj slovenskih plesov, pihalni orkester Skofja Loka pod vodstvom Janeza Ravnikarja pa bo izvedel promenadu i koncert. Potem se bo prireditev nadaljevala na vrtu loškega gradu. Osrednji program bo med 11. in 13. uro. Rojake in goste bo pozdravil predsednik občinske sku|)ščine Matjaž Cepin, za njim članica predsedstva Slovenije Majda Gaspari in Stane Kolman, predsednik izseljeniške matice. V kulturnem programu bodo sodelovali Fontanski harmonikarski klub i/. Fontane v ZDA. moški pevski zbor Triglav iz Svdneva v Avstraliji, Moški pevski zboi Jadran iz Melbourna v Avstraliji. Zahodno-pensilvanska hannonikarska skupina iz ZDA, zabavnoglasbeni an-flambel Alpe-Adria iz Munchna \ Nemčiji, folklorna skupina Slo-venskega društva iz Svdneva in še nekateri drugi. Predice i/. Davče bodo prikazale mikanjc in predenja lanu ter priprave za t kan [e plat na Sledil.m bo revija zabavnih ansam-.blov, folklornih skupin in drugih skupin naših rojakov ter naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, od 17. ure dalje pa bo zabava s petjem*, glasbo in plesom, Za ples in razvedrilo bo skrbel ansambel Alpe-Adria iz Munchna. Program bo povezoval Janez Ziherl. Pokrovitelj piknika je letos Jelovica iz Škofje Loke. L. B f POČITNICE NA KRETI Informacije in prijave: KOMPAS JUGOSLAVIJA POSLOVALNICA KRANJ Telefon: 28-472 28 473 GLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 2. JULIJA 1# PO JUGOSLAVIJI DRAŽJI ZRAČNI IN POTNIŠKI PROMET ' Svet zvezne skupnosti za cene je v sredo sprejel predlog, naj sc cene za prevoz potnikov m tovora v notranjem letalskem prometu zvišajo za sedem odstotkov. Cene navadnih pisem do 20 gramov so se v notranjem poštnem prometu po večale od 3,50 na 4 dinarje, pisma od 20 do 50 gramov bodo stala 5,70 dinarja, pisma, ki tehtajo več kot 50 gramov, pa bodo stala 0,80 dinarja za vsakih 50 gramoi. Cene dopisnic bodo poskočile od 2.50 dinarja na tri. Cene poštnih storitev v mednarodnem prometu bodo za 9A odstotka višje. V sredo so določili tudi cene osmih novih modelov Zastavi-nih vozil zastava 101. Proizvodna cena zastave GT 1100 s tremi vrati znaša 190.000 di-'irjcv. s petimi vrati pa 200.000 'larjev. GT 1300 s tremi vrati Bite 195.000 in s petimi 205.000 0 narjev. GTL 1100 s tremi vrati ane 210.000, s petimi pa 220.000 dinarjev. GTL 1300 s tremi vrati stane 215.000, model s petimi vrati pa 225.000 dinarjev. Sprejeti bi morali tudi odloka o cenah moke in semenske pšenice, vendar so menili, da je treba oba temeljiteje pripraviti. POMEMBNA PRI KREPITVI OBRAMBE Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije, ki šteje že skoraj 70.000 članov, je prerasla v pomemben družbeni dejavnik, zlasti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na četrti volilni konferenci, ki je bila v sredo, so za predsednika republiške konference ZRVS vnovič izvolili Janeza Japlja, za podpredsednika Bojana Fertina, za sekretarja pa Jakoba Cerneta. Zbor »prešernovcev« Odbor skupnosti borcev 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna pripravlja v počastitev 39. obletnice ustanovitve brigade tovariško srečanje. Srečanje bo v soboto, 10. julija, ob 10. uri pri osnovni šoli KokrŠkega odreda v Križah, nanj pa odbor vabi borce brigade in druge borce narodnoosvobodilnega boja, občane in še posebno mladino. Ob tej priliki bodo predstavniki tržiške občine izročili brigadi domicilno listo, ki sta ji jo podelili že kranjska in radovljiška občina, in trak na zastavo. Prešernova brigada, ki ima neprecenljive zasluge za uspešen razvoj narodnoosvobodilnega gibanja in osvoboditev v Sloveniji ter še posebej na Gorenjskem, je bila namreč edina gorenjska brigada, v kateri so sodelovali pretežno borci z Gorenjske. Tekmovanje v prvi pomoči Srečanje duhovnikov Kranj — V prostorih kranjske občinske skupščine so se v ponedeljek, 28. junija, zbrali gorenjski duhovniki na področnem srečanju članov Slovenskega duhovniškega društva. Srečanje so združili s praznovanjem 30-letnice Slovenskega duhovniškega društva, volitvami novega področnega odbora za Gorenjsko ter izbiro delegatov za 11. redni občni zbor Slovenskega duhovniškega društva. Na zboru so obudili spomin tudi na 4. julij, dan borca, in 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda, kajti številni so bili slovenski duhovniki, ki so izgubili svoja življenja prav zato, ker so bili zavedni narodnjaki in so pravično borbo slovenskega naroda podpirali po vseh svojih močeh. Tudi njim ni prav, da danes naše šole dajejo tako malo poudarka obujanju tradicij narodnoosvobodilne borbe, kajti prav tu je tudi vzrok, da mladina danes premalo ceni žrtve, ki so bile potrebne, da se je naš narod dvignil iz naroda hlapcev v narod gospodarjev. Bolj bi se morali tudi zavedati, da revolucija, ki smo jo tedaj začenjali, traja še danes, je poudaril predsednik področnega duhovniškega društva Kranj Lojze Zabkar. Spregovorili so tudi o razvoju in pomenu Slovenskega duhovniškega društva, ki je trdna vez med cerkvijo in državo in se zavzema za humane odnose med ljudmi. V imenu Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je duhovnike, naslednike Cirila in Metoda, pozdravil Slavko Malgaj. - Foto: D. Dolenc Kranjski borci na Koroškem Aktiv ZB NOV strokovnih služb skupščine občine Kranj je tudi letos organiziral tradicionalni obisk spomenikov NOB in krajev znanih iz NOB. Odpeljali so se čez Velenje in Ravne v obmejni del naše Koroške. Najprej so se poklonili spominu padlih borcev XVI. divizije ob spomeniku v vasi Poljana pri Ravnah. Ob koncu vojne, že po osvoboditvi, so se v. tem kraju bfli hudi boji. Okupatorske in izdajalske enote so skušale za vsako ceno uiti v Avstrijo, vendar jim v veliki večini ni uspelo. Tu je padlo nad 20.000 sovražnikovih vojakov, ujetih je bilo pa okrog 150.000 vojakov skupaj z generalom von Loehrom. Danes visoka granitna priramida opozarja, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo. Člani aktiva so položili venec tudi k spomeniku padlih borcev v Kot-ljah. Pod staro lipo sredi vasi so se Kranjčani srečali z borci in člani sveta krajevne skupnosti Kotlje in se tovariško pogovorili. Krajši kulturni program so pripravili pionirji tamkajšnje osnovne šole, pozdravni nagovor pa sta imela Franc Zabel in. Karlo Poljane, ki sta poudarila pomen takšnih srečanj in ohranjanja tradicij NOB. V spomin na ta obisk so Kotljani podarili kranjskim borcem sliko Prežihove hiše, Kranjčani so se jim pa oddolžili s kranjskim zbornikom in zbornikom spomenikov NOV Kranja. Po obisku Prežihove rojstne hiše so nadaljevali pot pod Ojstri vrh. Tu so položili venec k spomeniku revolucionarjev Djure Djakoviča in Nikole Hečimoviča. Tudi tu so jih pozdravili pionirji, o borbah v teh krajih pa jim je spregovoril znani koroški partizan Zvonko Erpes. Obisk partizanskih krajev in spomenikov NOV je še enkrat pokazal, kako velik pomen imajo srečanja bivših borcev in kako je treba prispevati k ohranitvi tradicij NOB. Gojko Mostrokol Dom slovenskih upokojencev Izola - V Izoli je bil pred kratkim odprt nov dom počitka slovenskih upokojencev. Pred leti so si tod izbrali prostor in razpisali samoprispevek za dom upokojencev. Vsak mesec je skupnost pokojninskega in invalidskega varstva določen odstotek oddvojila od pokojnin in ga namenila novemu domu. Letovišče je eno najmodernejših na jadranski obali. Ima 155 sob 's 366 ležišči, bazen z morsko vodo pa ogreva sončna energija. Dom stoji blizu Simonovega zaliva, tako da so blizu vsi objekti, ki si jih želi obmorski gost. Ivan Petrič Golnik — Letošnje tekmovanje enot prve medicinske pomoči v civilni zaščiti občine Kranj so pripravili 19. junija na Golniku. Prireditev, ki jo vsako leto organizirata občinski štab za civilno zaščito in občinski odbor Rdečega križa, so razen dnevu civilne zaščite tokrat posvetili 40. obletnici ustanovitve Kokrškega odreda. Za tekmovanje, s katerim preverjajo pripravljenost enot civilne zaščite za nuđenje prve pomoči, se je prijavilo 38 ekip iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in združene enote civilne zaščite v občini Kranj. Na športnem igrišču na Golniku se je zbralo 37 ekip, vendar 4 izmed njih niso mogle nastopiti zaradi nepopolne sestave. Tekmovalce je oviralo izredno slabo vreme, venuar pa gie pripc*11 poprečne rezultate tudi drug111 razlogom. V enotah civilne zaščit* namreč še ne posvečajo dovolj pO' zornosti dopolnilnemu pouku, ki P organizirajo po krajevnih skupnfr stih. Tako je znanje nekaterih ekip znatno slabše od usposobljen*" najboljših enot. Prva tri mesta na tekmovanju 50 zavzele ekipe prve pomoči v civil"1 zaščiti krajevnih skupnosti Grad 1 119 točkami, Cerklje s 115 in Pl» nina s 112,5 točke. Do deset«? mesta - so se zvrstile ekipe ': Preddvora, Vodovodnega stolp* Orehka in Drulovke, Trboj. S* čurja, Vokla in Iskre-Telemat^ Zmagovalna ekipa bo jeseni nastop; la na republiškem tekmovanju ek'P prve pomoči. - - Vaja in spominska svečanost Ledine - V soboto, 26. junija, se je okrog trideset članov in pripravnikov iz postaje Gorsko reševalne službe v Kranju povzpelo-h Kranjski koči na Ledinah. Tam so med rednim letnim urjenjem izvedli najprej nočno vajo, v kateri so pregledali opremo, vadili hojo z baklami po težko prehodnem terenu in preizkusili nove sprejemno oddajne radijske postaje, ki so jih pred nedavnim kupile slovenske postaje GRS. Zatem so med nedeljsko dnevno vajo obnavljali znanje iz vrvne tehnike in vadili pripravo sidrišč za dviganje oziroma spuščanje ponesrečenih ter reševalcev v steni. V nedeljo, 27. junija, ob 11. uri so se skupaj s številnimi planinci udeležili spominske svečanosti na kraju, kjer se je 4. julija 1975. I*1* med reševalno akcijo zrušil h*'*' kopter in sta poleg ponesi^č?!"-' izgubila življenje dva člana Mgtf GRS iz Kranja. Zbranim, med nji11 so bili tudi delavci služb za notrani* zadeve in milice ter krajani Jez«r skega, je tod spregovoril predsedJ"'1 Planinskega društva Kranj Fr*"4 Ekar. Med opisom dejavnosti i** valcev v 70 letih obstoja njih«"* organizacije se je spomnil tudi & sreče izpred 69 let, ko je nek Stud*"1 iz Ljubljane padel v razpoko nika pod Skuto in so rešev«'0 opravili prvo težko akcijo. Nepis*11' pravilo med reševalci je namreč, ^ se spominjajo ponesrečenih tovtf šev in se obenem zaobljubijo oo P0-trebi pomagati tudi vnaprej, g Kršitelji presegli stroške Kranj - Med kranjskimi delovnimi organizacijami je bilo lani več kot 30 takšnih, ki so kršile določbe aneksa o skupnih usmeritvah za urejanje rasti obsega stroškov za dnevnice za službena potovanja, nadomestila za prevoz ne stroške na službenem potovanju, izdatke za reprezentanco, avtorske honorarje, izdatke po pogodbah o delu in izdatke za reklamo in propagando. Rast teh stroškov mora praviloma zaostajati za rastjo celotnega prihodka oziroma dohodka. La%ii so v kranjski občini ti stroški porasli za 12,7 odstotka, porast celotnega prihodka je bila 39,5 odstotka, porast dohodka pa 39 odstotkov. Rast stroškov je torej za 68 odstotkov zaostajala za rastjo celotnega prihodka in za 64 odstotkov za rastjo dohodka. Večina kršiteljev je tudi obrazložila preseganje stroškov, med njimi pa je tudi nekaj takšnih, ki se pozivu odbora udeležencev dogovora o skupnih osnovah za urejanje nekaterih stroškov niso odzvale. Kranjski izvršni svet, ki je na eni od zadnjih sej razpravljal o teh kršitvah, je sklenil pozvati organe samoupravne delavske kontrole v teh organizacijah združenega dela, da v dveh tednih ugotove, zakaj se lani niso uresničevale družbene usmeritve o gospodarnem trošenju družbenih sredstev. Sicer pa sredstva, katerih rast ureja aneks, v kraniski občini po- menijo za lansko leto 0,35 odstotki celotnega prihodka ali 1,4 odstot^ dohodka. Dolg zgodovini V nedeljo, 12. septembra ob 10. ufl bo proslava na preurejenem pro štoru ob obnovljenem grobišču pad lih partizanov v Udinem bor«11 Tako je sklenil odbor za kompleks0 spominsko ureditev Udinega bor?1' na ponedeljkovi seji. Dolg zgodovin ki 81 ga je odbor zastavil z načrto^0 kompleksni ureditvi tega pometi^ nega partizanskega področja bo** žrtev, porazov in zmag ter velikrf zavestnega odpovedovanja in & sebičnega revolucionarnega zano^ bo uresničevan postopno, v skladu1 vsakoletnimi možnostmi. Letos bo obnovljeno grobišče f spomenikom ter s pomočjo mladi"' primerno in po- načrtu urejena i*** pred njim. Pri Partizanski knjigi ^ izšla brošura Udin boršt, ki bo uj*" vse važnejše dogodke v zvezi i 0» nem borštom in je že v tisku. Z skrbnostjo sta večino teksta ^ pravila Franc Štefe-Miško in W Jan-SreČko. Odbor je imenoval več kom^; med njimi tudi komisijo za izve^' proslave, ki jo bo vodil prof. Sla**' Brinovec, in pozval kulturni sJtff nosti Kranja in Tržiča ter vse xt*t krajevne skupnosti k sodeloval1" pri pripravah in izvedbi proslave I 3 Beseda predsednikov gorenjskih občinskih skupščin Osrednji cilj večji izvoz JANEZ PIŠKUR, predsednik skupščine občine Tržič: »Naš osnovni cilj je, ne glede na že doslej ugodno pokrivanje uvoza z izvozom, da bi bili na področju konvertibilnega izvoza se uspešnejši, saj bomo le tako lahko zagotovili nemoten proizvodni proces. Naložbam se kljub zaostrenim pogojem ne bomo smeli odreči.« Tržič im Težave, ki se porajajo v gospodarskem in družbenem življenju tržiške občine, se ne razlikujejo bistveno od težav v drugih gorenjskih občinah. V nekaterih plasteh so celo bolj zaskrbljujoče, saj tržiško gospodarstvo sloni predvsem na predelovalni industriji. Ta doslej z nakupom surovin in reprodukcijskih materialov res še ni imela toliko problemov, da bi proizvodnja obstala, vendar pa >e budu razmere v drugem polletju znatno zaostrile. »Naš osnovni cilj je, ne glede na že doslej ugodno pokrivanje uvoza / izvozom, da bi bili na področju konvertibilnega izvoza še bolj uspeSni fce tako se bo proizvodnja, odvisna od surovin, najsibo uvoženih ali domačih, za oboje potrebnih vse več deviznih kritij, lahko normalno odvijala. Po dogovoru ' o temeljih družbenega plana občine Tržič naj bi se izvoz v tem obdobju povečal za skoraj trinajst odstotkov, tako da bi 1985. leta dosegel 930 milijonov dinarjev. Najbrž pa taka stopnja rasti ne bo mogoča, saj se v organizacijah združenega dela, najpomembnejših izvoznicah, dohodek vse bolj odliva in ga stimulacije ne morejo nadoknaditi.« Zaostritve na zunanjem in domačem trgu režejo tržiškemu združenemu delu vse manjši kos dohodka. Kako bo torej /. naložbami, /. razvojem? »Ne glede na omejitve, ki so se pojavile tudi na tem področju, pripravlja združe- no delo investicijske programe. V preteklem obdobju naša industrija skoraj ni vlagala. Podobna napaka še v enem obdobju bi bila lahko usodna. Z zastarelimi stroji ni moč narediti več in hkrati ostati konkurenčen. Tako je končno stekla naložba v Lepenki, v Zlitu vsak čas pričakujejo rešitev, v pripravi pa je še dokaj perspektivna investicija v Bombažni predilnici in tkalnici, ki pomeni tudi preusmeritev v bolj donosno proizvodnjo. Jeseni nameravamo v združenem delu napraviti pregled potrebnih irj nameravanih vlaganj, nato pa program skupaj z izvršnim svetom pretehtati v delegatskih skupščnah in ga, če bo le moč, spraviti skozi gosto sito.« Ko sva že pri naložbah, bi morda na kratko omenili tudi negospodarske? »Tu se pojavljata pred vsem dva problema, ki ju bo potrebno čim prej razvoz-ljati; boljša oskrba s pitno vodo in nadaljnja izgradnja kanalizacijskega omrežja. V kratkem po izdelana analiza možnih zajetij pitne vode, ki bo pokazala, ali kaže grditi nov vodovod ali povečati sedanja zajetja, na nek način pa se bo potrebno dogovoriti tudi o izgradnji kolektorja za kanalizacijo. Seveda je problemov, zlasti komunalnih, še cela vrsta, vendar jih bomo glede na težaven gospodarski položaj morali večino odmakniti. Lotili se bomo predvsem nekaj manjših naložb, na primer, ceste v Gozd, mostu med Dolino in Jelendolom in podobnih. Ob tem pa bomo morali posvetiti več pozornosti tudi ureditvi mesta, ki naj bi pritegnilo več turistov. Skrajni Čas je že, da zaživi turistično društvo.« Eden od perečih problemov je prav gotovo stanovanjska gradnja. Kako bo v tem obdobju z njo? »Stanovanjska gradnja se nadaljuje, vendar Število novih stanovanj ne lovi potreb. Zato nameravamo to problematiko uvrstiti tudi na dnevne rede skupščinskih /borov. Ni namreč težav s prostorom, ampak s zbiranjem denarja zanjo oziroma 7. notranjo razporeditvijo vsote za stanovati>sko grad njo v združenem delu. Potrebna bo široka in temeljit* akcija v vseh sredinah, (t bomo hoteli napraviti premik, združevati več za družbeno stanovanjsko gradnjo in manj za zrsebno.« Skozi tržiško občin« teče pomembna promet' na žila. Kaj ste storili, i Zfl devize se uporabljajo tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in pofttne nakaznice, začenši s 23, junijem 1982 O L, A S 4. STRAN__ GLASOVA OKROGLA MIZA: KMETIJSKO ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI PETEK, 2. JULIJA 1982 'mm Za zemljo se mora bati tisti, ki je nima Dolga leta zemlja ni kaj prida veljala. Posebno pri nas ne, kjer naj bi razvijali predvsem industrijo, hrano pa naj' bi dobivali iz velikih jugoslovanskih žitnic. Tako smo industriji in novim stanovanjskim naseljem namenili najlepše njive, saj je bila gradnja na ravnem najhitrejša in najcenejša. Zadnja leta se je usmeritev obrnila. Zavedli smo se, da na naših njivah prav tako raste pšenica in krompir in se preživi živina, skratka, da lahko hrano pridelamo in jo moramo pridelati doma. Zato se veliko govori o varovanju najboljše zemlje, pozidavo pa naj bi usmerili na področja, kjer ni mogoča strojna obdelava. Kako pa je v resnici z varovanjem kmetijske zemlje in kakšen je vpliv kmetijskih zemljiških skupnosti na uporabo prostora v posameznih občinah? O tem smo spregovorili na Glasovi okrogli mizi, ki so se je udeležili predsednik skupščine kmetijske zemljiške skupnosti Jesenice Jože Gregori, strokovni sodelavec kmetijske zemljiške skupnosti iz Tržiča Matija Ferčej, strokovni sodelavec na kmetijsko zemljiški skupnosti Skofja Loka Stane Rup-nik in referent za urejanje zemljišč Eri kranjski zemljiški skupnosti ojze Kalinšek. »Se kmetijske površine v zadnjem času bolje čuvajo ali ostajajo zahteve zgolj na papirju in v besedah? Ali se še vedno sili na najboljša polja ali se pozidava že umika v manj rodovitne predele?« Matija Ferčej: »Prva razvrstitev kmetijskih zemljišč je bila v tržifiki občini narejena že leta 1977. Čeprav ta razvrstitev formalno ni bila vključena v ustrezno urbanistične dokumente, smo so dosledno držali načela, da morajo biti zemljišča Erve kategorije namenjena izključno metijstvu. Zato posegov na ta zemljišča do sedaj ni bilo, med drugim tudi za to ne, ker je konfiguracija zemljišč pri nas zelo specifična. Občina razpolaga s 3.900 na kmetijskih zemljišč, od tega pa je komaj 11 odstotkov njiv, ki ležijo v ravninskem delu pod 600 metri nadmorske višine. Kar 83,5 odstotka ie travnikov in pašnikov. V družbeni lasti je 27,2 odstotkov zemlje.« Jože Gregori: »Na Jesenicah ni kmetijske zadruge, zato kmetijska zemljiška skupnost ne skrbi le za urejanje in izboljševanje ter varovanje kmetijske zemlje temveč za celotno kmetijsko politiko. Kmetje so sicer vključeni v KŽK - Tozd proizvodnja Radovljica, ki pa je precej oddaljena, zato se obračajo na kmetijsko zemljiško skupnost, čeprav mnoge zadeve niso v naši pnstojnosti. Pri varovanju kmetijske zemlje pa pogosto prihajamo v spore z uporabniki prostora. Tako smo se hudo dajali z Železarno, ki bo na Bel-škem polju gradila elektrojeklarno. Prvotni projekt je zahteval celotno Solje, ki meri približno 50 ha. metijsko-zemljiška skupnost je šla v sodni spor in dosegli smo, da bo namesto 50 porabljenih le 13 ha. Ob tem smo seveda poslušali očitke, da zaviramo razvoj, čeprav je res, da bi lahko Železarna zgradila elektrojeklarno na Haldi, to je na tovarniških površinah, kjer se bo groizvodnja opustila. Tako bi elško polje lahko ohranili. Drug primer je polje ob zdravstvenem domu v Žirovnici. Tudi zaradi tega prostora smo šli v sodni spor, vendar pa je gradnja stanovanj na tem področju začrtana v družbenem planu občine, zato nismo uspeli. Imamo še precej spornih lokacij, ki so sporne predvsem zato, ker uporabniki sami določijo, kje bodo gradili, ne da bi kmetijce vprašali za mnenje. Ob vseh naših prizadevanjih, da bi doma pridelali Čimveč hrane pa pogosto slišimo očitke, da vse te njive nič ne pomenijo v primerjavi z Vojvodino. Vendar ne gre za tako majhne površine Od leta 1971 do leta 1981 smo izgubili skoraj polovico obdelovalne zemlje: namesto 8.073 ha se obdeluje le še 4.107 ha. Največ ha je izgubljenih zaradi urbanizacije, nekaj pa tudi na račun zaraščanja v višinskih predelih. Ko kmet izgubi njive v ravnini, opusti tudi višinske pašnike.« Stone Rupnik: »V Škofji Loki si je kmetijsko zemljiška skupnost pridobila mesto, ki ji pripada. Pri določanju namembnosti prostora sodeluje od začetka ustvarjanja določenega prostorskem dokumentu. Možnost vpliva imamo, niso pa vedno vse pripombe in predlogi upoštevani. Tako smo sodelovali pri sprejemanju novelacije urbanističnega programa leta 1978, pri izdelavi družbenega plana, kjer so namensko razdeljene površine, sedaj pa pri izdelavi urbanističnega načrta za Selško dolino. Dali smo precej pripomb in večina jih je upoštevanih. Vedno bolj se v razprave vključujejo kmetje. Problem pa je v tem, da se sorazmerno uspešno dogovarjamo o namembnosti zemljišč, ko pa so dokumenti sprejeti, prihaja do zaostritev in sporov in začenjamo znova. Kar je namenjeno za kmetijstvo, se ne sme pozidat. Pri tem moramo vztrajat vsi, ki smo zadolženi za uresničevanje družbenih planov. Še na en problem velja opozoriti. Cene zemljišč so nizke in zato so nizke tudi odškodnine in kmetje ne izgube le zemlje, temveč tudi dohodek. Kljub vsem tem prizadevanjem, smo v preteklem srednjeročnem obdobju v škofjeloški občini izgubili letno 22 ha zemlje v nižinah. Ce pa upoštevamo, da se je zaradi urbanizacije zemlja tudi drobila, je izguba še večja.« Lojze Kalinšek: »Naši predniki so prek stoletnih izkušenj gradili na slabi in pridelovali na dobri zemlji. Mi pa smo po vojni začeli graditi in še danes delamo tako, na najboljši zemlji. V Kranju, kjer je veliko industrije, smo v poprečju vsako leto pozidali 40 do 50 ha najboljših njiv. Ze pred sprejetjem urbanističnega načrta občine Kranj, smo predlagali pozidavo od Stražiš-Ča do Sutne, spTejeti dokument pa je predvidel poseg na Sorsko polje — tam je zrasla industrijska cona, na Zlato polje, Planinoa II, III. in IV in Mlako III. Kasneje nam je ob novelaciji uspelo, da se je poseg na Sorsko polje ustavil predvsem zaradi varovanja podtalnice. Poskušamo izločiti Zlato polje, Mlako III in Planino IV, medtem ko se Planini III in komunalni coni II ne bo moč izogniti. Pri tem ne gre le za posege na zemljo, temveč tudi v socialno strukturo. Kmetje, ko izgube zemljo, dožive tudi socialni zlom. Kmetom sicer skušamo pomagati, da bi dobili zemljo od KZK, ta pa od kmetijske zadruge, vendar s stališča zemljiške politike to ni rešitev. Na manj zemlje, je hrane manj.« »Nekaj zemlje bi lahko ponovno pridobili z izboljšavo in več hrane z bolj intenzivnim obdelovanjem. Kaj ste v posameznih občinah naredili na tem področju?« Matija Ferčej: »V tržiški občini ni neobdelanih površin, veliko pa je bilo narejenega tudi pri usposabljanju novih kmetijskih površin za intenzivno kmetijsko proizvodnjo tako na družbeni zemlji kot na zemlji zasebnih kmetov. Tak primer je Križko polje, kjer so včasih stali vojaški objekti. V enem letu smo izboljšali 9 ha in jih oddali kooperantom zadruge v zakup. Z agromelioracijo nekdanje železniške proge smo pridobili 6 ha rodovitnih zemljišč. Na osnovi pravilnika o združevanju sredstev med kmetij-skozemljiško skupnostjo in zasebnimi kmeti pa so bile izvedene melioracije v Kovorju, na Hudem, v Visočah in v Lomu, kjer smo pridobili nove zaokrožene površine primerne za strojno obdelavo in urejene poljske poti. Naj omenim, da so pri čiščenju trase nekdanje železniške proge sodelovali tudi pionirji osnovne šole iz K rižev. Prizadevamo si obnoviti tudi pašnike, ki se jih veliko zarašča. Bolje jih bomo izkoristili, predvsem s spodbujanjem ovčereje.« Jože Gregori: »Vključujemo se v hidromelioracije v Retečah, urejamo višinske pašnike in sicer smo jih v jeseniški občini že uredili med 450 in 500 ha, urejamo jih še 150 ha in načrte imamo za 200 ha. Pri tem sodelujemo s 13 pašnimi skupnostmi. Vendar z vsemi temi investicijami izgubljene zemlje v nižini ne bomo nadomestili. Prav tako s tem ne bomo nadomestil? manj intenzivne obdelave. V gorniesavski dolini imamo razvit turizem in vse več kmetov išče zaposlitev v turizmu in zato kmetije manj intenzivno obdelujejo. Leta 1971 je bilo v jeseniški občini še 2,6 odstotka čistih kmetov, lani pa le še 1,6 odstotka. Poprečna starost pa je prek 50 let.« Stene Rupnik: »V zadnjih šestih letih smo v škofjeloški občini izboljšali 460 ha zemljišč. Pred melioracijami so bile te površine v večini primerov enokosni travniki, sedaj pa je zagotovljeno, da bodo zemljišča Jože Gregori Matija Ferčej Lojze Kalinšek Stane Rupnik trajno obdelana. Na novo smo izkrčili tudi 90 ha gozdov. Ker so vsa dela opravljena v višinskih področjih, to ne nadomesti izgubljene zemlje. Smo pa z agromelioracijami spodbudili interes ljudi za kmetovanje in ustvarili ugodno ozračje za razvoj hribovskega kmetijstva in večji interes ljudi za delo na zemlji.« Lojze Kalinšek: »Letno v kranjski občin' izvedemo 40 do 45 ha melioracij, predvsem v hribovitih predelih. V ravninskem pa hidromelioracije, vendar so te letos izpadle iz programa. Imeli smo v načrtu hidromelioracije od Goric do Mlake na približno 300 ha. Komasacije pa so uspele na 300 ha v Predosljah, planiramo pa nove na Visokem', v Hotemažah, Tupaličah, Miljah in Lužah na površini prek 300 ha, in še bi lahko našteval. S tem nadomeščamo izgubljene ha, kar pa ni dovolj. Vsi družbeni dejavniki bomo morali skupaj začeti misliti na zemljo. Urbanistični dokumenti, ki so bili sprejeti leta 1975 so z vidika zemljiške politike prav gotovo že povsem zastareli. Nesmisleno je izgovarjanje, da se dokumenti ne dajo spremeniti,« »Lahko zaključimo, da se za0811!« prostor smotrneje urejati?« Lojze Kalinšek: »Ne samo kmetijska zemljiška skupnost, tudi drugi družbeni dejavniki zemlji posvečajo večjo skrb, čeprav dokumente z izredno težavo spreminjajo. Mi si zelo prizadevamo, da bi čimveč gradnje spravili v okvire že obstoječih vasi s plombami, vendar Še vedno naletimo na nerazumevanje. Še vedno se v glavah načrtovalcev ni toliko spremenilo, da bi videli, da je najbolj škoda njive. Tako je še vedno skoraj praviloma teže dobiti dovoljenje za gradnjo v nekih koprivah v vasi. kot pa na njivi, kjer je nekdaj sicer bila začrtana stanovanjska gradnja..Predvsem pa menim, da moramo za uporabo prostora skrbeti vsi. Zato smo na občinski konferenci ZK dali pobudo, da se v okviru krajevnih konferenc SZDL formirajo kmečke sekcije, kjer bi kmetje prišli do besede.« Matija Ferčej: »Treba je spoštovati zakon o kmetijskih zemljiščih in vsakemu, ki to želi, omogočiti da dela na zemlji. Jože Gregori: »Naša kmetijska zemljiška skupnost veliko pričakuje od nove .občinske vlade*. Upamo, da bomo dobro sodelovali in skrbeh, da bomo čimveč hrant pridelali sami. Sicer pa velja, da mora za zemljo boli skrbeti tisti, ki je niira Kmet ni bii nikdar lačen.« Nedvomno je, da smo »poznati, da je vsaka pozidana njiva ar vedno izgubljena. Vendar k beseda eno, praksa pa š«. vedno rada zaide na staro. Vse posvet ovir si še vedno postavljamo z administrativnimi prepreka mi in izgovori, da je pač tak&na tm drugačne uporaba opredeljen*« v urbanisiičnih dokumentih ia družbenih planih. Zato bi ua ter* področju pričakovali več *»la-atičnosti. Lt i izboljšavami zem-ljišč", čeprav ho tu ko velike rezerve, se vsega ne bo dalo nadoknaditi. L. Bogataj PETEK, 2. JULIJA 1982 KULTURA 5. STRAN O LAS Folklorni praznik na Visokem Minulo nedeljo so na Visokem pri Kranju pripravili izredno uspelo folklorno prireditev — Gostovala je španska folklorna skupina iz Barcelone — Domača skupina cicibanov je zaplesala gorenjske otroške plese, mladinska skupina je prvič nastopila s primorskimi plesi, prvič se je občinstvu predstavila skupina za izrazni ples Visoko — Nabito polna dvorana, navdušen sprejem občinstva, nastopi, ki so se zavlekli v spontano prijateljsko srečanje — pohvalne besede, s katerimi lahko označimo izredno uspelo folklorno prireditev, ki jo je v nedeljo, 27. junija, pripravilo kulturno umetniško društvo Valentin Kokalj z Visokega pri Kranju v domačem kulturnem domu. Posebej mikaven je bil seveda nastop Španske folklorne skupine Esbart dansaire sant Isidre iz Barcelone, ki bi jo po naše lahko poimenovali Plesna skupina iz sv. Izidorja. Okraj na obrobju velikega španskega mesta Barcelona, središča pokrajine Katalonije, je to, šteje okoli 25 tisoč prebivalcev. Skupina je bila osnovana leta 1951 in je lani praznovala tridesetletnico dela. V zadnjem času so jo krepko pomladili in v novi zasedbi je prvič odšla na pot po tujini. Sicer pa je gostovala že v Italiji, Franciji, Švici, Madžarski in Poljski. Na gostovanju po Sloveniji je nastopila na ljubljanski ohceti, v Kranj jo je povabil folklorni center pri kranjski Zvezi kulturnih organizacij. Prirediteljska poteza, da so špansko folklorno skupino popeljali v goste na Visoko in njen nastop združili z nastopi domačih folklornih skupin, se je vsekakor izkazala. Njen nastop je občinstvo toplo pozdravilo, dokazalo, da je folklorni ples na Visokem doma, saj je z zanimanjem spremljalo plese iz španske pokrajine Valencije, plese, ki so prikazovali praznovanje po opravljenem delu. Gostje iz daljnega španskega kraja so se na Visokem odlično počutili, ko se je prireditev iztekla, so skupaj z domačini ob domači glasbi plesali in peli naprej. »Odhajamo z nepozabnimi vtisi na čudovite ljudi in prelepo pokrajino,« so nam povedali ter dodali, da bodo septembra z veseljem pozdravili gostovanje folklorne skupine Sava iz Kranja v Barceloni. Povejmo še, da je kranjska Zveza kulturnih organizacij skušala gostom v sorazmerno kratkem času, saj se je skupina le v nedeljo zadržala na Gorenjskem, čim več pokazati. Pripravili so piknik na Planšarskem jezeru na Jezerskem. Motilo ga je slabo vreme, ki pa gostom dobre volje ni vzelo. Naročje gora je nanje naredilo veličasten vtis, saj so doma z nižine ob morju. Privlačnost folklorne prireditve na Visokem so bili seveda tudi nastopi domaČih treh skupin. Folklorna skupina cicibanov se je predstavila z dvema spletoma gorenjskih otroških plesov in igric, ki jih za naše najmlajše folkloriste piše Tončka Maroltova. Njihov igriv nastop nam je povedal, da na Visokem folklornega podmladka ne manjka. Mladinska folklorna skupina, ki že dodobra obvlada gorenjske plese, je tokrat prvič nastopila s primorskimi, natančneje s spletom pesmi in plesom slovenske Istre. Priprave za nastop so bile temeljite, saj so morali mladi plesalci in plesalke naredi korak naprej, premagati gorenjski, trdo zastavljen plesni korak in se prepustiti mehkemu primorskemu plesu. Nastop skupine za izrazni ples pa je tradicionalni plesni korak splete! s sodobnim, izraznim plesom. Nenavadno dobro se je podal v folklorni večer. Skupina za izrazni ples, ki jo vodi Maja Nosan, se je prvič predstavila občinstvu, ki je njen nastop spodbudno pozdravilo ter ji s tem dalo obilo volje za nadaljnje delo. M. Volčjak Kulturni koledar Vmočani eo minulo nedeljo pripravili pravi folklorni praznik. Poleg domačih treh skupin je nastopila španska folklorna skupina iz Barcelone. Foto- Tomaž Krišelj Prek tristo godbenikov Bled — V soboto popoldan ob 15.30 se bo pred hotelom Park na Bledu zbralo 350 godbenikov devetih pihalnih orkestrov na srečanju, ki ga v počastitev dneva borca, 90-letnice Titovega rojstva, leta kongresov in 75-letnice godbe na pihala Gorje prirejata Zvezi kulturnih organizacij Gorenjske in Radovljice skupaj s turističnim društvom Bled. Na promenadnem koncertu bodo nastopile godba na pihala iz Domžal, slavljenka letošnjega srečanja godba na pihala Gorje, godba na pihala iz prijateljskega nemškega mesta Rutesheima, pihalni orkester jeseniških železarjev, godba na pihala iz Lesc, mengeška godba, tržiški godbeniki, pihalni orkester Alples iz Železnikov, najmlajši med udeleženkami ter pihalni orkester Alpina iz Zirov. abv RADOVLJICA: V Sivčevi hiši bodo do 18. julija na ogled dela slikarjev Pavla Lužnika in Tineta Markeža. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. KRANJ: V galerijskih prostorih Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo slikarskih objektov Karla Kuharja iz Spodnje Besnice pri Kranju. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava del slikarjev-udeležen-cev likovne kolonije v Bistrici ob Sotli: Hermana Gvardjančiča, Janeza Hafnerja, Zmaga Jeraja, Henrika Marche-la in Franca Mesarica. V Mali galeriji in v stebriščni dvorani se predstavlja s slikami, risbami in objekti avstrijski slikar Johann Julijan Taupe. V galerijskih prostorih si lahko ogledate razstavo OTROŠKI AVTOPORTRET, delo učencev 6. razredov Osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan od 10. do 17. ure, in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure, ob ponedeljkih so zaprte. LJUBLJANA: V Poslovnem centru Iskre, Trg revolucije 3 bodo v četrtek, 1. julija ob 13. uri odprli razstavo del Društva likovnikov Iskre. SKOFJA LOKA: V galeriji na loškem gradu je na ogled razstava del članov Društva likovnih umetnikov severne Primorske. Razstava bo od- firta do 15. julija, ogledate si jo ahko vsak dan od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. KAMNIK: V gradu Zaprice v Kamniku je na ogled razstava znanega kamniškega zbiralca starin in mecena umetnikom prve polovice tega stoletja Josipa Nikolaja Sadnikarja. ŽELEZNIKI: V galeriji muzeja si lahko ogledate razstavo fotografij štirih fotoklubov škofjeloške občine: gorenjevaškega, žirovskega, škofjeloškega in že-leznikarskega. Harmonikarji Zveza kulturnih organizacij -Glasbeni center Kranj vabi vse harmonikarje na diatonični harmoniki, da se prijavijo za tekmovanje, ki ga prireja Turistično društvo Pokljuka in ie postalo že tradicionalno. Ker bo Glasbeni center Kranj vsem udeležencem iz kranjske občine pokril stroške udeležbe, naj se prijavijo osebno in pisno na naslov: ZKO Kranj — Glasbeni center. Trg revolucije 3. Prijave sprejemajo do 9, julija. Prijava mora vsebovati: ime in priimek harmonikarja, starost in poklic, kratek opis dosedanjega udcjstvovanja ter program nastopa, ki naj obsega eno slovensko ljudsko pesem in eno parti zansko-revolucionarno pesem. Vse nastope bo ocenjevala strokovna komisija, ki jo bo imenoval organizator. Komisija bo izbrala najboljšega izvajalca slovenske ljudske pesmi, ki bo prejel prehodno nagrado (gorjuška cedra) in najboljšega izvajalca par-tizanske-revolucionarne pesmi, ki bo prejel prehodno nagrado (kipec partizanskega harmoni- aflarmonikar, ki se trikrat zapored ali petkrat s presledki dvrsti na prvo mesto, prejme prehodno nagrado v trajno last. Najboljši harmonikarji bodo prejeli tudi praktične nagrade pokroviteljev tekmovanja. V Cerkljah dprli cvetlično razstavo Cerklje - Sinoči ob 19. uri so v Cerkljah odprli 16. tradicionalno razstavo cvetja in 13. razstavo lovstva. Prireditev, ki je za Cerklje in okolico osrednjega pomena, vsako leto prireja turistično društvo. Na slovesni otvoritvi, ki so ji prisostvovali krajani in obiskovalci od blizu od blizu in daleč, so se zvrstili praproščaki, za pisanost in domačnost so poskrbele narodne noše na koleslju, za uvod pa je domači moški pevski zbor Davorina Jenka zapel nekaj pesmi. V imenu organizatorja je nato spregovoril Janez Por, eden od pobudnikov cerkljanske razstave. Pozdravno besedo je namenil vsem sodelujočim in gostom, v njej je orisal pomen razstave za krajevni turistični in kulturni ton. Spregovoril je tudi o skrbi za varstvo okolja, ki se še vedno ni dotaknila zvesti občanov. Razstavo je nato odprl predstavnik pokrovitelja, Gorenjske turistične zveze. Obiskovalci, ki so se nato zgrnili v razstavne prostore, so priznali, da je tudi letošnja razstava skrbno pripravljena. Kot vsako leto s cvetličnimi aranžmaji in domiselnimi nasadi tudi tokrat sodelujejo Arbo-retum Volčji potok. Rast Ljubljana, Seme sadike Mengeš, Vrtnarija t Zlatega polja, vrtnarija iz Čateža in drugi. Najlepše vzgojeno cvetje z oken, balkonov in kmečkih »gan-kov« razstavljajo domače gospodinje. Zadnjega dne bo posebna žirija, sestavljena iz razstavljalk, prisodila nagrade najlepšemu cvetju. Poleg cvetja so tudi tokrat na ogled številni izdelki ročnih del, ki so jih razstavi odstopile gospodinje z vse Gorenjske. Nedvomno najbolj zanimiv pa je razstavni prostor, kjer kmečka gospodinja Brigita Juva-nova iz Pirnič prikazuje umetelne gobeline, prte, rezbarije, lesoreze m še vrsto drugih umetnij, ki »o nastajali v zimskih večerih. Svoj kotiček imajo na razstavi tudi mladi, organizirani v šolskem turističnem krožku. Izkazali so se tudi lovci, ki na trinajsti razstavi prikazujejo najmogočnejše trofeje uplenjenih živali. Otvoritveni večer so zaključili harmonikarji, ki so se pomerili v raztegovanju mehov. Prireditve se bodo nadaljevale vse do ponedeljka. 5. julija, ko se bodo za razstavljala zaprla vrata. Vrh vseh kulturnih prireditev bo slovenski večer pod Jenkovo lipo v Dvorjah, ki ga bo snemala tudi ljubljanska televizija. D. Zlebir Koncert moškega zbora KUD Stane Žagar — Plamen iz Krope Moški zbor iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča je v soboto, 26. junija, priredil svoj letni koncert. Z njim je začel tretje desetletje, odkar se je ustanovil in na tak način prepričljivo nadaljuje stoletno tradicijo zborovskega petja v Kropi. Občinstvo in glasbeni strokovnjaki že dolgo vedo, da je zbor do lani letne koncerte prirejal v zadnjih dneh starega leta, ker je imel v programu koledniške ali njim podobne pesmi. Dvajseta obletnica pa se jim je stekla v junijskih dneh lanskega leta, zato so svoj letni obračun raz-kazali občinstvu sredi koledarskega leta, kar je utečena navada pri večini zborov. Dirigent je koncert sestavil klasično, v prvi del je razvrstil umetne, v drugem pa so prevladovale priredbe narodnih, vendar natančnejša podoba sporeda pa skriva polno zanimivosti, ki dajejo sporedu posebnost, zanimivost, neponovljivost. Drugi del sporeda je zbor zaključil z dvema umetnima pesmima, z zborom sužnjev iz Verdijevega Nabucca in z Gobčevo kantato Prišla cvetoča je pomlad. Z zadnjo sta se lahko izkazala dva solista, kar je efekten konec, kateri publiki najbolj ostane v spominu, s prej omenjeno, pa so preizkusili nov pianino. Takih drobnih oddolžitev pa je bilo skozi koncert polno. Tako je bilo vezno besedilo zanimivo domačemu občinstvu, ves večer pa se je slišal kot skromno kramljanje in prepevanje. Razen Verdijeve so vse druge umetne in narodne slovenskega Sorekla, po času nastanka pa razpete od Linhartovega speva Ljubici do eževe Iz sna stoletij, med priredbami slovenskih narodnih pa so sodobne celo daleč prevladovale, tri je priredil sam dirigent, Luka Kramolc, Radovan Gobec in Bojan Adamič pa so se v našo glasbeno ustvarjalnost zapisali tudi kot sodobni. Velika pestrost je bila tudi v vsebini, v nobenem delu tako vladajoča ljubezenska tematika niti ni prevladovala, ob Ljubici. Hajdrihovi Slabo sveča je brlela in Serenadi, je bila stanovska Soldaška, domoljubni Morje Adrijansko in Popotnikova pesem, tu mora obči, ne strokovnjaški poslušalec dostaviti, kroparski zbor lahko postreže z dobrimi solo vložki, zmore prefinjene tihe odlomke, dvozborje, ki se občuti kot odmev po kroparski gori ali jekleno žuborenje potoka Kroparice. Zbor ne more postreči z enakomerno močnimi sestavami glasov, zato pa je njegov zvok vseeno zlit, posebno ob tihih delih. Vsebinsko paleto sta okrasili še čista lirična Večerni ave in refleksivna Iz sna stoletij. Vsebina pesmi se je tako vsepovprek sprehajala tudi v drugem delu, dekle bi v Moji mamici rada ljubila, enako tudi koroški fantje, ki na Ojstrnk pridejo, tudi Urško bi fant rad zbudil, vemo zakaj. Zelo je bila poslušalcem všeč novodobna priredba Dolenjskih furmanov, glasbenik se je posrečeno otresel kitičnega okvira. Smo fantje z vasi je morda etnografska, posebno v verzu, je eden za tri, z Bom šel na planince so se pevci spomnili tistih sopevcev, ki jih ni več med živimi, brez domoljubne, kakor je Tam, čier teče, pa tudi v drugem delu ne gre. Ne bomo rekli, da je bila dvorana nabito polna, pa spet ne, da ni bilo vredno peti, okro^ sto petdeset ljudi je skrbno poslušalo enaindvajset pevcev in prepričljivo pripovedovalko Alenko Bole Vrabec. Morda je bila preskromna obveščenost, da ni bilo ljudi več, morda ima Kropa, trg pevcev slavnih in kovačev, vse manj petja željnih ušes, ali pa je samo kratko deževje, potem pa po ciganovi filozofiji pride sonce. Kakor že, vsi v dvorani smo odnesli napolnjena srca, da smo bili priče ustvarjalnemu zaključku letošnje sezone Moškega zbora iz Kr°Pe- Stane Mihelič Predlog repertoarja za letošnje Borštnikovo srečanje Selektor je za osrednji tekmovalni program uvrstil tudi predstavo Prešernovega gledališča — Največje možno priznanje Prešernovemu gledališču, ki je na Borštnikovem srečanju že sodelovalo Te dni so slovenska gledališča dobila dopis Borštnikovega srečanja o odločitvi selektorja Franceta Vur-nika, .ki je pripravil repertoar najboljših slovenskih gledaliških uprizoritev, ki se bodo potegovala za nagrade mariborskega gledališkega festivala. Kritik in selektor France Vurnik je med številnimi prijavljenimi predstavami izbral: vaso 2ELEZNO-vo m. Gorkega v režiji Branka Gombača in izvedbi sng Drama Maribor, sestri w. Kesslmana v režiji Zvoneta Sedlbauerja in izvedbi slg Celje, krvavo svatbo f. g. Lorce v režiji Zvoneta Sedlbauerja in izvedbi ssg Trst, levstikovo smrt m. Kmecla v režiji Dušana Mlakarja in izvedbi pdg Nova Gorica, disidenta arnoža in njegove v režiji Zvoneta Sedlbauerja in izvedbi sng Drama Ljubljana, lov na divje race a. Vampilova v režiji Dušana Mlakarja in izvedbi mgl Ljubljana, smrad Opero s. Makarovičeve in d. Rocca v režiji Dušana Jovanovi-ča in izvedbi smg Ljubljana, stare čase H. Pinterja v režiji Bojana Dobravca in izvedbi agrft Ljubljana, ni Človek kdor ne umre. v. Stojanoviča v režiji Vinka Mdderndorferja in izvedbi eg Glej Ljubljana ter stvar JURhm tr a J basa v režiji Matije Logarja in izvedbi Prešernovega gledališča K ran j. Te predstave so uvrščene v tekmovalni program, ob tem pa bodo na Borštnikovem srečanju, v želji, da se program popestri še številne druge predstave, srečanja ter prireditve. Kranjsko Prešernovo gledališče je že nastopalo na Borštnikovem srečanju. Najprej v spremljevalnih mani-festacijan, lani prvič s Seligovo »Svatbo« v tekmovalnem programu. Ponovna uvrstitev Prešernovega gledališča v tekmovalni program je največje možno priznanje Prešernovemu gledališču. Ce so lani številni glasovi želeli izničiti uvrstitev »Svatbe« na festival z argumentom, da je predstavo pripravila večina nekranjskil. igralcev, potem letos te pripombe ne more biti. »Stvar Jurija Trajbasa« je pripravil ansambel kranjskega gledališča sam. S tega, sicer obrobnega vidika, je ponovna uvrstitev v tekmovalni program tisto priznanje, ki si ga kranjsko gledališče želi izboriti v zadnjih letih. Lanskoletni uspeh torej ni bil srečno naključje. Selektorski izbor v tekmovalni program najboljših slovenskih predstav pomeni tudi obliž za ignoranco selektorjev (lutkovni festival), ki jih v svojem imenu pooblašča Zveze kulturnih organizacij Slovenije. M. L. Program dela kulturne skupnosti Radovljica - Na drugi skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine kulturne skupnosti Radovljica v juniju so ob izredno dobri udeležbi delegatov sprejeli okvirni 1>rogram dela skupščine v letošnjem etu. Skupščina se bo letos sestala še dvakrat, jesenska seja bo 20. oktobra, zadnja pa 20. decembra. Okvirni program dela vsebuje glav na oziroma težiščna vprašanja jih bodo delegati obravnavali nosilne teme vsakega zasedanja. ki kot Osrednja točka junijske seje je bila razčlenitev in vloga kulturne akcije za delovne kolektive, ki jo že deseto leto skupaj organizirajo sindikati, kulturna skupnost in zveza kulturnih organizacij. Ker na aprilski, konstitutivni seji na dnev- nem iiuu ui bilo osrednje teme, so na junijski obravnavali tudi problematiko kulturnega sodelovanja z zamejskimi Slovenci, pobratenimi občinami in zdomci. Na jesenski seji bodo obravnavali naloge s področja varstva kulturne dediščine s posebnim ozirom na ohranjanje tradicij NOB in varstva spomenikov NOB. Spregovoriti pa nameravajo tudi o prostorskih težavah in izbornosti knjižnih zalog v knjižničarstvu radovljiške občine. Na zadnji letošnji, decembrski seji, bo na dnevnem redu razprava o vlogi zveze kulturnih organizacij in njenih odnosov do kulturnih društev s posebnim ozirom na pomoč in sodelovanje na področju ljubiteljskega kulturnega dela ter njeno vrednotenje. OLASi) STRAN REPORTAŽA PETEK, 2. JULIJA 1982 4. JULIJ — DAN ISKRE — DAN BORCA Letos se dobimo v Semiču 3. julija prireja Iskra tradicionalno srečanje Iskrašev v počastitev 4. julija, DNEVA ISKRE - DNEVA BORCA. Pet-najstič se bodo zbrali. Letos v prijaznem Semiču v Beli krajini. S tradicionalnimi srečanji so prekrižarili Slovenijo in se letos vračajo med prijazne Semičane, kjer so pravzaprav začeli s prireditvami ob prazniku Iskre. Organizatorji, delavci semiške Iskre so pripravili izredno bogat in pester program, saj so znani po svoji gostoljubnosti, ki jo ne srečamo več vsak dan in na vsakem koraku. Semič je v prisojnem bregu položena vas, ki v zadnjem času doživlja hiter razvoj v mogočnem objemu z gozdom obraslih Gorjancev. Pokrajina, po kateri se je nekoč vila rimska cesta in je kasneje skupaj z Vojno krajino pomenila skrajno obrambno linijo pred vdorom Turkov na sever, je na obrobju Slovenije uspela ohraniti svojo narodno samobitnost. Ljudje, ki jih je revščina, lakota, skopa zemlja in fevdalna gospoda, katere dvorci Še danes bdijo nad zelenimi dolinami, naravnost nagnala s trebuhom za kruhom, so uspeli ohraniti svoj jezik, svoje navade, svojo nošo in svoj ponos. To ljudstvo, ki ni ostalo neprizadeto že v 17. stoletju ob pojavu hajduštva, je seveda moglo ostati še manj ravnodušno ob izbruhu druge svetovne vojne. Že oktobra 1941 so se na Smuku, hribu nad Semičem, zbrali prvi semiški partizani. Bela krajina je med narodnoosvobodilno borbo odigrala pomembno vlogo in pomeni dragocen dokaz slovenske zavednosti in državnosti: tu je bilo ustanovljeno poskusno slovensko državno ozemlje z vsemi pripadajočimi institucijami. Še več, to je bilo kot fenomen v okupirani Evropi, ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, delovati je začel Slovenski umetniški klub in hkrati tudi Slovenski znanstveni inštitut. Prav v Semiču je bil sklican prvi plenum slovenskih kulturnih delavcev. Zares vredno občudovanja. Tako, je v teh krajih stekla zibelka nove slovenske države, ki je prinesla s svojo smelostjo in revolucionarnostjo čvrsta zagotovila napredka, osvoboditve delovnega človeka zaostalosti in revščine, in slehernemu Semičanu večji kos kruha, Solo in možnost za delo. Iskra v Semiču je ena delovnih organizacij Iskre, največje organizacije na področju elektroindustrije v Jugoslaviji. Tako kot Semičani, se je tudi celotna Iskra v novejSi zgodovini znala vključiti v napredne svetovne tokove, ki so odprli nove perspektive in razsežnosti. Enakopravno se postavlja ob bok največjim svetovnim proizvajalcem elektronike, s tem da gradi na tradicionalnih vrednotah človeka, na marljivosti, natančnosti, nadarjenosti in seveda znanju. Temu človeku, pogojem dela, dobri informiranosti, urejenim medsebojnim odnosom in končno vsakodnevnemu počutju, so namenjeni vsi napori, vsa prizadevanja. Proizvodni segmenti Iskre so usmerjeni v raziskave, razvoj, proizvodnjo in plasman na področju računalništva, telekomunikacij, elektrooptike, intenzivni avtomatizaciji, izdelavo elementov za elektroniko, kompenzacijskih naprav, elektronskih in elektromehanskih aparatov in elementov ter izdelkov za široko porabo. Tudi v poslovnem centru Iskre v Ljubljani in seveda povsod po svetu, kjer se pojavlja Iskrino ime, so ljudje, ki razmišljajo o še večjem napredku človeka, ki kujejo nemajhne načrte za bodočnost, dostojnost delovnega človeka. To so ljudje, ki so te načrte odločeni tudi uresničiti. Semiška Iskra si je v svojem skokovitem razvoju poiskala tudi ustrezno mesto v sklopu celotne Iskre. Istočasno ko se je leta 1976 organizirala kot delovna organizacija, v proizvodnji stečejo prvi domači popolnoma avtomatski stroji za navijanje metaliziranih kondenzatorjev, naslednje leto pa še avtomatizirane montažne linije in novi navijalni avtomati domače konstrukcije in izdelave. Podatki, ki pripovedujejo, kako tovarna načrtno in z vso skrbnostjo omogoča svojim delavcem boljši osebni in družbeni standard, skoraj niso verjetni. V teh letih so rešili stanovanjske probleme 466 delavcem z dodelitvijo stanovanj ter s krediti za novogradnje in obnove. V zadnjih desetih letih je tovarna s štipendijami omogočila redno šolanje 299 delavcem, 89 pa se jih je šolalo ob delu. Posebnih tečajev, ki jih vsako leto organizira in financira tovarna, niti- ne omenjajo. Več kot polovica delavcev (blizu 800) se dnevno prevaža na delo z organiziranim avtobusnim prevozom. Z novim obratom družbene prehrane je omogočena redna in zdrava prehrana, gradi se obratna ambulanta, . tudi rekreacijski center v Pri-mostku s kopališčem in restavracijo, ter zimskošpomii rekreacijski center v Čr-mošnjicah je za svoje delavce zgradila tovarna. Povrh vsega pa je takorekoč znotraj tovarniške ograde še vinograd z zidanico. Bela krajina je dandanes še vedno zakladnica starih šeg in običajev prav zaradi ohranjene samobitnosti tod živečih ljudi. Ob praznovanjih in slavnostnih so zelo dopadljive bele ljudske noše iz doma stkanega platna, kot nasprotje v mlado zelenje okrašenega Jurija, znanilca in častilca pomladi, ki se je kot šega ohranil le Se tu. Prav v Semiču je značilna »semiška kmečka ohcet« in zagotovo se ob tej prireditvi na mizi kažejo in ponujajo jedi, ki sicer niso vsakdanje: janček na ražnju, belokranjsko cvrtje, špehovka, povrtnica, štruklji... Še veliko drugih običajev se je ohranilo tod okoli. Poznate kresnice, most, rešetca, turn? Pa k61o, ki ga tu plešejo v belih nošah, je prava paša za oči. Pisanice so najlepše okrašene prav v Beli krajini. Pa vino? Trte, kot so žametna črnina in modra frakinja, v zadnjem času pa še rizling in kraljevija, dajejo pravo radoživost kraju in ljudem. Končajmo to naše razmišljanja z vabilom: Udeležimo se srečanja tudi Gorenjci v čimvečjem številu, saj je rojstni kraj Iskre Kranj in gorenjske tovarne so ogromen kos mogočne zgradbe Iskre Zato je prav, da se seznanimo tudi i Iskraši iz drugih krajev, z njihovimi družinami, uspehi in običaji. PETEK. 2. JULIJA 1982 Gorenjska rešuje pomanjkanje mesa Dokler ne bo koruze, bodo mesnice prazne IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7.STRAN GLAS Obnova doma na Kališču Vzroki sedanje mesne krize niso od včeraj — Iskati jih je treba v skrajno neurejeni oskrbi kmetov z močnimi krmili — Ce ne bomo takoj zagotovili primerne oskrbe, se lahko razmere se poslabšajo Skofja Loka — Čeprav naj bi gorenjski kmetje in družbena posestva redili toliko živine, da mesa ne bi smelo primanjkovati, preskrba zlasti zadnji mesec peša in to kljub temu, da letošnji odkup živine do sedaj ni bil skoraj nič manjši kot lani, ko težav z mesom ni bilo. Kam je torej izginilo meso? Lani smo do sredine junija res odkupili le nekaj več živine kot letos, vendar je letos potekal glavni odkup govedi februarja in marca, ko so kmetje prodajali živino zaradi pomanjkanja krme. Prodajali so nedo-pitano govedo in to v takih količinah, da so načeli osnovno Čredo. Ker gorenjske mesnice nimajo potrebnih hladilnic, je viške mesa, ki so se ta dva meseca pojavili, odkupila republika za republiške rezerve. Aprila, maja in junija, pa seveda odkupne govedi skoraj ni in zato tudi mesa v mesnicah ne. Dogovorjeno je, da bi iz republiških rezerv prihodnja dva meseca dobila Gorenjska tedensko približno 15 ton mesa, kar pa je premalo za normalno preskrbo. Zato bodo v vseh občinah morali razmisliti o racionalizirani prodaji. KlavniŠka industrija bo skušala kupiti živino tudi v drugih republikah, kjer pa je dražja in zato naj bi izvršni sveti občinskih skupščin poskrbeli, da bi za pokrivanje izgub zbrali in zagotovili približno 5 milijonov dinarjev. Ko so na torkovi seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine razpravljali o preskrbi z mesom, so poudarili, da je takšna rešitev le kratkoročna in lahko izboljša le preskrbo v naslednjih dveh mesecih, kasneje pa zato ne bo prav nič več mesa v prodajalnah. Popolnoma neumestno je, ao poudarili, da se bo spet denar zbiral za« mesarje, namesto za kmete. Vzroki sedanje mesne krize namreč niso cenovna nesorazmerja in premajhne spodbude za privez telet, temveč skrajno neurejene razmere v preskrbi kmetijstva z močnimi krmili. Položaj je še težji, ker je spomladi primanjkovalo osnovne krme zaradi lanske suše. Težave so predvsem zaradi koruze, ki je praktično ni moč kupiti. Dogovorjena cena je 8 dinarjev, kmetje v Vojvodini pa je ne prodajajo izpod 12.50 ali 13 dinarjev za kilogram. Za- druge jo lahko odkupujejo le od Eooblašcenih delovnih organizacij, [ljub temu se je zaradi izredno kritičnega položaja škofjeloška zadruga odločila, da jo preskrbi pri kmetih in jo sedaj čaka postopek pred gospodarskim sodiščem. Vse te težave se seveda niso pojavile šele letošnjo pomlad. Ce zasledujemo tudi odkup mleka, se vidi, da so se sedanje razmere napovedovale že nekaj časa. Prvi znak, da je v živinoreji nekaj narobe, je namreč zmanjšan odkup mleka. Ta je upadel na vseh področjih Gorenjske. Ce se manjša osnovna čreda, je manj krav in telet in zato tudi mleka ni. Približno dve leti za mlečno sigurno pride mesna kriza. Z učinkovitimi ukrepi se mlečna lahko odpravi v letu in pol do dveh, mesna pa ima približno enkrat daljši krog. Zato ne gre več odlašati z dolgoročnimi ukrepi. Nemudoma je treba urediti preskrbo z močnimi krmili in vitamini in tako zagotoviti, da se čreda ne bo več manjšala. Pa tudi to, da se bo živina, ki je v hlevih, lahko primerno pitala. Ce bodo kmetje krmili živino le s travo in senom, bodo lahko dali letno iz hleva, če vzamemo poprečno gorenjsko kmetijo, kvečjemu dve ali tri glave govedi, oziroma bodo imeli v hlevu namesto sedanjih 25, 30, 40, polovico manj živine. Radovljiški invalidi na izletu Radovljica — Minulo soboto so se radovljiški invalidi podali na izlet na Primorsko. Odpeljali so se prek Vršiča, se spustili v Trento, od koder so krenili v Ajdovščino. Tod so si ogledali tovarno Fructal in opazovali proizvodnjo od sadeža dO sadnega soka. Iz Ajdovščine so se odpeljali proti Vipavi in se ustavili v pnjetni vasici Lož. Ogledali so si tudi lovski dvorec Zemono, kjer so videli poročno dvorano, freske in razstavo pohištva. Izlet je kar prehitro minil v veseli družbi s pri- taznim šoferjem Tonetom z Bleda, ;i jih je srečno pripeljal spet nazaj do Radovljice. Marija Gril Na Gorenjskem se za pospeševanje kmetijstva zbirajo kar lepi denarji, kar dokazuje, da je združeno delo pripravljeno pomagati razvoju kmetijstva in spodbuditi večjo pridelavo hrane. Vendar se ta denar vse preveč drobi in zato bi bilo v sedanjih razmerah in tako hudi mesni zadregi, kot je še ni bilo, nujno potrebno združiti napore za zagotovitev močnih krmil in denar. Sicer se lahko slaba preskrba z mesom Še zaostri in potegne v naslednja leta. L. Bogataj Kranj - Dom Kokrškega odreda na Kališču, ki ga je 1959. leta ob 60. obletnici svojega delovanja postavilo Planinsko društvo iz Kranja, je že pred leti načel zob časa. Planinska postojanka na jugovzhodnem uravnanem delu grebena Vrh sedla v podgorju Storžiča je namreč* izpostavljena ostrim vremenskim razmeram, med njeno izgradnjo pa niso imeli odpornih materialov. Da bi lažje začeli z obnovo razpadajočega doma, so v društvu že 1975. leta poskrbeli za izgradnjo ceste in postavitev tovorne žičnice. Nato so se lotili adaptacije stavbe. Postopno so uredili njeno notranjost; v njej so zamenjali vse strope, zunanji del koče pa so na novo zaščitili. Letos so dokončno uredili skupna ležišča, tako da je sedaj v koči na razpolago 80 ležišč, kar dvajset več kot prej. Streho stavbe so na novo Živina je, mesa pa ni gami v hladilnicah, ki pa jih Gorenjska se nima bilo mogoče prodajati v druge repu blike. Seveda pa v tem, da meso ne pride na kavlje kranjskih mesnic, ni Kranj — Pravzaprav prihaja zaradi preskrbe z mesom do nenavadnega ravnanja. Vsi vemo, da so hlevi dokaj polni predvsem na Gorenjskem, saj se z 0,36 goveda na hektar ne morejo pohvaliti v nobeni drugi regiji ali republiki, pa vendar se to meso ne more in ne more pojaviti v mesnicah, da bi bilo na voljo potrošniku. Prav zato bo Gorenjska ob sicer polnih hlevih v kratkem na (veliko dražjem) jugoslovanskem mesnem trgu kupila dovolj mesa, da bi ga bilo dovolj za oskrbo predvsem v poletnih mesecih. V kranjski občini, kjer so hlevi prav tako polni, ni v mesnicah nič drugače kot na primer na Jesenicah. Živina ostaja na privezu, kamioni nakupovalcev pa se vračajo v klavnice na pol prazni. Če hoče potrošnik za kosilo zrezek, se bo napotil k privatnemu mesarju, teh je v kranjski občini sedem, kjer bo brez težav dobil mesa. Kajti, kot sedaj kaže, privatni mesarji nimajo pri nakupu živine nobenih večjih težav, seveda pa je nemogoče ugotoviti, po kakšni ceni odkupujejo od pridelovalcev. Ko je o problemih klavništva razpravljal na zadnji seji tudi kranjski izvršni svet, so se člani upravičeno lahko vprašali, kje neki je meso, ko pa vendarle podatki o odkupu kažejo, da niso letos kmetje prek zadrug oddali nič manj živine v klanje kot lani, preskrba z mesom pa je slabša. Poslabšala se je sicer v zadnjem mesecu ali dveh, medtem ko je bilo v prvih treh mesecih mesa kar dovolj. Celo toliko ga je bilo, da ga je prav ničesar misterioznega; nekaj mesa, sicer ne posebno veliko, je seveda šlo v izvoz, nobena skrivnost pa tudi ni, da se meso kranjskih živinorejcev znajde tudi na kavljih jeseniških mesnic, čeprav se v kranjski občini s skladom za pospeševanje kmetijstva vlaga v živinorejo precejšnje denarje, v jeseniški občini pa tega sklada ni. To, da v Kranju ne koljejo več živine, po mnenju izvršnega sveta ne more biti vzrok za manjšo oskrbo z mesom. Gre le za bolj racionalno delitev dela v okviru KZK Gorenjske, saj je škofjeloška klavnica sodobnejša od kranjske, kjer naj bi bili poslej le predelava in distribucija mesa. Glede na to, da se mesna kriza pravzaprav ponavlja vsako leto znova in se v zadnjem času še zaostruje, je kranjski izvršni svet sklenil dati pobudo za gradnjo hladilnic za potrebe Gorenjske, tako da bi z rezervno količino mesa lahko lajšali »sušne« poletne mesece. Na ta način bi vsekakor izboljšali oskrbo potrošnikov, seveda pa ostali problemi, ki tarejo živinorejo in klavništvo, še vedno Čakajo na rešitev. Zavlačevanje pa bi se utegnilo krepko poznati na staležu živine v gorenjskih hlevih in tudi na količini mleka. To pa so tudi vprašanja, s katerimi bi se morala ukvarjati bodoča interesna skupnost za preskrbo Gorenjske. L. M. pokrili z valovito pločevino, postavili pa so tudi drvarnico in strojnico za tovorno vlečnico pri domu. Za vsa dela so potrebovali okrog 1,5 milijona dinarjev, ki so jih zagotovili delno iz sklada za izgradnjo in obnovo planinskih postojank pri Planinski zvezi Slovenije, delno pa s pomočjo kranjske občinske skupščine in organizacij združenega dela, predvsem Save iz Kranja. Pri zahtevni obnovi so priskočili na pomoč tudi člani smučarskega kluba Trimo iz Trebnjega, ki so sodelovali pri montaži strehe, množico ur pa so v prostovoljno delo vložili kranjski in drugi planinci. Obnova doma na Kališču je zelo pomembna, saj tod vodijo kar tri planinske poti; poleg pohodnikov po Slovenski planinski poti, Gorenjski Eartizanski poti in poti Kranjski vr-ovi na Kališče zahajajo tudi planinci, ki so namenjeni na vrh Storžiča, proti Tolstemu vrhu in Kriški gori aH na drugo stran proti Malemu Grintavcu, Srednjemu vrhu in Zaplati. Za planince je dom še posebno zanimiv, ker ni odprt le v poletni sezoni, ampak tudi pozimi ob koncu tedna. S. Saje V Dupljah praznujejo Duplje - V ponedeljek, 5. julija, bo minilo 40 let od odhoda dupljan-skih fantov v partizane. V spomin na ta dogodek praznuje krajevna skupnost Duplje svoj praznik. Štiri dni kasneje istega leta pa so Nemci izselili v Nemčijo napredne partizanske družine. Številne prireditve pripravljajo v Dupljah za svoj praznik. Včeraj je bila gasilska vaja, v kateri so razen gasilcev sodelovali tudi pripadniki civilne zaščite. Danes ob pol osmih zvečer bo na rokometnem igrišču tekma med oženjen imi in neomenjenimi, jutri ob pol osmih zvečer pa no pri spomeniku pri osnovni šoli spominska svečanost. Po slovesnosti bo za razvedrilo igral ansambel vojakov iz Kranja. V nedeljo pa bo od osme ure dalje tekmovanje v namiznem tenisu za pokal krajevne skupnosti. Igrali bodo člani in pionirji. V sklop praznovanja krajevnega praznika sodi tudi srečanje organizatorjev smučarskega teka po poteh Kokrškega odreda. Družabno srečanje bo 10. julija ob 16. uri pri Trnove u. -jk Ml PA NISMO SE UKLONILI Od gradbenika do vojnega dopisnika Mitja Valenčič-Sonc Veselo je bilo pri njegovi mizi v soboto v Goricah. Kar dva nageljna so mu dekleta pripela. Jim je že znal govoriti. Sicer pa, veselega človeka imajo povsod radi. Kadar se je v partizanih od kod pojavil, si lahko slišal: Sonc je prišel, zdaj bo pa veselje. Vse je vedno za dobro vzel. Nekateri so mu to njegovo dobro voljo zamerili, češ da revolucije in borbe ne jemlje dovolj resno. No, na koncu so pa le ugotovili, da dobra volja tudi borcem dobro dene. Od malega je tak. Za vsako šalo, za vsak podvig takoj pripravljen. In če je bilo tedaj v Kranju kaj narobe, so dejali: Valenčičev ta črn je naredil... Nad Merkurjem so tedaj stanovali. Oče je bil v dolgoletni uslužbenec Mestne hranilnice v Kranju in nazadnje direktor. Kot bi bil tam doma, se spominja Mitja. Še ob nedeljah je moral narediti obhod, kaj postoriti. Mitja je bil nekakšna črna ovca pn hiši. Najljubša družba so mu bili mešetarji pri Jahaču. Menda tu ni bil prodan niti en konj, da bi ne bil zraven. Pa zidarji. Med njimi se je učil za gradbenega tehnika. Tudi med Sokoli je bil Ko se je začelo govoriti o uporu, ga je kmalu pritegnil na svoje sestanke njegov krojač Stucin na Podrtim. Sprva mu niso kaj dosti zaupali, kajti njegova družina je veljala za malomeščansko ... Junija 1941 se je zaposlil kot gradbenik pri Reichsbauamt. Bolje so plačali kot drugod. Na Bledu so imeli prostore v Pongračevi vili. Hišnik v vili je organiziral sestanke aktivistov v turnu vile. Pa v Mlinem tudi. Poleti 1942 ga je ing. Hinko Brillv povezal v Kranju. Vendar ta čas Mitja ne smatra za svoje aktivno delo, čeprav so imeli v njegovi pisarni in v hiši na sejmišču v Kranju, kjer je potem delal in stanoval, pogosto sestanke, močno organizacijo. Sorli m arh. FUrst sta hodila sem na zvezo. Pa Jokl. Aktivist Beno Andenvald-Benko je pri njem tudi nekaj časa stanoval. Marca 1943 se je aktivnost povečala. Avgusta 1943 so ga sprejeli tudi v partijo. Ta mesec je nad Staro Povšno v Kokri za aktiviste, kot je bil Črnivec, Benko in drugi postavljal bunker. Tam je prvič srečal tudi Vinka Hafnerja in Staneta Jelovčana. Ivo Slavec-Jokl je Mitjo septembra 1943 postavil za sekretarja OF za mesto Kranj. Do izdaje je Erišlo in nekega dne so prišli ponj gestapovci, e za ilegalno ime Sonc so vedeli, dokazov pa nobenih. Takrat se je izmazal. Kot za dobrega delavca se je zavzel zanj ing. Just, Nemec. Vendar so ga pozneje budno opazovali. Povedal je to Joklu na enem od sestankov, ki so jih imeli pri Ogrizkovih v skladišču. Prav na rojstni dan, 28. novembra 1943, je moral na zvezo v Bitnje. Partizanom je bilo sumljivo, da je bil tako hitro izpuščen in so ga hudo zasliševali: Jože Reboli-Planinc, Anton Kr-žišnik-Ljubo in drugi. V Martinj vrh so ga potem peljali in ga vtaknili v 4. četo Gorenjskega odreda na Jelovici. Se bo že izkazalo, si je mislil Mitja, pa potrpel. Stvari pa so bile jasne šele čez mnogo let... Januarja 1944 je bil dodeljen v tehniko Gorenjskega odreda, v bunker pod šolo v Martinj vrnu. Do konca maja 1944 je tu tiskal »Gorenjskega partizana,« izdajali so navodila Štaba za bataljone, tiskali parolne lističe. Na binkoštni ponedeljek je prišel na nov teren čez Savo, v bunker na Staro Povšno. Malo prej so ga Nemci odkrili in zažgali, tako da se je še kadilo, ko so prišli sem. Potem je dobil zvezo s tehniko nad Fužinami v Kokri, ki je še delala. Pa tudi ta je bila kasneje izdana. V Lomu nad Tržičem so naredili nov bunker, a je naneslo, da sta šli mimo dve ženski ob nepravem času. Bilo je dovolj, da je bil kompromitiran. Potem so postavili bunker nad tunelom v Jelendolu. Sam je zanj izbral to drzno lokacijo. Tako blizu ceste jih gotovo ne bodo pričakovali, je razmišljal. Sto metrov pod njimi so se Nemci sončili, oni so jih pa gledali dol. Nikoli jih niso našli. Kmet, čigar je ta svet, ni bil naš, pravi danes, a so mu zagrozili... Danes na tistem mestu še stoji neka baraka, toda pravkar se dogovarjajo, da bi tehniko povsem obnovili. Zanimiva priča tedanjih časov bi lahko bila. Celo elektriko so imeli od ceste gor napeljano po zemlji. Star ročni ciklostilni stroj so imeli in pokvarjen pisalni stroj. Tone Marčanov je bil glavna strojepiska, se šali Mitja. Kakšen je bil njegov pisalni stroj. Da je vleklo valjček naprej, je imel na koncu kar kamen obešen na vrvici. Risali so vse na roko. Imeli so v tehniki slikarja Franceta Slano in pozneje Marjana Belca. Lepe stvari so delali. 9. oktobra 1944 je Mitja postal referent za propagando in dopisništvo pri novoustanov- ljenem Kokrškem odredu. Izdajali so vrsto publikacij in tudi bataljonski časopis. Redno je moral pošiljati poročila o akcijah na 4. operativno cono in na štab. Marsikatero njegovo poročilo je še ohranjeno v muzeju. Konec oktobra je bil skupaj z odrednim polit-komisarjem Petrom Bratkovičem-Zvonkom poslan v Gornji grad na konferenco vojnih dopisnikov in politkomisarjev. Zanimiva predavanja so poslušali, še lepši so. bili pa mitingi, ki so se kar vrstili. Potem pa so Nemci začeli s hajko. Komaj so se umaknili. Miting v Jelendolu, v Bornovih garažah, je bil pa menda najlepši. Nedavno tega je bila tu še sovražnikova postojanka, takoj za njimi pa so v vas z zastavami pojoč prikorakali partizani. Mitja ie pel tudi v na hitro sestavljenem pevskem zboru in potem so zaigrali še Klopčičevo »Mati«. Sam je režiral. Marta iz Ljubljane je igrala mater, Mitja, firecej starejši od nje pa njenega sina. Vrsto et ie Mitja namreč že pred vojno igral v igralski skupini Narodne čitalnice in bil tudi nekakšna operetna zvezda. V partizanih so ga hoteli vtakniti v gledališko skupino pri IX. korpusu. Pravzaprav je že bil kulturni referent pri štabu 2. Kokrškega odreda takoj, ko se je ta osnoval. V Dragi so bili tedaj u tabor jeni. Potem pa-so ga zadolžili za vojnega dopisnika. A je bil dopisnik le do januarja 1945. Pošteno ie zapisoval, pa je bilo premalo mrtvih Nemcev za komandanta, se smeje danes, pa so ga spet zadolžili za tehniko. Svobodo je pričakal v Jelendolu. Toliko je bilo opraviti tiste dni s propagando, da je kar pozabil na, dom. 15. maja je prišla žena ponj, pa so rekli, da lahko gre, da bodo že prišli ponj, kadar ga bodo potrebovali. Ze naslednje jutro so prišli.. .Vsa leta po vojni je delal po gradbenih odborih, delovnih organizacijah. Tudi zdaj, ko mu je že čez sedemdeset, se ni odpovedal svoji stroki. Pravkar ima na risalni mizi razgrnjen papir in nanj vrisuje črke. Franc Vodopivec-Ciril bo dobil novo ploščo, ker so na stari tako majhne črke in ko se nanje usede še kranjski prah, se res nič ne vidi. Te nove bodo večje, bolj čitljive. Ne dela, ne funkcij mu ne zmanjka. Sicer delo drži pokoncu, se smeje mlademško ... D. Dolenc OLA8 8 STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR PEKINŠKA LETA O dogajanjih na Kitajskem so nas vrsto let poučevala prej novinarska ugibanja kot dejstva, zdaj pa poznamo tudi resnico Med dvema sejama je prišel k njemu maršala Ye Jianving in ga opozoril na obnašanje Maove vdove. »Nimate veliko izbire,« je rekel stari vojak. »Morali bi jo dati aretirati z njenimi tremi, in to takoj, še preden se st"ari poslabšajo.« Hua Guofeng ie bil videti presenečen. »Vi greste pa hitro naprej... Tega ne morem storiti. Navsezadnje je le Maova vdova.« »Poslušajte! Vedeti morate, da so drugi pripravljeni. Ukrepali bodo in jaz sem z njimi. Če ne boste tega storili vi, jo bomo aretirali mi in z njo vred tudi vas.« »Ce je tako, potem je položaj popolnoma drugačen ...« OBRAČUN Z »ZLOČINSKO ČETVERICO« Medtem ko sta se Hua Guofeng in Ye Jianving tako pogovarjala, so se po pekinških ulicah že premikali tanki. Maršal Ye Jianving se je hotel izogniti vsakemu presenečenju in je poklical v glavno mesto 112. oklepno divizijo iz sestava 38. armade, ki je imela sedež v Tangshanu; armadi je poveljeval Xu Henglu. Ta oklepna divizija je v zadnjem trenutku zaprla pot drugi oklepni diviziji, ki je pripadala nasprotnemu taboru in jo ie poslal proti Pekingu Maov nečal Mao Yuanxin, da bi z njo podprl teto, Maovo vdovo Jiang Qing. Ob hrupu tankovskih gosenic Hua Guofeng' ni več omahoval. Približno ob istem času so čete generala Xu Shivoua zasedle Šanghaj, trdnjavo zločinske četverice in njen nesporni politični fevd. V šanghajska predmestja so se spustih padalci elitnih padalskih oddelkov, mesto so obkolili tanki. V Pekingu sta Ye Jianving in Hua Guofeng nastavila svojo past. Obiskala sta generala Wang Dongxinga, dolgoletnega poveljnika Maove garde. Enota, ki se je uradno imenovala »8341« je štela 50.000 mož, ki so jih nanovačili med revnimi kmečkimi delavci, prosjaki in drugimi prebivalci socialne periferije. Wang je bil potisnjen v kot. V dveh minutah se je moral odločiti, na čigavi strani bo: na strani zločinske četverice ali na strani drugih. Za odločitev ni potreboval niti toliko časa, kajti takoj je doumel, kakšen bo izid. Postavil se je na stran Hua Guofenga. Hua se ie oddahnil — bal se je, da se mu bo spopasti s polki generala Wanga. Ye pa se kot realist ni zadovoljil samo z vdanostno obljubo, marveč je zahteval tudi jamstvo zanjo. »Dragi Wang, vam bo pripadla čast, da boste aretirali zločinsko četverico ...« Wang se je nepreklicno znašel v kaši. Tudi maršal Ye namreč ni priplaval po prežgani juhi. V rezervi je imel udarno enoto, ki je svoj čas skrbela za varnost premiera Zhou Enlaija. In ta enota je imela nedvoumen ukaz: če bi se Wang sprenevedal in zvitorepil, naj pri priči aretira četverico in Wanga. Tej enoti ni bilo treba poseči v dogajanje. Wang Dongxing je z »8341« opravil delo, ki so ga od njega zahtevali. Ko sta se 6. oktobra Jiang Qing in Zhang Chungqiao ob treh popoldne pojavila na seji politbi-roja, sta bila na mestu aretirana. Druga člana četverice — Yao Wenyuana in Wang Hongvvena — so brez incidentov aretirali doma. Pozneje so se širile govorice, da je bil Wang Hongvven ob aretaciji ranjen; vsekakor drži, da je bil ob aretaciji ranjen in morda celo ubit Maov nečak Mao Yuanxin. Četverica je politično nehala obstajati. _6bramba- Jian Qing, žena Mao Zedonga, med plamenečim govorom v času svojega viška, časa rdečih brigad. i KDO BO PREDSEDNIK PARTIJE? Tri dni pozneje se je zasedanje politbiroja nadaljevalo tam, kjer je bilo prekinjeno. Kdo bo predsednik partije? Premier Hua Guaofeng je spet segel po svojem čudežnem papirju, na katerem je pisalo: »Dokler upravljaš ti, sem miren«. Neprijetna tišina, ki jo je prekinil general Xu Shiyou: »Nedvoumni smisel teh Šestih pismenk nima dosti veljave, ker v najboljšem primeru pomeni osebno mnenje predsednika Maa, v nobenem primeru pa ne predstavlja stališča partije, armade, ljudstva ...« Xu Shivou je bil jasen, da bolj ne bi mogel biti. In Hua Guofeng presenečen, da bolj ne bi mogel biti. Na prste je bilo moč izračunati, kakšno je razmerje sil v politbiroju: šest proti šest. Igro je bilo torej treba nadaljevati. Kot posredovalec je nastopil maršal Ye Jianving. »V slepo ulico smo zašli. Treba se bo pogajati,« je rekel Hua Guofengu v zasebnem pogovoru. »Da bi se pogajal o mestu predsednika partije, ki sem ga dobil osebno od predsednika Mao Zedonga ... Nikol i!« je oporekal Hua. »Mirno kri, prijatelj,« ga je miril Ye. »Skušajte doumeti položaj.« »To je goljufija,« se je upiral Hua. »Vsi vedo, da ima sleherna Maova beseda od nekdaj veljavo zakona, da velja več kot... Ye mu je mirno, a odločno dejal: »Zberite se, dragi moj! Povedati „vam moram v obraz, da ste v zmoti. Tako je govoril Lin Biao (nekdanji obrambni minister in po statutu določeni Maov naslednik; leta 1971 je padel v nemilost in se v skrivnostnih okoliščinah ubil v letalski nesreči nad LR Mongolijo). Če bi vas drugi slišali...« »Kaj naj torej storimo? Imate kak načrt?« se je pomiril Hua. Ye: »Lahko bi nekaj poskusili, da bi dosegli vaše imenovanje za predsednika, toda verjetno ne boste privolili...« Hua: »Kaj pa? Za kaj gre? Kar odkrito povej- Predsednik Mao pozdravlja leta 1966 nepregledne množice rdečih gardistov v Pekingu. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (31. zapis) Od Vodic do Smlednika ali od »Plane gmajne« do Save. Komaj sedem kilometrov poti, a toliko Syrstih gorenjskih vasi z dobrimi njivami in z gostimi gozdovi v bregčh za zavetje. Od severovzhoda k jugozahodu. Blag, nevznemirljiv sprehod kar po samoti. Semkaj še ni segel turizem, tudi industrija ne. Tu Trnuljčica še spi... Tak vtis sem dobil sredi preteklega tedna, na delavnik dopoldne. Tišina, mir, skoro brez ljudi... Nisem vedel, da so na Gorenjskem še tako tihe, srečne, lepo obdelane ravnine. Tudi kake revščine nisem videl, kar je še bolj prav! VASI SE KAR LEPO ZVRSTE Ze na začetku poti so Zapčge, domačini si pravijo Zapoža-ni. Velika vas (180 prebivalcev), pred sto leti je bila še večja (220 prebivalcev). Redek primer za tako izrazito kmetsko vas. Včasih tudi z močno obrtjo (čevljarstvo), ki je zalagala celo daljni Karlovec. Stara cerkev sv. Nikolaja je bila nekoč podružnica Komende pri Kamniku. Na temeljih stare stavbe iz leta 1526 je sedanjo cerkev zgradil (leta 1739) znameniti Testaferrata, komendski župnik, predhodnik slovitega Petra Pavla Glavarja. Na zagonetnega malteškega viteza — ko-mendatorja spominja veliki Testa-ferratin grb, vzidan desno nad glavnim oltarjem. Na levi strani je grb kriške graščine, ki je pomagala pri zidavi nove cerkve. Komendi so pripadale vse Zapoge; ljudje in zemlja... Velja še omeniti, da je oltarno sliko sv. Nikolaja napravil naš Matevž Langus, freske v cerkvi pa so delo Matije Bradaška. Okolje cerkve kot tudi pokopališče je za tako bogato vas le preslabo oskrbovano, tembolj, ker zapoški sveti Miklavž ni kar tako, saj druži zgodovino in umetnost. Imajo pa Zapoge izjemno lep pomnik NOB; visok blizu 5 m, širok 1 m. Kamnit steber z žal odpadajočim železnim okrasjem (lipovo listje). Kot da v Zapogah ni nobenih skrbnih rok za te reči... Torovo in Dobruša. Dve vasici, vsaka na drugi strani Zapog, obe že v vzpetinah nad ravnino, obe ob robu gozda. K vsaki vodi pot že iz Vodic, posebej pa še iz Zapog. Iz obeh vasic hodi mnogo mladih ljudi na delo v Kranj in v Gameljne. - Torovčani ali veste za izvor svojega tujezvene-čega krajevnega imena Torovo? DORNICE INHRAŠE S' e vedno smo na poti proti Smledniku. Južno od ceste, komaj za streljaj daleč, se skriva drobna vasica Dornice. Bolj živinorejska kot kmetiška, saj je prst le preveč ilovnata. Dorničanov je komaj nekaj nad 60, kot pred sto leti. Ljudski izraz za ime vasi je tudi — grem v Dornike. H rase pa so seveda neprimerno večje. Hrašanov je kar precej čez 300! Vas je že tako velika, da imajo posamezni vaški deli kar svoja imena: Na hudem, Muljava, Plavce, Brajda in Imene. Nekatere kmetije leže že v rahlem pobočju Smled-niškega hriba (jugozahodno). Sbramba obramba Julija Primčeva por. pl. Scheuchen-stuel v starosti 47 let. Kmalu natoje umrla. Prst je dobra, peščena. Zato uspevajo okopavine (krompir, koruza idr.), še bolj pa je znana hraška živinoreja. V Muljavi ima podjetje Emona farmo bekonov. (Tako vzorno, da si jo je pred leti ogledal tudi Nikita Hruščov.) Vrsta zasebnih obrti pestri blagostanje Hrašanov (kovaštvo, tesarstvo, pečarstvo, mizarstvo, zidarstvo). Tudi hraški gozdovi so močni - bor, smreka in listavci. Kljub temu pa si precej Hrašanov služi še (dodatni) kruh v Kranju, Pržanju in Gameljnah. HraŠe - ime pač od hrastovja v okolici - so gotovo že stara vas, saj so našli v hribu nad vasjo sledove predzgodovinskega gradišča. Severno od vasi, že tik ob gozdu kot da bi k Hrašam sploh ne sodila se skriva cerkvica sv. Jakoba. Notranjščina s svojo arhitekturo kaže na čas ob koncu 15. stoletja. Glavni portal je poznogotski, ladja pa je že barokizirana. Zanimiv je takoimeno-vani »zlati oltar« z upodobitvijo sv. Jakoba. V stranskih oltarjih so slike iz delavnice kranjskih Laver-jev. • ŠENTOMPRGA Seveda se kraj pri Smledniku uradno imenuje Valburga, prej celo Sv. Valburga. Ker pa je to težko izgovorijivo, omenjam Še ljudsko poimenovanje - Sentom-prga, domačini pa so Sentompržani. Velika ravninska vas blizu Save z blizu 400 prebivalci. Danes je Valburga močno samostojen kraj. Včasih pa je bil bolj del Smlednika. Kajti smleški graščaki so si za novo domovanje izbrali ravnico in se s Strmega gradu na vrhu hriba preselili v novo stavbo, zgrajeno v. 17. stoletju v renesančnem slogu. Po tedanjem lastniku se je grad poslej imenoval Lazzarinejev (danes je v njem Vzgojni zavod Frana Milčin-skega). Tudi Valburga je tako velik kraj, da imajo posamezni deli vasi svoja imena: Plavce, Na mlaki, Pristava. Vas je le še deloma kmetiška, ker zemlja ni zadosti rodovitna. Poleg vrste zasebnih obrtnikov (pletilstvo, rokavičarstvo, zidarstvo, pečarstvo, cementninarstvo) ima Valburga tudi velik Emonin kmetijski obrat (na bivši grajski posesti). Številno delavstvo se vsak dan vozi v Kranj. Medvode in Ljubljano. -Sbramba-- 14 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO »Koliko pa je teh?« ga je vprašal Hitler. »Imam specialni bataljon zračnodesantnih sil,« je odgovoril Rendulic. »To je malo!« je Hitler jezno odgovoril in zamahnil z roko. »Vedite, da se bodo uporniki borili kot volkulja, ko brani svoj brlog, nagonsko, kar pomeni, da bo boj srdit, nedvomno srditejši kot v kakršnihkoli drugih okoliščinah. Na to morate računati,« je opozarjal Hitler. Člani vrhovnega poveljstva so bili zaradi takega razpleta presenečeni, kajti dotlej so vsi računali samo z enim padalskim bataljonom. »Rendulic, bodite prepričani, da z enim samim padalskim bataljonom ne boste nikoli ujeli Tita. To bi bila napaka!« je razdraženo dejal Hitler, nato pa se je ozrl na generala Walterja Warlimonta, ki je stal na drugi strani, in mu dejal: »NVarlimont, povejte reichsfuhrerju Himmlerju, naj da generalu Rendulicu še en padalski bataljon!« Hitler je za trenutek pogledal na relief in njegov pogled je krenil proti jugovzhodnemu gozdnatemu zemljišču. Po cenitvah vrhovnega poveljstva naj bi na tem območiu stisnili partizanske sile, jih obkolili in uničili. Zato je Rendulica takoj opozoril: »Pazite, da se Tito in vrhovni štab ne prebijeta iz Drvarja kar se je dogajalo ob drugih priložnostih,« je Hitler zaostril in nato grozeče ukazal: »Zgrabite ga živega in ga pripeljite semkaj! Hočem videti Tita! Imeli boste dovolj enot, to pa je vaša najpomembnejša naloga.« Stenograf je zabeležil vsako besedo. Člani vrhovnega poveljstva so prikimali in tako potrdili Hitlerjev ukaz. Rendulic je dobro razumel, kaj pričakujejo od njega, sicer pa je to bila tudi njegova želja. Hitler se je nato zadržal na partizanskih divizijah in korpusih na širšem območju Drvarja. General Rendulic mu je pojasnil njihovo približno razporeditev, številčno stanje in oboroženost. Hitler ga je zatem povprašal: »Kdaj se mislite prebiti do padalcev?« »Se istega dne, najkasneje pa do noči,« je odgovoril Rendulic. »Ne smete zakasniti. Boj bo hud in lahko se znajdejo v težavnih razmerah,« je dejal Hitler in pripomnil: »Zdi se mi, da ste zajeli premajhno območje. Razširite ga, da vam uporniki ne bi udarili v hrbet. Ponovno se bomo videli čez sedem dni. Takrat bom potreboval še razne podrobnosti,« je Hitler končal razgovor in odšel. SKRIVNOST JE BILA SPOROČENA USTNO General Rendulic je v pričakovanju, da ga bodo spet poklicali v vrhovno poveljstvo, v kratkem času končal najpomembnejše priprave z namenom, da bi operacijo »konjev skok« lahko uspešno končal. Toda njegovi komandni korpus, ki so jih čakali hudi boji, še vedno niso vedeli, kaj jim prinašajo naslednji dnevi. Zato se je Rendulic odločil, da jim sporoči skrivnost, vendar tako, da bo ta zaščitena vse do konca. Ni natančno znano, ali se je to zgodilo 18. maja ali dan ali dva poprej, vendar je pomembno, da tistega dne v štab armade v Vrnjački Banja niso poklicali generalov. Namesto njih je Rendulicov načelnik štaba general Helmuth von Grolman telefonsko pozval tri njihove oficirje. To so bili načelnik štaba 15. gorskega armadnega korpusa polkovnik VVerner Pfafferot, načelnik štaba 7. SS-diviziie »Prinz Eugen« SS-Standarten-fUrer Waschmann, ki je hkrati nadomeščal tudi komandanta 5. SS-gorskega korpusa, in načelnik operativnega oddelka komandanta letalstva za Jugovzhod major Benesch. Ven- dar to ni bil tisti Benesch, ki je bil v diviziji »Brandenburg«. »Gospodje oficirji, ali veste, zakaj smo vas sklicali?« jih je vprašal general Rendulic. »Da bi poročali, gospod general,« se je oglasil polkovnik Pfafferot. Potem ko jim je zabičal, da skrivnosti, ki jo bodo zvedeli, ne smejo povedati nikomur drugemu kot svojemu komandantu in še to med štirimi očmi, jim je general Rendulic pojasnil, zakaj so se zbrali. »Take zadeve praviloma sporočamo le generalom, na katere se nanašajo. Tokrat smo ravnali drugače zato, ker bi se v primeru, če bi semkaj poklicali vaše komandante, spraševali, zakaj so odšii v poveljstvo armade, medtem ko bo vaš odhod iz štaba neopazen,« jim je povedal general Rendulic. Po teh besedah so odšli v operativno dvorano, v katero je bilo mogoče priti le skozi komandantov kabinet. Tam jim je general Grolman natančno pojasnil, kaj pomeni operacija »Konjev skok« in katere enote bodo v njej sodelovale, še posebej pa je poudaril vlogo padalskega bataljona in letalstva. Cilj operacije je bil po Grolmanovih besedah predvsem v tem, da napadejo Tita in Vrhovni štab v Drvarju, pa tudi da zaplenijo pomembne obveščevalne in druge podatke ter da razrušijo in uničijo Štabe, enote, ustanove Vrhovnega štaba, ceste, železniško progo, letališča, skladišča in radiocentre vojaških misij. Skratka, uničiti je treba vse, kar bodo našli na osvobojenem ozemlju 7ahodr»r p.-n<» PETEK. 2. JULIJA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9 STRAN GLAS M. Messegue: Narava ima vselej prav j Lasje Včasih so bili dolgi lasje najlepši okras ženske. Dolgi lasje - kratka pamet (pravijo). Danes se je vse 7>remenilo: dolžina las — in pamet, oda naj bodo lasje dolgi ali kratki, vedno morajo — ženskam in moškim — lepo obrobljati obraz. Frizerski saloni imajo pravcata skladišča lepotnih sredstev: najrazličnejše šampone, lotione, barvila ... Vsi ti izdelki poživljajo tope in nakodrajo gladke lase, toda ali so za lase res zdravi? Nasprotno! Če jih uporabljamo pretirano, nafm začno lasje izpadati. Kot otrok sem pogosto občudoval ženske, ki so si negovale svoje dolge lase Strigle so se samo ob mlaju, da bi ne ranile nežnih vlaken. Umivanje las je bilo pravi lepotni obred. Najprej so razpletle svoje debele kite, si jih spustile na pleča in si začele potem počasi in svečano vti-rati v lase olivno olje, da bi si nahranile lasišče. Da bi olje dodobra prodrlo vanj, so ga pustile več ur v laseh, glavo pa so si zavile v toplo ruto. Če so bili lasje premastni, so si jih oprale z rumenjakom in rumom, ki je lase okrepil (2 rumenjaka so steple v kozarčku ruma). Tudi ta, kot sonce rumeni šampon se je moral vpijati v lase četrt ure. V vodo za izplakovanje so kanile nekaj kapljic kisa, da bi se lasje svetili, ali pa celo prevretek iz repin-čeve korenine, da bi bili lasje svilnati. Za barvilo so uporabljale preliv iz kamilic, ki da lasem svetlejšo barvo, ali pa močan črn čaj, po katerem postanejo'lasje lepo rdečkasto rjavi. Zakaj bi tudi danes ne uporabljali teh preprostih in ljubkih receptov? Lase si lahko operemo celo brez šampona z rastlino, ki ji pravimo navadna milnica in ki nadomešča milo. Med vojno so resnično iz navadne milnice izdelovali milni nadomestek za pranje perila. Denite pest korenik navadne milnice, ki ste jih prej stol-kli, v liter vrele vode. V njej naj se namakajo deset minut, potem jih precedite in si z lotionom, ki ste ga dobili, umijte lase. Po pranju bodo čisti, mehki in hkrati okrepčani. Mnogi ljudje se pritožujejo, da jim izpadajo lasje. To lahko preprečimo, če pogosto pijemo na tešče kozarec svežega kre.šinega soka. S tem sokom si lahko tudi masiramo lasišče. Za natiranje lasišča vam priporočam lotion, ki krepi lasišče. Namakajte teden dni v pol litra alkohola liste, cvete in semena kapu-cinke (približno 100 gramov). Ta kapucinkin alkohol lahko dolgo hranite. S studenčnico si lahko pripravite bolj blag lotion: ščepec kopriv-nih listov, ščepec žajbljevih cvetov, ščepec repinca (vsa rastlina) in ščepec lovora namakajte 24 ur v litru vode. Prav je, da vemo PRA2ENJE KAVE Čudna je tale s kavo pri nas zadnje čase. Vsako zrnje, ki nam pride pod roke, je dobrodošlo. Tudi surovo. Toda le redki znajo surovo kavo pravilno spražiti. Odvadili smo se pač v preobilici kave v prejšnjih letih. Pred vojno, med njo in takoj po njej pa smo Kogosto na domačih ognjiščih iteli mešati kavina zrna. Vsakokrat je bil to pravi praznik pri hiši. Pa poglejmo, kako gre ta reč. Morda nam še kdaj pride prav. Pravilno pražimo kavo pri temperaturi od 200 do 250 stopinj C. To temperaturo navadno dosegamo tudi pri domačem praženju v malem. Važno je, da kavo hitro spražimo, in to v 10 do 15 minutah. Pretemno pražena kava izgubi veliko arome, ker se del njenih snovi spremeni v oglje, ki kavo greni. Premalo oziroma presvetlo pražena kava pa spet ni okusna, ker se v njej niso razvile vse dišavne snovi, ki pridejo do veljave šele ob zadostnem vplivu vročine na kavo. Najbolj okusna kava je rjave barve (mulatska). Praženo kavo moramo kolikor mogoče hitro ohladiti, da tako prekinemo nadaljnji proces pra-ženja, ki traja dlje, če posodo, v kateri se je kava pražila, pokrijemo s pokrovko in jo obložimo še s krpo. Taka kava re navadno spoti, kot pravimo, se sveti in je mastna. In prav to želimo s hitrim ohlajevanjem preprečiti. S podaljšanjem praženja začno namreč iz kave pronicati olja, ki ji dajejo dober okus in duh. Kava postane mastna tudi tedaj, če je dolgo spražena, pasebno še, če je shranjena v toplin prostorih. Pri praženju izgubi kava četrtino ali petino svoje teže, ker je voda izhlapela, njena prostornina pa naraste približno za četrtino. Najboljšo kavo skuhamo iz sveže praženih zrn. Hkrati jo moramo v dobro zaprtih posodah, najbolje v steklenih, v katere se ne vsrka noben duh. Kave tudi ne hranimo v bližini dišečih snovi, ker se rada navzame tujega vonja. Se hitreje se razdiši zmleta kava. Da to nekoliko zadržimo, jo zmešamo s sladkorjem v prahu. Pražena kava ima tele sestavine: 1 do 2 odstotka kofeina, 12 do 15 odstotkov maščobnih snovi, 10 do 12 odstotkov sladkorja, 4 do 5 odstotkov čreslove kisline, 4 do 5 odstotkov mineralne snovi. Sladkor se pri praženju kara-melizira, in to daje kavi poseben okus. Ponekod dodajajo kavi med praženjem koščke posušenega kruha. Ta kruh posrka prijeten vonj, ki gre sicer v zrak. Tako praženo kavo zmeljemo s kruhom vred. Je okusnejša in močnejša. Zavitek iz zamrznjenega listnatega testa Vse gospodinje delajo napako, pravi slaščičarka Darka Audič, Bučarjeva iz Kranja, ko delajo zavitek . iz zamrznjenega listnatega testa. Navadno ga čisto na tanko zvaljajo, potem se pa jeze, da se težko obdeluje. Takole gre to: vsako polovico testa odtajaš le toliko, da se da valjati. In z valjaš ga le toliko, kolikor je na primer velika polovica našega Glasa. Torej, pravokotnik. In valjati ne smeš na cunji, temveč le na pomokani mizi ali deski. Na sredino pravokotnika naložimo po dolgem najprej 10 dkg piŠkotnih drobtin, na to pa posujemo pol kilograma izkoščičenin češenj. Po želji češnje-tudi Še malo posladkamo, po-kapljamo.z limoninim sokom, potre-serno malo vanilijevega sladkorja in malo cimeta. Potem eno stran testa zapogneš čez eno polovico češenj, namažeš zgornjo ploskev s stepenim jajcem, z nasprotne strani pritegneš čez češnje še drugo polovico testa tako, da se za dober centimeter prekriža s prvim testom in tudi to polovico namažeš s stepenim jajcem. Na konceh testo z dlanjo pritisni in centimeter testa Bpodviješ, da lepo izgleda, pa tudi sok češenj med peče-jem ne izteka po pekaču. Da se bo lepše prepeklo, zavitek z vilico po vrhu prepikamo v razmaku 3 prstov; da gre zrak ven. Prvi zavitek je tako pripravljen in ga damo na tanko namazan pekač. Nato pripravimo še drugo polovico testa, ki jo ravno tako nadevamo z drobtinami, Češnjami, sladkorjem in dišavami. 20 minut ga pečemo pri 220 stopinjah C. Ko pečico odklopimo, pustimo zavitek v njej še kakšnih pet minut, da se dodobra prepeče. Ko se Že malce ohladi, ga posujemo s sladkorno moko. Paziti moramo tudi kako ga režemo. Vedno, kadar režemo kakršno koli pecivo, pravi Darka, pazimo da so vsi kosi enaki. Boste videle, še enkrat več bo vredno tisto pecivo. Kot bi bilo iz slaščičarne! Vedno začnimo rezati na sredi, potem polovico na polovico in tako naprej ... in če bomo kose preložile še na zelo lep krožnik, še malce popravile s sladkorno moko, bo vabljiv kot le kaj. Namesto češnjevega lahko na ta način pripravite tudi sirov zavitek. Namaz pripravit« iz pol kilograma skute, 2 jajc, 1 žlice belega zdroba, 2 žlic sladkorja, 1 vanilija, 1 limonine lupinice. Vse dobro premešate, polo« Vsako polovico listnatega testa zvaljamo v pravokotnik, velik kot polovica našega Glasa Ko smo po sredini po dolgem napolnili zavitek s češnjami, te prekrijemo s prvo polovico testa m jo premažemo s stepenim jajcem fcite po sredini obeh polovic testa, prekrijete s testom, namažete Z jajcem . • • Vse prav tako kot pri češ-tijevem zavitku. Poskusile, zagotovo vam bo uspelo. Zavitek potem, ko smo ga lepo potegniti pq*pekaču in »podviti konc". prehode tni, : vilicami, da gre ven zrak. Septembra na svidenje Tako, končno je le prišel težko pričakovani konec šolskega leta! Zvonec je za dva meseca utihnil. Za toliko časa se poslavlja tudi naša rubrika v Glasu. Vsem, ki ste dopisovali pa tudi učiteljem oziroma mentorjem najlepša hvala za sodelovanje. Dolžni smo še dve nagradi. Prva, kemični svinčnik na vrvici, je namenjena za uganko, katere odgovor se pravilno glasi: vojvodski prestol z Gosposvetskega polja na Koroškem. Svinčnik bomo po pošti poslali Mateju Pajntarju iz Tržiča, Trg svobode 31. Pa še knjižna nagrada za najboljši spis na temo Razhajamo se. Tokrat so se izkazali predvsem učenci iz kranjske osnovne šole Simon Jenko in iz škofjeloške Cvetko Golar, drugim pa, kot kaže, so zaključne ocene in misli na počitnice zavezale roke. Nagrado bo dobila Jerneja Kavčič iz 7. c razreda osnovne šole Cvetko Golar. Jerneja, prosimo, da pošlješ domači naslov, na katerega ti bomo poslali knjigo. Vsem skupaj lep pozdrav, prijeten oddih, čez dva meseca pa se spet oglasite s počitniškimi spomini. Urednica Razhajamo se Vsi smo K veselih in M še veselimo poletja in počitnic. Prav gotovo pa tudi lepih uspehov, saj vemo, da brez njih ne bomo koristili domovini. Najbolj nestrpno pričakujem počitnice in s tem konec zgodnjega jutranjega vstaja nja Vem pa tudi, da bo težko shaiati brez mojih najboljših sošolk. A bom že prebolela, saj imam konec koncev tudi doma dobre prijateljice. V živalskem vrtu V sredo smo obiskali živalski vrt v Ljubljani. To je velik prostor, kjer domujejo razne živali. Mnoge živali so pripeljali iz različnih krajev. V kletkah smo videli leve, opice, papige, pave, pse, na prostem pa so se sprehajali konji, zebre, kamele, bizoni. Videli smo tudi medvede, kačo ter slone in druge živali. Najbolj mi je bila všeč opica, katen sem dala bonbon. Ki) smo si ogledali vse živali, smo odšli Sc v park Tivoli, nato pa pohiteli na avtobus, ki nas je pripeljal do železniške postaje. Z vlakom smo se peljali v Kranj. Jana doloh, I. e r. o mi. šok Simon Jenko Kranj Vsak dan sproti preštevam dneve: »Ena, dva, tri, šest, osem. Se osem dni.« veselo zakličem in pri tem se mi oči zabliskajo Hitro pograbim torbo in grem v šolo. »Zopet ta šola,« govorim po poti. Ko stojim s sošolkami pred vrati učilnice, se pogovor obrne, kam gre kdo na morje. Vsaka pove nekaj krajev, letovišč in kampov. Vidimo se v kopalkah na sončnih plažah, vse zagorele, vesele in predvsem žive. Tako se pogovarjamo, ko že p ri hi ti tovarišica /a slovenščino. Odklene razred in mi se usedemo v klopi. Zamišljeno jo poslušam pri razlagi slovnice, ko se naenkrat zatopim v misli: »Razšla se bom s sošolkami. Ali ne bo to prehudo, ko smo v tem letu preživele toliko skupnega? Ne. ne bo. Saj se jeseni zopet vidimo« Naenkrat me pokliče tovarišica: ».Nada. kaj spiš''« »Ne, ne spim,« hitim odgovarjati. »Potem pa se- zberi in sodeluj,« me opomni tovarišica. Ne ubogam je in se zopet zatopim v neizbežne misli. »Samo še osem dni. Pojem pa bo konec vsega« Po pouku se pogovorim z Zden-ko. Tudi njej je hudo, a dejala je, da je vseeno, saj se bomo jeseni spel videli. Tako je tudi res. Mo-ramo se malo raziti. drugače smo vsi že presiti drug drugega. Nada H-Ruggis, 6. i t. osn. sole Simon Jenko Kranj Končni izlet Zadnji mesec smo zbirali denar za izlet. Zbirali smo steklenice, papir in še nekaj drugih stvari. Vse zbrane predmete smo peljali na odpad in dobili denar. Tako smo se potili ves mesec. Potem smo se menili, ali bi šli na izlet ali na piknik. Ker je bilo denarja dovolj, smo se odločili, da gremo na izlet. V torek smo se z avtobusom odpeljali na Bled. Pot nas je vodila po neskončni cesti. Končno se je pred nami pojavilo Blejsko jezero, ampak sc^ je takoj spet skrilo za krošnje dreves. Le gladina jezera se je svetlikala. Po strmi cesti, ki se je vijugala med drevesi, smo se pripeljali do gradu. Sli smo čez dvižni most, ki je zdaj vedno odprt. Po tlakovani poti smo prišli do hišic:, v kateri je neki moški prodajal vstopnice. Kupili smo jih dvaintrideset in vstopili. Najprej smo se malo razgledali po jezeru. Opazili smo gumijaste predmete, ki so bili podobni bojam. Ostale so od regate. Pogledali smo tudi navzdol, da smo videli pečino, na kateri stoji grad. Takrat smo se malo čudno počutili, kakor da bi imeli vrtoglavico. Pa nas jc ta občutek hitro minil, ker nns je tovari šiea poklicala, da bi šli v muzej. V muzeju smo videli železne skrinje, sulice, železne krogle z bodicami, razno orožje, ki so ga uporabljali v časih kraljev in graščakov in končno kosti, stare devetsto let. Te kosti so gotovo izkopali na otoku pod cerkvijo, kjer je bilo včasih grobišče Ko sem videl kosti, sem mislil, da je vse i/ lesa, ker je bilo tako staro Poslovili smo se od muzeja in gradu. Opazil sem, da je grad drugačen od našega gradu in da je mesto prav tako drugačno od našega. Ob jezeru smo se zabavali ob pogledu na labode in race. Ni nam bilo dolgčas. Odkorakali smo k avtobusu in se med petjem in govorjenjem peljali do Sobca. Kupili smo vstopnice, da smo lahko stopili v kamp in na igrišče, lani smo se mr.iii m sc pogovarjali » Štirimi deklicami, ki so se pretvarjale, kakor da jc ena izmed njih iz Francije, druge tri pa da so Angležinje. Nekateri so se tudi kopali. Kupovali smo sladolede, skakali sem ler tja in klepetali. Na Sobcu smo bili dve uri in pol. Nekateri so ves čas igrali golf. Tam je bilo /elo zanimivo. Ampak posloviti smo se morali, čeprav bi ostali na Sobcu ie ves dan. . Izlet mi jc bil zelo všeč in Sc kdaj bi bil rad na takem izletu. Sthastijan ( cunar. 3. g r. osn. šok Vvtvr Kavčič Skofja I "ka Naša stara šola To jc častilo poslopje na koncu vasi, staro pa je kakih 90 let. Toda že jo izpodriva nova in moderna stavba, v katero bodo hodili učenci iz Selc in okolice, le jaz ne, saj smo podružnična šola in bom drugo leto že gulila šolske klopi v Železnikih. Na staro šolo nas vežejo lepi spomini. V prvem razredu smo se nekoč ob glasbi igrali konjičke, pa nas je tovarišica prekinila in med smehom pokazala na visoko kovinsko peč, ki se je gugala. V tretjem smo morali večkrat odpreti okno, saj se je iz peči kadilo. Ko srno prišli v četrti razred, nas je nekoč tovarišica. ki stanuje pod našim razredom, okregala, da v stanovanju ves čas gleda pod strop in čaka, kdaj bo pogledala kaka noga skozenj. Nekega dne smo zvedeli, da bodo prav to šolo podrli in da bo tukai nastalo igrišče. Vsi smo hiti potrti, celo tisti, ki imajo pouka že zdavnaj če/ glavo Toda kaj more naš razred proti temu' Rii/cn tega pa že pripravljamo program za otvoritev nov. šole. Zares je škoda naše šole! Res, da bomo šli v lepšo, a meni se /di ta domača, saj po/namo prav vsak njen kot. V njej sem dobivala dobre in slabe ocene. Ridi bi jo ohranili v spominu na prva šolska leta Marija lUncclik, 4. r. osn. sok- Sika Nepozabna šolska ura »Želim vam lepih misli v zadnjem spisu'« so se razlile tovari-šičine želje med nas, ko so nekateri že urno pisali, da so nalivna peresa škrtala, diugi pa smo gledali predse in premišljevali, kaj bi. Upognjeni hrbti so se sklanjali nad papir, zadnjikrat v osnovni šoli, zadnjikrat brezskrbno . . . Koliko srečnih, veselih, zabavnih pa tudi žalostnih šolskih ur je za nami! Vse to je naša mladost, nikdar je ne bom pozabila, obujala bom spomine in se smehljala hudomušnim doživetjem. »Se ena ura, potem pa gremo domov'« smo klicali in tekli v učilnico glasbe kot kakšni razposajeni kozlički. Bili smo še' manjši, »peta klasa«, pa bi marsikdo pomislil, da smo po neumnosti starejši. Fantje, nagajivi in razposajeni, nikoli ne dajo miru. Tako je bilo tudi takrat. V razredu je bil vik in krik, dekleta smo bežala iz enega kota v drugega, dečki pa za nami, v rokah pa so jim bingljali deževniki. Pa saj deževnik ni nevaren, samo če ti ga kdo pomoli pod nos, se ne počutiš dobro. »Dajmo enega na stol, da bo lOVariiiCa sedla nanj'« se je oglasil duhovitež, drugi p.i vsi /a njim: »Dajmo!« NAGRAJENI SPIS »Saj ste fiittO neumni1« smo klicale, vendat ni zaleglo. Deževnik \e je znašel na stolu, tiho smo sedeli in čakali, da je v razred prišla tovarišica. »Zdravo!« »Zdravooo'« smo ji odzdravili, polni pričakovanja, da bo sedla na stol. Toda vse nagajive želje so šle po gobe. Zvezke, ki jih je držala v naročju, je položila na mizo, odmaknila stol in zagledala, no, saj veste, kaj. Molče je s prazne prve klopi potegnila drug stol in velela Primožu, naj odstrani, kar leži na stolu. » Kaj pa leži?« se je delal nevednega. »Kaj, si slep?« se je razburila. »A, ja. Deževnik.« Prijel ga je z dvema prstoma, odprl okno . . . »Naj počiva v miru!« je še dodal, ko je koristna vrtna žival že frčala skozi okno. Vsi smo bruhnili v smeh in zasmejal a se je tudi tovarišica Vsakič, ko sc spomnim tiste ure. se moram nasmehniti naši neumnosti. Vendar zadnje leto hitro mineva, da si kar ne morem predstavljati, da se drugo leto ne snidemo v naši stari šoli, ampak se bo vsak drugje tresel pred novimi doživetji. Maroška Vrhovnik, K. h r. osn. šole Komenda- Moste Pred počitnicami Veselje in sreča sta se nas lotevali, ko smo Zadnji teden stopali iz šole. Tone pa je bil nekam zamišljen in žalosten. »Kaj ti je. Ione'« smo ga vprašali »Nič!« je odgovoril. Nismo vedeli, ka| mu je. Kmalu smo prišli do njegovega doma. Zunaj je stal oče. Vprašal je: »Boš ponavljal razred?« Tone je zamrmral: » Bom.« Oče ga je žalostno pogledal in rekel: » fone. ali s' mi mogel narediti tako sramoto?« Tone je rekel: » Ah, oče'« »Kaj me /opet dražiš?« k /amrmral oče. »Oče,« je rekel Ione, »sedmi razred je težak« S sošolci nismo vedeli, kaj bi storili, potem pa smo rekli: »Da, stric, sedmi razred je res težak.« Oče jc bil pomirjen in je samo gledal v nas z vprašu-jočimi očmi, a ni nobene rekel. Vprašali smo ga: »Ste hudi. stric?« Odgovoril jc: »Ah, ne,« »Oče. Jrugo leto bom bolj priden m se' bom bolj učil,« je rekel Tone. »Prisegam pred mojimi sošolci.« je dejal in se /ačel jokati. Nismo ga hoteli dražiti, zato smo pozdravili in odšli. Naša prva postaja za gorsko reševanje .............. Pred 70 leti so v Kranjski gori ustanovili prvo slovensko postajo za reševanje v gorah - Znaten napredek dc današnjih dni - Kranjskogorske reševalce pogosto kličejo na pomoč — Nujno povezovanje mmm Kranjska gora - Leta 1909 se je v severozahodni steni Škrlatice pri plezanju ponesrečil slovenski zdravnik, primarij dr. Stoje iz Ljubljane. Med akcijo, v kateri so družno reševali kranjskogorski in trentarski vodniki, sta pod steno pomagala ponesrečenemu stanovskemu tovarišu zdravnika Jernej Demšar in Josip Tičar. Njima je ta nesreča in potem še nesreča prof. dr. Josipa Cerka aprila 1902. leta, poleg znane tekme med slovensko in nemško planinsko organizacijo za primat v naših gorah, vdihnila misel na ustanovitev gorske reševalne službe v Slovenskem planinskem društvu. Prvo slovensko postajo za reševanje v gorah sta ustanovila v Kranjski gori 16. junija 1912. leta; ta datum zato štejemo za ustanovni dan naše Gorske reševalne službe. Da so prvo reševalno postajo ustanovili v Borovški vasi, današnji Kranjski gori, je bilo več razlogov. Tod je bilo znano izhodišče za ture v bližnje Julijske Alpe in Karavanke. Leta 1908 so z Jesenic v ta kraj preselili pet let poprej ustanovljeno gornjesavsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki jo je do 1921. leta vodil dr. Josip Tičar. Domači zdravnik, vsestransko prizadeven in uspešen organizator, je znal prisluhniti potrebam časa; upošteval je, da razmah planinstva terja tudi ukrepe za večjo varnost planincev. Nič manjša ni zasluga gorskih vodnikov in drugih poznavalcev gora na področju podružnice — posebej vodnikov z Dovjega, iz Mojstrane, Kranjske gore, Podkorena in Rateč, ki so ob ustanovitvi postaje obljubili sodelovanje v reševalnih odpravah. Stalna rast postaje Kljub velikim nesrečam v snežnih plazovih med prvo svetovno vojno je ta čas dejavnost reševalcev zamrla. Nastanek Jugoslavije in ustanovitev reševalnega odseka pri SPD sta tudi kranjskogorske vodnike in najsposobnejše planince spodbudila k reševalnim akcijam, kadar je bilo to potrebno. V obdobju med obema vojnama so v reševalnih odpravah na območju Kranjske gore med drugimi sodelovali Franc Žerjav-Kravenjov, Frane Mrak-Contov, Janez Vertelj-Hanza, Alojz Kosmač, Slavko Černe, Franc Mrak-Struk-ljev, Leon K nap, Janez Zupan, Alojz Robič. Janez Svojšek in Miha Arih. Po drugi svetovni vojni je reševalna skupina v Kranjski gori, ki so jo sestavljali Franc Mrak st., Janez Zupan, Alojz Robič, Alojz Kosmač in Leon Knap ter pripravnik Marjan Lavtižar, nekaj časa delovala v 'okviru centrale GRS na Jesenicah. Od 1952. leta, ko je vodstvo postaje prevzel znani alpinist Rado Koče-var, je članstvo počasi naraščalo. Bilo je vse več mladih plezalcev, ki so se radi vključevali v delo postaje. V obdobju tridesetih let so člani kranjskogorske postaje GRS opravili 147 težjih in lažjih reševalnih akcij in 81 poizvedovanj. V petnajst letih, kolikor pomagajo pri reševanju ponesrečencev na kranjskogorskih smučiščih in v Podkorenu, so pomagali 873 smučarjem. Ob tem so se udeležili 52 letnih in zimskih tečajev za reševalce in pripravnike, imeli so 48 enodnevnih vaj v zimskih in letnih razmerah, reševalci pa so zadnja leta sodelovali tudi na treh tečajih za reševanje v gorah s pomočjo helikopterja. Pripadnost postaji z leti ni ponehala, čeprav so se menjali njeni načelniki. Radu Kočevarju je 1954. leta sledil miličnik .Janko Sekli, ki je postajo vodil vse do 1966. leta. Nasledil ga je Janez Lupša, tega pa je 1966. leta zamenjal Janez Ker-štajn, ki je vodstvo preda! 1971. leta sedanjemu načelniku Marjanu I.av-tiSarju, Pogoste reševalne akcije »Danes ima postaja v Kranjski gori,« pripoveduje njen načelnik, »20 rednih članov, 2 izredna člana in 9 pripravnikov. Večji del kadra je sposoben za reševanje iz vsake stene. Zadolženi smo za ukrepanje ob nesrečah na območju od Kukove špice do Velike Mojstrovke. V enem letu imamo poprečno od 6 do 8 reševalnih akcij; tako smo po številu nesreč in angažiranosti članstva postaje v Sloveniji skoraj pri vrhu.« Letos so kranjskogorski reševalci uspešno posredovali v dveh nesrečah; imeli so lažji akciji v zahodnem delu Razorja in jugovzhodni steni Male Mojstrovke. Minuli torek, ko smo se pogovarjali z načelnikom Lavtižarjem, so jih poklicali na reševanje v severno ostenje Mangarta. Zal niso mogli več pomagati plezalki in plezalcu, ki sta, kot smo zvedeli pozneje, umrla v steni zaradi podhladitve. »Najpogostejši vzroki za nesreče v gorah,« naglasa Marjan Lavtižar, »so podcenjevanje zahtevnosti vzponov, nepremišljenost, tehnična in fizična nepripravljenost; zadnja leta smo imeli v gorah na našem območju celo več primerov srčnih infarktov. Zato vsem obiskovalcem gora svetujem, naj si zberejo sebi primerne cilje, zanje naj se čimbolj telesno pripravijo, vsako tekmovalno vnemo pa naj opustijo. Pomembno je varno priti do cilja. Niti najmanj nečastno ni, če ob zaznavi nevarnosti pred ciljem odstopimo!« Vsestransko sodelovanje Seveda, prva naloga reševalcev je skrb za preprečevanje nesreč. Zato ugotavljajo vzroke za nesreče in opozarjajo na nepravilnosti. Ker pa se nesrečam in reševanju ne da povsem izogniti, se tudi stalno usposabljajo za izpolnjevanje zahtevnih nalog. Letos so na Vršiču najprej pripravili zimski tečaj, kjer so se usposabljali v tehniki reševanja iz plazov, pred nedavnim pa so končali 4-dnevni letni tečaj, ki se ga je udeležilo 16 reševalcev in pripravnikov. Pri usposabljanjui in reševanju sodelujejo z drugimi postajami GRS, predvsem iz Rateč in Mojstrane. Zgledna je tudi povezava s postajo milice v Kranjski gori; iz nje so med reševalci 4 člani in 2 pripravnika, tod imajo reševalci svoj prostor in obveščevalno točko, milica pa jim nudi pomoč tudi pri prevozih. »Brez takšnega sodelovanja,« pojasnjuje naš sogovornik, »bi bila dejavnost postaje zaradi skromnih finančnih možnosti šibkejša. Financiranje je namreč za jeseniško občino, kjer delujejo kar štiri postaje, dokaj zahtevno; ob tem imajo za postaje z manjšimi možnostmi pridobivanja finančnih sredstev pri komisiji za GRS v Planinski zvezi Slovenije premalo posluha. Če se reševalci ne bi odpovedovali dnevnicam za udeležbo na akcijah in nam ne bi priskočile na pomoč nekatere organizacije, zlasti zavarovalna skupnost Triglav, bi bilo sredstev za nakup opreme premalo. Zdaj smo zadovoljivo opremljeni; manjka nam le nekatere uvožene opreme, predvsem jekle-nic« Da okolje ceni prizadevanja kranjskogorskih reševalcev, ki se v kraju povezujejo s planinci, pripadniki civilne zaščite in drugimi družbenimi organizacijami, potrjujejo priznanja za njihovo aktivnost. Lani je krajevna skupnost podelila postaji priznanje Osvobodilne fronte, kar štirje elani pa so za 25 let reševalne dejavnosti prejeli zlate znake slovenske gorske reševalne službe. Stojan Saje Gorenjski gia ".. <• l 4 S I L O OSVOBODIL «E I H 1» S T K L A C II I H j U II TAKO SMO PISALI LETA 1952 ... na jesenicah deluje Sest Šolskih kuhinj Pomoči mednarodne dobrodelne organizacije unicef so deležni tudi otroci na Jesenicah. Letos so bile s pomočjo unicef ponovno ustanovljene mlečne kuhinje v osnovnih šolah na Jesenicah, na Koroški Beli, na Hrušici in na Blejski Dobravi ter na jeseniški in na koro&kobelski gimnaziji. V vseh teh šolah prejemajo otroci med glavnim odmorom skodelico vročega čaja ali kakaa ter košček obloženega kruha, za za kar so otroci zelo hvaležni. Upajmo, da bo organizacija še naprej skrbela za našo mladino, ki obljublja, da bo v Zahvalo /a dobrote stala trdno /a svojim državnim vodstvom, ki je nositelj in pobornik svetovnega ter trajnega miru med narodi vsega sveta. iz kamnika Prosvetni dom podjetja Kam nik, ki je bil julija dograjen, --o zdaj ometali m prepleskali. tako. da je od zunaj dom že gotov /daj urejajo še notranjost in do zime bo dokončanih nekaj stranskih prostorov. Tudi na odru --o začasno razsvetljavo nadomestili s stalno Po nekaterih manjših i/popolnitvah bo dvorana no- vembra ze na razpolago za gledališke predstave. RAZSTAVA REJCEV MALIH 2ivali Rejci malih živalic so osnovali v Kranju svoje društvo komaj pred nekaj meseci in že se kažejo prvi lepi uspohi. V društvo se je vpisalo nad 300 članov, odprli so lastno trgovino, kjer prodajajo razne vrste krmil, priredili pa so tudi že prvo razstavo plemensko-pasemaklh kokoši, golobov, grlic, gosi, raq, puranov, zajcev in raznih vrst ptic, zlasti papagajev. Zanimanje za razstavo, ki je bila na vrtu za Jelenom, je bilo veliko, saj jo je obiskalo nad 5000 ljudi. ALI STE NEZGODNO ZAVAROVANI? Dnevnik vas zavaruje za primer invalidnosti in smrti! Zavarovani so vsi naročniki Dnevnika, ki imaju plačano naročnino zi tekoči mesec. Naročniki Dnevnika bodo udeleženi tudi nagradnega žrebanja, dobit kov pa |e deset v \ rednost i 250.000 dinarjev. Prvi dobitek, je moderna spalnica, sledijo pa: kuhinjska oprema, moško kolo. blago za moško obleko (angleški), kavč. železen štedilnik, električni refo, - odeji, par gojzeric in kovček' Prebačevski Bilin 1 Sladkobno kiselkasti duh po moki, vrečah in otrobih je zavel skozi enakomerno zamolklo topotanje in tresenje, ko sem vstopila. Mlin je delal z vso svojo zmogljivostjo. Se je nekaj lanske rži, ki jo je treba zmleti. Pšenica je redka, kajti tudi sejejo jo kmetje po Gorenjskem zelo redko. Duh, enak po vseh mlinih. Tudi pri Gričarjevi Malči v volaški grapi je takole dišalo. Povsod vse belo od moke. Ves čas je imela kaj opraviti: zdaj pri vrečah, zdaj pri kamnih, zdaj pri stopah. Najlepše je bilo opazovati njo in vodo, ki se je ulivala z lopatic. Takrat je bilo v potoku postrvi! Kje so tisti časi . . . Gričarjev mlin je že pred več leti nehal mleti in ropoči... Tudi prebačevskega mlinarja Franca Novaka ni bilo nikjer. Kdo ve, kje ima ta trenutek opraviti. Malči si v njenem majhnem mlinu hitro našel, tu se pa izgubiš. Visok in dolg mlin je Zumrov na Prebače-vem. Star in mogočen. Pred tristo leti so tu že mleli. Lahko pa da še prej. Ko so delali nov hlev, so v temeljih in zidovih starega našli ostanke starih mlinskih kamnov. Od 1868 so Novaki tu, prej so bili pa Zum-ri. Se danes pa Brežani in ljudje z vasi z nasprotnega brega Save ne pravijo, da gredo v Prebace v mlin, ampak na Prebačevo k Zum-ru. 1901 je vse pogorelo, od svinjaka, hiše in mlina. Vse so na novo postavili. Oktobra 1940, ko je bila hudo visoka voda, je vzela jez in dva mlinska kolesa. Takrat se je zidarski mojster Jože Kralj iz Trzina ponudil, da bi mlin predelal tako, da bi imel samo eno veliko kolo ln res so ga naredili. 19. avgusta 1941, ko je Hitler že gospodaril tod, so v temelj, ki je držal kolo ob Savi. domaći in zidarji poleg datuma zapisali tudi tele besede: »Ob času bliskovite vojne, ki divja med narodi radi enega, a bliža se mu smrt«. Pogumni so bili, da so zapisali kaj takega. Mlinsko kolo je bilo pravi kolos. Premera je imel 4,60 metra, tri metre je bil pa širok. Za pet metrov so ga pa lahko dvignili do najvišje točke. Prej je bil mlin nižje in vsaka večja voda ga je poplavila in kaj odnesla. Zdaj se to ni moglo več zgoditi. Bil pa je to velikan, da so ga prihajali gledat tudi od daleč. Se dolga leta po letu 1960, ko so v hotel Evropa prihajali turisti iz Holandije, Nemčije, Anglije, jim je Dvoržak organiziral ogled te prebačevske posebnosti. Tedaj je bil živ še oče Peter. Prava gorenjska grča je bil. Pred desetimi leti je umrl. Sedanji gospodar, f **nc Novak, je mlinar že od otroka, štiride * let že melje, preklada vreče. Dolga let je tudi on boril z vodo, z jezom. 1968. j' zf|dnjič popravil jez Kako so se vsi mučili i njim. V enem letu ga je spet odneslo. Svojo rono je imel, da je gnala mlin in še ele "»o je imel svojo. Potem se je zaklel. 4 ne bo več delal za vodo. Od takrat mehe t elektriko. Časi se spreminjaj^ Kje so tista leta, ko je prinesel v mlin irti u svoje žito vsak še manjši kmetic. Dane* '«enjci ne sejejo več veliko. Pred osmimi le *° J« P"Sla v Kranj Senta, bi se kmalu us*£» tudi njegov mlin, kot se jih je toliko na Prerijskem. Ce bi se tedaj ne povezal z ljudskim Žitom, bi zagotovo moral zapreti W»J »e je kar nekako specializiral za mletje * T Ha je za mleti in kar osemkrat, devetki" i">ra skozi valjčke. Pšenica pa šestkrat "ternkrat. Bilo pa je včasih ob Savi mIino< Od Kranja do Medvod je bilo 11 mlinu^J" °d Visokega do Preddvora jih je bilo Od teh le še dva malo delata. Zdaj je <*«vi samo še ta. Pa še temu grozi prepad *** za električno cen tralo. ki jo zdaj grade nila Savo za 10 met mlin, v kuhinji bo zgornji kašči bo pa i vode, pravijo Novak«: Mavčičah bo tu dvig-■'■ P<>d vodo bo ves xfc skoraj do velba, jift temelje. Toda od i» ne gredo. Mlin in hišo bodo na novo povili višje, prav tu nad sedanjim mlinorti s« hifto. Tradicija bo ostala pri hiši. dokler I ** mogoče. En sin se je šel učit za peka P */»«n soroden poklic. Mlinarstva pa se uči Drago bo, seve- da, postaviti nov mlin Toda mlin je njihovo življenje, delo, laslufc' Ne more si človek pr Javljati kako bo izgledalo potem. Voda b< z*Hla vse. Nič več ne bo tu spodaj belega *ega proda, visokih skal, ki tamle ob kraj Že stoletja mole iz vode. Sava ne bo več si oela, kot šumi zdaj v svojih brzicah. Pred"«' • zalilo strugo, se bo še enkrat popeljal s čd Visokega do Preddvora jih je bilo ^/^n- Od teh le še dva malo delata. Zdaj je ^vi samo še ta. Pa še temu grozi prepad ^2_za električno centralo, ki jo zdaj grade • "ivćičah bo tu dvignila Savo za 10 met'* Pod vodo bo ves mlin, v kuhinji bo ' nkoraj do velba, zgornji kašči bo pa /> »I* temelje. Toda od vode, pravim Novak' '- n»- gredo. Mlin in hišo bodo na novo p Stavili višje, prav tu nad sedanjim mlinom hišo. Tradicija bo ostala pri hiši. dokler I * * mogoče. En sin se je šel učit za peka P ,/ kakšnega dobili, je šel pred žandarje . . . Ko bo tamle zgoraj v bregu stal nov mlin, bo iz starega mlina napravil kar majhen muzej, če se bo dalo. Stope bo pa zagotovo postavil. Osem so jih imeli včasih. Nikoli nista dve hkrati udarjali. Vsaka zase. Kakšna pesem je to bila! O, še bodo mleli v Prabačevem pri Novakovih. Le malo višje, v novem mlinu. Načrti se že pripravljajo. Se malo večji bo od tega. Zdaj ima zmogljivost okrog 1500 kilogramov na dan. In star je ta. Stari mlinostav ski mojster Forstnerič iz Maribora ga ie delal. »Pe-harčki« nosijo sedaj žito na vrh na valjčke. Novega bodo naredili na zrak, na pnevmatiko. Nak, pesem mlina v Prebačevem še ne bo utihnila. Ni utihnila takrat, ko jim je hotel vzeti zemljo Pavšler iz Kranja, da bi tu postavil elektrarno, ki naj bi gnala tovarno vagonov v Kranju, in gnal tožbo vse do Dunaja. 11.000 goldinajrev je menda stala tista tožba. Ni se dal takrat stari oče in se ne da zdaj Novak. Mlin bo stal in mlel. Kdo ve kaj vse še lahko pride! In če ne bo takšnihle mlinov, takih mlinarjev, kot je Novak s Pre-bačevega, ki melje s srcem, in dušo, kaj bomo potem ... Bodo spet žrmlji dobri? Veseli smo lahko, da je tako odločen ostati mlinar in da sinu že zdaj vceplja ljubezen do žlahtnega belega prahu, ki se useda vsepovsod po hiši in pomeni življenje. D. Dolenc Kmečka ohcet Bled 82 Iščemo vredne stare predmete Letos naše uredništvo skupaj z organizacijskim odborom blejske kmečke ohceti pripravlja za obogatitev te zanimive etnografske in turistične prireditve tudi razstavo uporabnih starih in drugih predmetov v Festivalni dvo-. mi na Bledu. Zato smo pripravili akcijo, ki se jo lahko udeležite, če ste zbiralci ali ljubitelji starin Vse, ki imate '.doma star, kar najbolj star ali izjemoma star predmet, ki je ^služil našim prednikom za okras ali za vsakdanjo uporabo, valj* bftno, da se prijavite, nam pred-met pokažete in uvrstili ga bomo med stare aube. kmečko orodje, gospodinjske in druge predmete na razstavi. Vaše sodelovanje ne bo zastonj, saj pripravljamo za ti»te. ki se bodo akcije udeležili, vrsto lepih nagrad. Z akcijo tudi želimo iz pozabe in anonimnosti vsaj za nekaj dni iztrgati stare predmete' in jih prikazati širši javnosti. Pri tem nam n» vodilo toliko resnična etnografska vrednost kot obogatitev prireditve, ki ima na Bledu poleg turističnega tudi etnografski značaj. čakamo, da nas boste poklicali! Na uredništvo Glasa ali v Turistično društvo Bled. Obiskali vas bomo, se z vami pogovorili o sodelovanju na razstavi in na Kmečki ohceti Bled 82. Ivanka Lavtar Ne morem ji presoditi let. Veliko premlada je za pet m trideset let dela v Iskri. Veliko premlada za odhod V pokoj čez pol leta. To je generacija, ki je takoj po vojni prišla v tovarno. Otroci so še bili. Rasli so s tovarno. Tovarna jim je bila mati, kruh, šola za življen je Saj menda fte sama ne verjame, da je minilo že toliko let. Toda, če se le malo ozre okoli sebe, ne more prezreti, koliko Iskrinih tovarn je zraslo, kakšen velikan je postala Iskra, deset tisoč delavcev združuje tu delo ... Ko je prišla sem dol leta 1947, je imela Iskra menda le okrog 800 delavcev. Na norme je začela delati v montaži. Vse od kraja so delali tedaj. Števce, svinčnike, čisto navadne ročne vrtajne stroje, ključavnice -obešanke. Na marsikateri železniški postaji verjetno še visi in udarja čas njihova stenska ura iz tistih časov. Silno raznovrsten proizvodni program so zahtevale tedanje razmere. Od radioaparatov do hladilnikov in kinoprojektorjev. Prav nič čudnega pa ob tem niso bili rezkarji za pete in podplate za potrebe čevljarske industrije, ventili za kolesa, bikovi obroči za kmetijstvo. .. Od njih so hoteli hitro vse. kar je potrebovala mlada država, ki se je gradila, rasla iz. nič. Prva petletka. Tedaj so začeli tudi z. avtoelek triko. Kakšno navdušenje je bilo zanjo med delavci' Avtomobilizem je prihajal k nam z dolgimi, hitrimi koraki. Povsem nove čase je obetal. Ivanka je takrat naredila celo kvalifikacijo za avtoelektričarja. Deset let BO imeli to proizvodnjo. 1950, so jo oddali v Novo Oorieo. Potem so začeli z vrtalnimi stroji. Tedaj je Ivanka prešla z. norme na režijo. Jokala je. Rada je imela napeto delo in norme se ji v tistem mladostnem delovnem elanu sploh niso zdele hude. Pomagale so si med sabo. Če ena ni zmogla, so priskočile na pomoč urnejše. Udarniki so bili takrat. Kaj je to tedaj pomenilo' Posebno izkaznico si dobil. Udarniške karte. Zastavico. To je bila posebna Past. Zmogli so vse. Dopoldne delo v tovarni, popoldne na udarniško. In če je ob koncu leta kazalo, da plan ne bo izpolnjen, so delali vse dni in noči. Nihče ni tarnal In ko SO prišli prvomajski prazniki, ni bilo treba nobenemu posebej ukazati, da je treba tovarno okrasiti, Vsaka ročna stiskalnica je imela svojo vejico, vsaka svojo zastavico. Potrošniška miselnost je pokvarila vse to lepo navdušenje. Danes je 'v tovarni vse drugače. Višji je standard, a manj zadovoljstva. Vodja linije je Ivanka. Se malo več od nekdanjega mojstra. Tudi ključavničar, če je potrebno. Zadovoljna je s sodelavkami. Večina je pri njej takih, ki so tudi okusile tiste prve čase. Boli pa jo, da tudi danes ženska še ni enako ovrednotena. Na vodilnem mestu, kot je njen, se to ie bolj čuti, kot drugod. Vsako pravico si moraš posebej izboriti. In boli jo, ko vidi, da delavke na njeni liniji ali Ea kje drugje, ne morejo dosegati norm. Pa če se še olj trudijo. Leta prinesejo svoje. In če si še bolj prizadevaš, imaš še več volje, se ne moreš več meriti z mladimi. Tu bi morali najti pravo mero razumevanja. Mi, starejši smo vendar svoje preživeli. Preživeli težke pionirske Čase Iskre. In mladi bi se morali bolj zavedati, da smo veliko naredili tudi zanje ... D. Dolenc Med vonjavami kuhinje in peci Darka A udič-Bučarjeva: »Za začetek piškoti, kasneje pa morda še kaj drugega.« Se danes jih vidim, kako so stali na steklenih policah na velikih nizkih steklenih krožnikih. Na čipkastih papirjih In kako -o vabili, d« smo otroci kar omcdle vali pred njimi. S tanko čokoladno glazuro preliti mdi-jančki, pa nizki judje, ki jih je bilo pol manj od kupčkastih indijančkov, a so bili tako žlahtno polnjeni, kosi sahar in orehovih tort, ki so tvorile najslajše trikotnike na svetu, pa školjke, ki so bile le malo, tako za vabo, potopljene v čokolado in so se v ustih kar same ■topile. Pa ogromni pekači rumenih kremnih rezin, ki so se kar nevarno zatresle, kadar so vam jo pri Bučarju nalagali na krožniček. In zraven še bahave visoke »šamšnite«. Teh smo se lačne otroške oči še največkrat privoščile, kajti niso bile drage, pa velike so bile obenem in obetale so tako sladkobo . . Kakšne dobrote' Po cele ure bi lahko stali pred izložbo in se pregovarjali kakšne torte bi kdo jedel. Tako redko smo jih bili res deležni Vedno praznih žepov. Torte so pa stale tudi deset, dvajset dinarjev. Se najcenejša slaščica so bile v orehovški mlekarni Pepnne rdeče »malin-ce« bonbončki, ki jih je bilo že za dva dinarja kar nekaj O tehle Bučarjevih dobrotah si pa lahko le sanjal Ko bi človek imel tfricfl ali teto, ki bi pekla takele čude/ne sladkarije. Ali pa, da bi bila kar Bučarjeva! Kes smo tedaj troci. menda kar vsi po vrsti, zavidali Darki, da je Bučarjeva. Vsak dan lahko je t(>rtpa je bilo, kot pripoveduje danes, čisto drugače. Iz šole je morala naravnost k pomivalnim koritom. Gore krožnikov, skodelic, kozarcev in žličk jo je čakalo. Tedaj še ni bilo pomivalnih strojev. Ze res, da je lahko pojedla več sladkarij kot drugi otroci, toda vse bi dala, da bi se lahko z njimi vred podila po Pungratu, Skrlovcu. ob Kokri. A »kšeft« je zahteval svoje žrtve. Bog ve če ni prav zaradi tega tako dolgo odlašala m ni hotela začeti na svoje. Saj se je izučila slaščičarske obrti pri svojem očetu Josipu Pavičiču in postala mojster svoje stroke, a življenje jo je vodilo po drugačnih potih gkonomsko šolo je delala potem. Tudi bančna uradnica je bila vmes. In vendar jo je vleklo nazaj. Je bil klic prednikov tako močan? Bučarjeva hiša je dolga leta pred vojno slovela po parni pekarni in slaščičarni. Darkina stara mama Marija Bučar je tu pekla najboljše žemljice. Take, da zahrusta, pa je ni, kot je pisal Cankar. Dobrih rok je bila. Cele košare kruha in žemelj so šle za stavkujoče v Jugočeško in Jugobruno. Deležni so jih bili otroci brezposelnih tam okrog. Ko se je 1935. k hiši priženil Josip Pavičič, slaščičarski mojster iz Zagreba, je slaščičarstvo še bolj zaživelo. Takoj po vojni je bila tu prodajalna kruha, 1951 pa so spet odprli slaščičarno. 1962. je lokal prevzela Slaščičarna - kavarna Kranj, zadnja leta je pa to lokal Živil. Še vedno pa je tu za Kranjčane pri Bučarju ... Darko je vse bolj vleklo h gostinstvu. Ko so v Kranju sezidali Creino, je bila v njej leto dni sla.ščičarka, dve leti vodja kuhinje in štiri leta vodja bifejev. Ko so odprli gostišče na klancu v Medvodah, pri Bohincu, je bila tu dve leti in leto dni v Kanuju v Smledniku. V teh nekaj letih je naredila tudi hotelsko šolo in pridobila poklic poslovodje kuhinje. Po dobri kuhinji jo bolje poznajo Ljubljančani in drugi kot pa domačini. Bolj jo je privlačevala kot slaščičarstvo. V Kanuju je bila poznana po polnjenem slanem pecivu: z gobami, mesom, možgani, špinačo, fileti, šunko. Tu je uvedla tudi sirove štruklje. S pokojnim Zormanom se je dalo odlično delati, s«? spominja. Takih gostincev ni, ali pa jih je res zelo zelo malo. Pri Bohincu je uvedla tudi sirove štruklje. Zanje je pravi mojster. Na gostinskih zborih v letih 1975* in 1974 na Bledu in v Portorožu je dobila tri medalje prav za Štruklje, ki jih je komisiji pripravila kar v petih izvedbah, za čajno pecivo in za torto v obliki ježa. Veliko je pridobila pri kuharjih, pri katerih je bila na praksi, prt IvačiČu, Lenčku iz blejskih Toplic, pri Džoniju v Levu . . . Ko se je naveličala vožnje in si zaželela, da bi bila tnalo več z družino, je vendarle poslušala nasvet prijateljev in začela na svoje. Za začetek s piškot i iz lin-škega testa. Saj ste mogoče v kakšnih špecerijskih trgovinah pri Živilih, Centralu, že naleteli na lične zavitke vabljivih piškotov v prozorni plastiki v obliki srca, kocke, kvadra. Pet vrst jih peče: maslene venčke, školjke, vanilijeve rogljiče z orehi, linške rezine in čokoladno linško pecivo. Odlični so. Cisto nekdanji Bučarjevi, bi človek rekel. Pa tudi domače piškote peče. Te se dobe v vrečkah in so cenejši. Vse je ročno delo, recept pa čisto njen. Tega ne izda. Pripravljena pa nam je zaupati kakšno slaščičarsko skrivnost. Nič koliko jih pozna in recepte kar iz. rokava stresa. Ce bo za to, se bomo z njo še srečevali na naši družinski strani. Pa ne le za slaščice, tudi za številne kuhinjske dobrote in skrivnosti ve. Teh nekaj vrst peciva je zdaj njen začetek. Toda še vedno jo vleče h gostilni. Če bi se kje v revitaliziranem Kranju našel zanjo lokal, bi kuhala same stare slovenske jedi. Nobenih »šniclov«! Morda bo to kdaj res, morda prej. kot bo stara osemdeset let. se pošali. A prepričana s^m, da bomo kdaj slišaji tudi za Bučarjevo gostilno. Sk. m i KAMNIK DOM ■ I julija bon: erot film DUH V PO STELJI ob 18 m JO uri, premieru amer bon Krm, filma NESPRETNI DETEKTIV alt 2- uri j I /ultja amer: bon. pust. film SMOKE)' IN BANDIT ob IS, un. nem. han: erot. film DUH V POSTELJI ob 17. in w. uri, premieru ital. bon. vrni. komtHue PAMAN-^GO. SADIF. 1,11 'BE7.Nlob21 un 5. julija franc. ban: komedija CE SKAČE SLON ČEZ PLOT ob 18. in 20. uri 6. julija amer. ban: srhljivka KRČ GROZE ob 18. tn 20. uri 7 julija ital. ban: erot. komedija PA MAN GO. SADJE LJUBEZNI ob 18. uri, amer. ivest. film ZADNJI IZ PLEMENA KO MANČEVob20.uri 8. julija ital. baw. film PAMANGO, SADJE LJUBEZNI ob 18. in 20. uri duplica 3. julija amer. ban: srhljivka KRČ GROZE ob 20. uri 4. julija amer. ban: komedija HERBIE POTUJE VMONTE CARLO ob 15. uri, ital ban>. komedija PAMANGO, SADJE LJU BEŽNI ob 17. tn 19. uri 7. julija amer. ban: pust. film SEDEM NE BF.SKIH DEKLET ob 20. uri H. julija amer. ban: pust. film ZMEDA V BA TTL E CR EEKU ob 20. uri komenda 2. julija amer. ban: srhljivka KRC GRO ZEob2r.uri .1 julija ital. ban: erot. film RAJ ZA KA M IONA RJE ob 20. uri cesnjica 2. julija ital ban: erot. komedija PAMAN GO. SADJE LJUBEZNI ob 20.30 Skofja loka sora 2. julija griki erot. film EMMA NUELLE KRALJICA SADOSA ob 18. in 20. uri 3. in 4. julija amer. avant. film ČLOVEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob 18. in 20. un 6. in 7. julija amer. erot. film NOČNE IGRE ob 18. m 20. uri 8. julija amer drama DRAGA MAMI oh 18. uri železniki obzorje 2 julija amer. akcij, film ČLOVEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob 20. uri 3. julija grški entt. film EMMA NUELLE KRA LltCA SA DOSA ob 20. uri . . 4 julija amer. komedija ZADNJI ZA KONSKI PAR V AMERfKI ob 18. in 20. un 7.julija amer. parodija SO PILOTI V LE TALUfob20.uri poljane 2. julija amer komitlifa ZADNJI ZA KOS SKI PAR V AMERIKI oh 20. un 4. julija amer. parodija SO PILOTI V tS-TAl. U Sob 18.30 6. julija omer. drama DRAGA MAMI ob 20. uri jesenice radio 1julija domari ban: film GREMO NAPREJ oh I7.UI lit. uri 3. in 4. /u/ija amer. ban: grozlj. IZURJEN DA UBIJA oh 17. in 191 uri 5. in 6. julija amer. grozlj. vse kar ste želeli vedeti o seksu oh 17. in 19. uri 7. julija ital. drama la čikoi \ ob 17 in 19. uri jesenice plavž 2. julija domači ban: film SEZONA MI RU V PARIZU ob 18. in 20. uri 3. in 4. julija amer. ban: komedija VSE KAR STE ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 18. in 20. uri 5. in 6. julija amer. ban: grozljivka IZURJEN DA UBIJA ob 18. in 20. uri 8. julija ital. drama LA ČIKOlA ob 18. in 20. uri kranjska gora 3 julija amer. hatast. film plaz ob 20. un 7 julija amer. komedija vse kar ste Želeli vedeti o seksu ob 20. uri ■ dovje 3. ju lija 9.30 4 julija amer. katast. film PLAZ ob 19.30 3. julija amer. karate film OKTAGON ob 19.30 radovljica 3. julija hongk. ban: film petelinov udarec ob 18. uri, kanad. ban: film deklice oh 20. un 4 julija nem. ban: erot. film lažne HČERE lažnega doktorja ob 18. un. ital barv. film dobre vesti ob 20. uri 5. in 7. julija kanad. ban: film DEKLICE oh 20. uri 6. julija ital. ban: film DOBRE VESTI ob 20. uri 8 julija amer. ban: pust. film morilec iz slušalke ob 20. uri bled 2. julija span. ban: film ROBIN hood NIKOLI NE l MRE ob 20. uri 3. julija Span. ban: film ROBIN hood NIKOLI NE UMRE ob 18. un, amer. ban film PEVEC JAZZA oh 20. un 4 julija amer. ban: film PEVEC jazza oh 18. uri. hongk ban. film NEPREMAG LIIVISAOI.lNob20.uri 5. julija nem. ban: en,t. film LAŽNE HČERE LAŽNEGA DOKTORJA oh 20. uri 6. julija hongk. ban film PETELINOV UDAREC oh 20. un 7. julija ital. ban film DOBRE VESTI ob 20. uri bohinj - boh. bistrica i milju hongk. bari: film NEPRE MA GLJIVI ŠA O LIN oh 20. uri 4. julija šj>an. ban pust. film ROBIN HOOD NIKOLI NE l MRE ob 18 un. amer ban film LOVEC NA JELENE oh 20 un 5. julija nem. ban: entt. film LAŽNE HČERE lAZNEGA DOKTORJA ob 20 un PETEK. 2. JULIJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN G V GORE - na LEPO ŠPIČJE V tem poletnem času. ko je ob jezerih in rekah vse polno kopalcev, sc sve* gorski zrak prav prileze. Morda ste ljubitelji gora in planin, visinskih sončnih žarkov, tišine, skalovja, izjemne flore in favne in radi oprtate nahrbtnik. Ce je tako, se jutri Smilja lahko pridružite kranjskim planincem, ki gredo na LEPO ŠPIOJE. Izredno lepa pokrajina je to. greben, ki kraljuje nad dolino Trente in dolino Sedmerih jezer v Triglavskem pogorju. Poseben avtobus bo udeležence odpeljal ob (i. un izpred hotela Crema V Trento do »Zlatoroga«, ki jih bo naslednji dan ponovne prepeljal iz Bohinja v Kranj. Dvodnevna tura bo v spremstvu vodnikov zagotovo prijetno doživetje. S seboj pa le vzemite kaj za pod zob, morda še kaj za primer nevihte ter pokrivalo za sonce, čeprav ni klobuk obtežen B tolikimi značkami, kolje tale na sliki. - Tekst in foto: I'L - Bled vedno vabljiv V festivalni dvorani bodo danes ob 19. uri odprli likovno in kiparsko razstavo, ki si jo lahko ogledate do 23. julija. V soboto 3. julija ob IG. uri pa bo srečanje pihalnih orkestrov Gorenjski Ni otoku v cerkvi bo 5. julija ob 17.30 koncert Komornega pevskega zbora Antona Toma/;' Lav harta, prav tako so vsak ponedeljek- v kavarni folklorni plesi. Kopanje v jezeru, v bazenih hotelov, izlete v okolico pa za Bled ni potrebno posebej najavljati. V GOZD Vsak poznavalec gobjih dobrot dobro ve, da te najhitreje rasejo po dežju, a se jih najde tudi ob največji pripeki, saj gozdovi dobro zadržujejo vlago in tu Je vedno prijetno sveže. Jurčki na sliki so pravi, čeprav je veverica nagačena. Mesta, kjer jih je Miha Ječnik nabral, pa vam lahko zaupa le on. Foto: P. L Počitnice v Dalmaciji V srednjo Dalmacijo boste najhitreje in najudobneje potovali z letalom do letališča Split. letovi Ka Šibenik, Makarska. Podgora so t ti pri roki in znana po soncu, toplem morju, kulturno Egodo-vinskih znamenitostih, če želite še južneje bo primerno letovišče Dubrovnik. Tu in v bližnjih krajih, kot je Hercegnovi se DO že še kaj našlo. Oglasite se pri Yugo-toursu na Titovi 36 v Ljubljani, ali pa na Tavčarjevi 0 pri Mercator turistu, tel. (061) 312-254, kjer boste zagotovo našli zase primeren kraj in čas za letovanje. « Cene aranžmajev v teh naših znanih in lepih letoviščih so pač različne. Odvisne so od kvalitete, časa, renomeja in prav zato ni vedno nujno, da se za nizko ceno skriva tudi slaba ponudba. Za sedemdnevne aranžmaje, na osebo, v hotelskih ali zasebnih sobah boste odšteli od 3.320 pa do 12.000 din. Ce pomislite, da ta vključuje stroške poleta, prevoz z letališča do hotela in nazaj, polni oziroma polpenzion, turistično takso in še druge storitve, so cene kar zmerne. 0 Mg MORJE-NA KRETO Morda se ne veste kje boste preživeli vaš dopust ali pa si želite le del tega izkoristiti na prijetnem izletu? Če se odločite za sončni otok KRKTO. se pozanimajte pri Kompasu i Kranju osebno (na stari pošti) ali po telefonu (064) 28-472 in 28-473. Vse podrobnosti o letovanju (tudi v domovini) charterskih poletih, o peščenih plažah, kulturno zgodovinskih znamenitostih vam bodo prijazne uslužbenke rade posredovale. Le nekatere zanimivosti: s preko 8000 kv. km je Kreta največji grški otok, na njem je najdaljša 18 km dolga soteska Samarina — vredna ogleda (do 600 m visoka, tudi le po 3 m široka), iz mimojske kulture je obnovljena palača kralja Mimose posebna znamenitost, pa plantaže pomaranč, limon, minareti, mošeji, mlini na veter, spomeniki grške zgodovine in mitologije, čisto morje, ostanek vulkanskega žrela itd. In če boste prijaznim domačinom voščili dober dan s »KALIMERA« ter prosim s »PARAKALO«, bodo takoj vedeli, da ste vljuden turist. Cene pa niti niso pretirane, za en teden že od od 8.580.-. J Tik pred zdajci za otroško hrano Frutek TIK PRED ZDAJCI ZA OTROŠKO HRANO FRUTEK Poskusna proizvodnja nove otroške hrane v Fructalu, o kateri smo Že pisali, je stekla. Novi, najmodernejši stroji, že polnijo male in velike steklene lončke s pripravljeno hrano za dojenčke. Morda vam je, če imate majhnega otroka, zdravnik v dispanzerju tudi Že ponudil nov izdelek Fructala na po-skušnjo. Proizvajalci otroške hrane so seveda ljubosumni na svoj izdelek. Zato postopek za pripravo, zlasti če so ga sami razvili, ostaja navadno skrivnost. Pa vendarle bomo tokrat malce pokukali v halo, kjer nastaja Frutek, in s pomočjo prijazne tehnologinje razgrnili, kolikor se bo pač dalo. sliko o tem. kaj s** dogaja od trenutka, ko tovornjak s svežo zelenjavo zapelje na dvorišče Fructala. do trenutka, ko skozi ista vrata odpelje drugo vozilo, naloženo s trdno zaprtimi, v plastične ovoje zavarjenimi lončki Frutka. SESTAVINE MORAJO BITI SVEŽE IN IZBRANE Zelenjavo - blitvo, mlad fižol in grah - delavke skrbno preberejo in pregledajo, tako da gre v predelavo samo resnično sveža, izbrana povrtnina. Meso, ki ga pripeljejo iz pivškega perutninarskega kombinata, je pregledano že v klavnici in po predpisih odle-žano, pa tudi sadna kaša, ki je spravljena v Fructalovih hladilnicah, je iz zdravega, izbranega sadja. Sadje, zelenjava in meso se najprej znajdejo v mlinih, ki napravijo iz teh sestavin drobnejfto ali bolj zrnato kašo - odvisno pač od tega, kateri hrani bo namenjena, tisti za Čisto majhne ali tisti za že malo večje dojenčke. Iz mlina odteče zmes v bazene, kjer jo avtomatski mešalci neprestano mešajo, da ne nastanejo usedline, ampak ostane zmes enakomerno gosta do trenutka, ko elektronski računalnik natanko odtehta potrebno količino vsake sestavine in »ukaže« avtomatski napravi, da napolni lonček. V tem trenutku je hrana že tudi termično obdelana; temeljito je izsesan ves zrak in ko se lonček napolni. gA je treba le še vakuumsko zapreti NADZOR JE IZREDNO POMEMBEN Izdelava in predelava hrane ter pijač je izredno občutljiva zadeva, saj tod nastajajo proizvodi, ki gredo skozi Želodec in so torej tako kot malokateri drugi lahko nevarni človekovemu zdravju. To seveda še toliko bolj velja za otroško hrano, saj je otrok dosti bolj občutljiv za različne klice, bakterije in mikrobe. Zato je higienski nadzor pri proizvodnji te hrane še ostrejši in bolj potreben. Da so zelenjava, sadje in meso skrbno pregledani in da morajo biti ne le popolnoma zdravi, marveč tudi organoleptično neoporečni, smo že napisali. Vendar je to premalo: pod stalnim nadzorom morajo biti tudi ljudje, ki hrano pripravljajo. Tako so za delavce in delavke iz obrata za Frutek obvezni redni pregledi, kjer preverjajo, če nimajo kakšne bolezni, ki bi se lahko prenašala s hrano. Laboratorij pred vsakim polnjenjem opravi mikrobiološko kontrolo strojev: šele, ko je potrjeno, da na njih ni nobenih klic, se proizvodnja lahko prične. Ko je hrana že narejena in spravljena v kozarčke, vzamejo nekaj naključnih vzorcev in jih pet dni izpostavijo temperaturi 37 stopinj Celzija - torej temperaturi, pri kateri bi se bakterije najugodneje razvijale in jih ne bi mogli spregledati, če bi zašle v hrano. Ce bi se zgodilo, da bi jih odkrili, bi uničili vso proizvodnjo tistega dne; sicer pa pustijo hrano še teden dni v karanteni (skupno traja karantena torej štirinajst dni), šele potem zložijo kozarčke na podstavke, neprepustno zavarijo okoli njih plastično folijo in jih zapro še v kartonske škatle. In Frutek gre lahko na pot. FRUTEK ZA DVA OBROKA Se tole je dodala tehnologija, ko smo odhajali čez tovarniško dvorišče: Frutek je dobro termično obdelan in vakuumsko zaprt, tako da na sobni temperaturi zdrži lahko leto dni, ne da bi se pokvaril. Torej ga ni treba dajati v hladilnik - razen v enem primeru. Ce namreč otrok ne pospravi vse hrane, lonček lahko spet zaprete in spravite ostanek hrane do naslednjega obroka. In takrat je dobro, da hrana počaka v hladilniku PROIZVAJAMO TISKANE. ENOBARVNE IN DEZINIRANE TKANINE. SODOBNO OPLEMENITENE IN PRIMERNE ZA: — ŽENSKE IN MOŠKE KOMPLETE — ŽENSKE OBLEKE IN BLUZE — MOŠKE SRAJCE — LETNO IN ZIMSKO PERILO — POSTELJNINO Oglasite se, dokler je zagotovljena izbira! INFORMATIVNO TEKSTILINDUS PRODAJNI CENTER KRANJ v hotelu Creina v Kranju OČESNA OPTIKA MARIBOR IZDELAVA VSEH VRST OCAL na recept ali brez Bogata izbira okvirjev in sončnih očal PREGLED VIDA v ponedeljek, torek, sredo, petek od 13. do 15 ure in v četrtkih od 8. do 10. ure v ordinariji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, cesta JLA 18 (nasproti porodnišnice) Delovni čas: od 7.30 do 19., ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR TURISTIČNO DRUŠTVO in LOVSKA SEKCIJA v CERKLJAH na Gorenjskem prirejata od 2. do 5. julija 16. razstavo cvetja in m. razstavo lovstva v osnovni .šoli »Davorin Jenko« v Cerkljah Razstava ho odprta ob delavnikih od 8. do 20. ure, v nedeljo od 7. ao A), ure. OtvoriteVrazstave bo 1. julija 1982 ob 19. uri. Vsak dan bodo tudi kulturne in zabavne prireditve. ISKRA - ŠOLSKI CENTER KRANJ p. o. Kranj, Savska loka 2 razpisuje po sklepu komisije za medsebojna razmerja delavcev in po sklepu komisije naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju: 1. DVEH UČITELJEV SPLOŠNIH PREDMETOV -POUČEVANJE OBRAMBE IN ZAŠČITE Pogoj: visoka izobrazba smeri splošne ljudske ohrambe, diploma vojaške akademije ali visoka izobrazba katere koli smeri in končano šolo za rezervne oficirje ter končan program za izpopolnjevanje; * UflTELJA STROKOVNIH PREDMETOV - POUČEVANJE ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV: Pogoj: - visoka izobrazba elektrotehniške stroke - jaki tok; a VODILNA DELA IN NALOGE: VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoj: višješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju računovodstva; 4. DELA IN NALOGE FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: ekonomska srednja šola Zaželjeno je, da imajo kandidati pod točko 1. in 2. opravljen pedagoški strokovni izpit. Delo za vsa razpisana dela in naloge se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ali oddajo osebno pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na Iskra -Šolski center Kranj, Savska loka 2. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb Bled, Ljubljanska 19 Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge organizatorja programerja Pogoji: višja strokovna izobrazba računalniške usmeritve, znanje programskega jezika COBOL in 3 leta delovnih izkušenj na področju računalniške obdelave podatkov Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave oglasa na naslov: GG Bled, Delovna skupnost skupnih služb, 64260 Bled, Ljubljanska 19. mg ŽIVILA-CENTRAL, TOZD GOSTINSTVO vabi vse NA JEZERSKO v čisto, sveže in zdravo naravno okolje. NA JEZERSKI VRH v nase GOSTIŠČE, ki je od junija zopet odprto. Tu vam PRIPOROČAMO jedi NA ŽARU. VLJUDNO VABLJENI IN NASVIDENJE ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 2. 7. do 9. 7.1982 Za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-175 LIKOSAR DUŠAN, dipl. vet., Visoko 45 a, tel. 28-772 za občino Skofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., telefon 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. INTEGRAL TOZD Gostinstvo GOZD MARTULJEK Objavlja prosta dela in naloge vodje avtocampa za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se: hotelska ali druga njej ustrezna srednja šola, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika in dodatno pasivno znanje enega tujega jezika, l leto delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo, • delo se združuje za nedoločen čas. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema Komisija za medsebojna delovna razmerja TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ Iva Slavca 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge POSPEŠEVALCA Pogoj: — diplomirani kmetijski inženir. — 2 leti delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj - komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi. DELAVSKA UNIVERZA KRANJ TOMO BREJC Delavska univerza Tomo Brejc Kranj objavlja možnosti študija in izobraževanja ob delu v šolskem letu 1982/83 v naslednjih oblikah: VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR Na PRVI STOPNJI ho organiziran .študij v oddelkih za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo in kemijsko tehnologijo. Na DRUGI STOPNJI bo organiziran študij v oddelek za elektrotehniko z usmeritvami za energetiko, avtomatiko in procesno tehniko. Prijave sprejemamo do 10. julija 1982, možen bo tudi naknadni vpis. EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA - poslovni oddelek študij je organiziran na prvi in drugi stopnji Prijave sprejemamo do 15. julija 1982, možen bo tudi naknadni vpis. K prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli — izpisek iz rojstne matične knjige — kratek življenjepis — potrdilo o zaposlitvi — izjava o kritju stroškov študija — 2 fotografiji 4X6 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE PRI DELAVSKI UNIVERZI TOMO BREJC KRANJ vpisuje v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1982. Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zadnjem končanem razredu — rojstni list — potrdilo o zaposlitvi Šolanje je brezplačno. Pouk bo organiziran dvoizmensko tako, da se lahko v šolo vključijo tudi tisti, ki delajo v izmenah. TEČAJI TUJIH JEZIKOV Začetni tečaji in tečaji konverzacije angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in ruskega jezika. teCaj slovenskega jezika za delavce iz drugih republik in pokrajin Prijave sprejemamo do 10. septembra 1982. izobraževanje v 1ZVENŠOLSKIH oblikah — tečaj strojepisja — tečaj blagajniškega poslovanja — tečaj poslovne administracije in korespondence — tečaj materialnega knjigovodstva — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj varstva pri delu — tečaj za upravljalce naprav za ogrevanje — tečaj za upravljalce telefonskih central — tečaj za kinooperaterje — tečaj vzdrževanju Btrojevin naprav — tečaj za upravljalce viličarjev — tečaj tehniškega risanja — tečaj za kontrolorje v proizvodnji — tečaj za snažilke Prijave sprejemamo do 20. septembra 1982. DOPISNO IZOBRAŽEVANJE Skupaj z dopisno delavsko univerzo UNIVERZUM Ljubljana bomo izvajali programe usmerjenega izobraževanja v kovinarsko predelovalni usmeritvi. Prijave sprejemamo do 20. s septembra 1982. Informacije o možnostih študija in izobraževanja ob delu dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, C. Staneta Žagarja 1, vsak dan (razen sobote) od 8. —16. ure. Obveščamo vse slušatelje poklicnih in srednjih šol (tehniške srednje šole, delovodskih šol, poklicne šole elektro in kovinarske stroke, administrativne šole), ki so v preteklih letih začasno prekinili šolanje, da imajo možnost dokončati šolanje po starih programih do konca šolskega leta 1984/85. Vsi slušatelji, ki želijo nadaljevati šolanje, morajo izpolniti prijavo za nadaljevanje šolanja najkasneje do 15. avgusta 1982. DELAVSKA UNIVERZA KRANJ TOMO BREJC sprejema prijave v tečaje tujih jezikov za otroke, in sicer: V TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA: za predšolske otroke od 5 do 7 let za šoloobvezne otroke od 7 do 15 let V TECAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA- za šoloobvezne otroke od 7 do 15 let Tečaji trajajo 60 izobraževalnih ur in sicer enkrat ali dvakrat na teden po dve šolski uri. Pouk bo v prostorih Delavske univerze Tomo Brejc Kranj. Staneta Žagarja 1, v dopoldanskem in popoldanskem času. Prijave sprejemamo vsak dan (razen sobote) od 7. do 16. ure, osebno ali po telefonu na št. 27-481, in sicer do 10. septembra 1982. 17. STRAN GLAS KOKRA n. sol. o. Kranj, Poštna ul. 1 Delovna skupnost oglaša za nedoločen čas dela in naloge kurjača centralne kurjave Posebni pogoji: opravljen tečaj za kurjača Kokra, n. sol. o., delovna skupnost, sprejema vloge kandidatov 15 dni po objavi v Glasu. 0 izbiri bodo obveščeni vsi kandidati v 30 dneh po objavi. LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skofja Loka ponovno objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: VDS Skupnih služb 1 VODJE KNJIGOVODSTVA Pogoj: visoka ali višja šola ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let prakse na podobnih delih; 2. ELEKTRIKARJA za delo v vzdrževalni službi Pogoj: KV elektromehanik ali elektroinstalater in dve leti prakse na podobnih delih, izpit B kategorije; 3. DELAVKE za pomoč v kuhinji Pogoj: osnovna šola; V TOZD Prodaja na drobno 4. NATAKARJA za bife na Kidričevi 67 v Skofji Loki Pogoj: K V natakar; 5. MESARJA Pogoj: K V mesar. V TOZD Prodaja na debelo 6. ŠOFERJA Pogoj: K V voznik motornih vozil; 7. SKLADISČNO-TRANSPORTNEGA DELAVCA V TOZD JELEN 8. DVEH NATAKARJEV Pogoj: KV ali PKV natakar; 9. DVEH TOČAJK Pogoj: K V ali PKV natakar; 10. SNAŽILKE za čiščenje WC v gostilni Stari Mayr in Prešernov hram. Delo se opravlja polni delovni čas. 11. DELAVKE ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE v gostilni Stari Mayr Poskusno delo pod točko 1. traja 90 koledarskih dni, pod točkami 2., 4., 5., 6„ 8., 9. traja 45 koledarskih dni, pod točkami 3., 7., 10., 11. pa traja 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo podjetja ABC POMURKA, LOKA, DSSS, Kidričeva 53, Skofja Loka. USLUGA Podjetje obrtnih storitev Kranj, Delavska cesta 2b Na podlag* sklepa DS objavljamo licitacijo za prodajo poškodovanega osebnega vozila, ki bo v sredo, 7. 7. 82, ob 15. uri v prostoru Usluge Kranj. Kombi Zastava 430/K-LUX. leto izdelave 1977, izklicna cena 20.000,00 din + prometni davek — karambolirano. Ogled vozila je možen 6. 7.82 od 14. do 15. ure. Kavcija v višini 10 odstotkov od izklicne cene - lahko se plače na dan licitacije od 14. do 15. ure. Prodaja vozila je na podlagi pismene licitacije po sistemu videno - kupljeno. Kupnino mora kupec poravnati v 8 dneh. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE SIKANJ Dodatek k razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1982-83 V Delu je bil 16. in 17. 2. 1982 objavljen skupni razpis kadrovskih štipendij, ki je bii ea gorenjske občine še dvakrat dopolnjen v Glasu Tokrat objavljemo tretje dopolnilo in hkrati obveščamo vse štipenditorje, da bodo morali morebitne dodatke in pooravke poslej javno objavljati sumi. Preklicuje se Stipendija za dipl. j.ravnika, ki jo je razpisal SOZD Alpetour skofja Loka, DO RTC Krvavec, dodajajo pa se naslednje kadrovske štipendije: - prodajalec. 10 štipendij, KOKRA KRANJ - prodajalec, 5 štipendii, KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA LOKA - mlekar, 2 štipendiji, KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA LOKA ~ avtomehanik, 2 štipendiji. KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA I.OKA Vse vloge je treba oddati štipenditorjem čili razpisa. ikladnu z dolo- LOTERIJA SLOVENIJE Ljubljana, Beethovnova 11/V Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge PRODAJALCA V POSLOVNEM MESTU KRANJ (za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: — šola za blagovni promet, — 1-letna praksa ali — osemletna osnovna Sola, — 5-letna praksa Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom ter s pogojem poskusnega dela, ki traja 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave, splošna služba Loterije. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po zaključku objave. EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge učitelja matematike za nedoločen čas s polno učno obveznostjo Pogoji za sprejem: visoka izobrazba pedagoške smeri matematike ali pedagoške smeri matematike h fiziko ali fizike z matematiko ali visoka izobrazba teoretične smeri ali uporabne smeri matematike. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: Komisija za delovna razmerja ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj, Komenske-ga4. Popravek objave z dne 22. junija 1982, in sicer za razpis prostih del in nalog individualnega poslovodnega organa VODJE TOZD PRODAJA NA DEBELO »KOMERCIALA«, kjei je bilo v zvozi / izpolnjevanjem pogojev v Četrti alineji narobe navedeno: — aktivno znanje dveh tujih jezikov. Pravilno pa se glasi: - ak- j tivno znanje enega svetovne- | ga jezika vsak dan V KRANJU od 1. maja naprej Ž ŽIVILA-C CENTRAL 06 krajevnem prazniku Komende so slovesno predali namenu novo pridobitev, cesto Potok — Klanec ~ Breg. Komenda bogatejša za tri ceste Komenda — Ena največjih pridobitev krajevne skupnosti Komenda so po junijskem krajevnem prazniku tn ceste, ki povezujejo vasi Potok, Klanec in Breg v skupni dolžini kilometer in pol. Sredstva za ureditev in asfaltiranje je prispevala krajevna skupnost Komenda iz samoprispevka 130 starih milijonov. Zraven pa so vaščani Klanca in Brega zbrali še 73 starih milijonov. V ta sklad je prispevala tudi komendska tombola. Akcija za ureditev cest se je začela jeseni 1981, ko so vaščani položili kanalizacijo in navozili gramoz. Vsa dela so opravili sami, prispevali pa so še prek 300 traktorskih ur pri odvozu zemlje. Po izračunu je prispevek občanov v delovni akciji vreden več kot milijon novih dinarjev. Investicija po predračunu znaša 4 milijone in 200 dinarjev, dejansko pa so porabili le polovico. J. K. |= zavarovalna skupnost triglav \W Gorenjska območna skupnost n. sol. o. Kranj.Oldhamska 2 Razpisna komisija pri izvršilnem odboru razpisuje prosta dela in naloge, na katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti, in sicer: 1. vodenje oddelka premoženjskih zavarovanj 2. vodenje oddelka avtomobilskih zavarovanj Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. pod 1.: da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, pod 2.: da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri 2. da imajo 5 let delovnih izkušenj, 3. da so družbenopolitično aktivni, da imajo pravilen odnos do delu, sodelavcev in do gospodarjenja t družl>enim premoženjem in da izpolnjujejo pogoj*', ki jih zahteva zakon in družbeni dogovor o kadrovski politiki občme Kranj. ' Interesenti naj vlogo s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogo jev naslovijo na naslov Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre, Oldhamska 2, v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. Objavni rok poteče 15. dan po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. ISKRA KIBERNETIKA TOZD Delavska restavracija Kranj, Savska loka 1 Delavski svet razpisuje dela oziroma nalojje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo vodje računovodstva temeljne organizacije Kandidat! morajo poleg splošnih pogojev in pogojev, ki ae zahtevajo po zakonu o knjigovodstvu, Izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da ima višjo šolo ekonomske smeri, 5 let izkušenj, od tega najmanj 3 leta na samostojnih nalogah-v knjigovodski službi. sposobnost izdelovanja predlogov planskih dokumentov, analiz, kalku* lat ij in poročil, druge pogoje v skladu z družbenimi dogovori o kadrovski politiki občino Kranj. Mandatna doba traja 4 leta. Prijave z dokazili vložite v li> dneh na Komisijo tu MRI), Isk Kibernetikfl TOZD Restavracija, Savska loka 1. Kranj. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 60 dneh po zaključku razpisu. J i___ V SPOMIN Boleč"' je spomin na 7. julij, koje kruta usoda mnogo prezgodaj prekinila življenje našega ljubega in nepozabnega sina in brata FRANCIJA REŠA Letos mineva deseto leto, ko je za vedno nehalo biti tvoje mlado srce. Žalost in praznina ostaja za teboj. Hvala vsem, ki se ga spominjate ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gorica, Kranj MALI telefon OGLASI 27-960 nasproti porodnišnice C. JLA 16 uprava komerciala 28-463 PRODAM ZA H V A L A Ob boleči izgubi naše nadvse dobre mame, stare mame, sestre, tašče in tete TEREZIJE POTOČNIK roj. Stular se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Kovačičevim in Ivanki Jerančič ter vsem, ki ste nam izrazili so-žalje in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku za obiske na domu, Bolnišnici Golnik, g. župnikoma Tomanu in Jegliču za govor in lepo opravljen obred ter organistu Kozjeku za govor ob odprtem grobu in OS Stane Žagar. Lepa zahvala pevcem iz Naklega, upokojencem za udeležbo pri pogrebu ter RD Tržič. Se enkrat vsem iskrena hvala za pomoč in izraženo sožalje. VSI NJENI Bistrica, Podbrezje, Kranj, Kovor ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in starega očeta IVANA VILFANA se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč vaščanom, sorodnikom, znancem, sodelavcem GG Skofja Loka. LB Skofja Loka, Kroj bkoija Loka za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred in cerkvenim pevcem. ŽALUJOČI: žena Minka, hčerki Mirni in Vera z družino Bukovščica, 29. junija 1982 Prodam GAŠENO APNO. Homar, TomSičeva 17, Kamnik, tel. 061-832-336 5856 Zaradi selitve prodam eno leto staro 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Telefon 061-556-858 od 17. do 19. ure 6319 Prodam rjavega PUDLA, brez rodovnika in italijansko CROSS KOLO, znamke legnano. Miklavč, Ljubljanska c. 5, Skofja Loka 6364 Ugodno prodam staro SPALNICO. Zofija Knapič, Križnarjeva 1/B, Kranj, telefon 21-697 6365 ProHam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, modre barve (avtosedež, globok), s prenosno torbo. Metka Novak, Zasavska c. 52, Kranj 6366 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 6367 Prodam žensko KOLO PONY. Zlato polje 15/A, Kranj Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Eržen, Britof 338, Kranj 6369 Prodam 5000 kosov rabljene STRESNE OPEKE kikinda in 400 kosov CEMENTNE OPEKE. Šenčur, Partizanska št. 23 6370 Ugodno prodam jtalijansko DIRKALNO KOLO. Cimerman, Janeza Puharja 8, Kranj 6371 Ugpdno prodam 30 kv. m TERACO PLOŠČIC (rjav špric). Stenovec, Britof št. 176 6372 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Ivan Zupan, Hudo 10, Tržič 6373 Prodam krmilni KROMPIR. Luže 46, Šenčur 6374 Prodam CIRKULAR. Velesovo 61, Cerklje 6375 Prodam visoko brejo KRAVO ali s teletom. Jezerska c. 93, Kranj 6376 Prodam nov MIZARSKI »PONK«, STRUŽNICO 40 cm in gostinski VENTILATOR. Pretnar, Koritenska 12, Bled 6377 Prodam dve REPOREZNICI. J. Frelih. Sr. Bitnje 66, Žabnica 6378 Prodam LES za ostrešje (za komplet hišo), špirovce, dolge 10 m, »kapne lege«, 6 in 7 m. Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Selca nad Skofjo Loko 6379 Prodam 14 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom. Polajnar Marjan, Kidričeva 8. Kranj 6380 Ugodno prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, lepe, stare 6 tednov. Gričar, Češnjevek 8, Cerklje 6381 Prodam 1 leto starega PAVA. Janez Bogataj, Murave 12, Poljane nad Skofjo Loko. tel. 65-005 6382 Ugodno prodam POSTELJO z jogijem in odprte POLICE (most), primerno za razne kombinacije. Pajič, Dražgoška 7, Kranj, tel. 24-052 6384 Prodam dobro ohranjene ELEMENTE za dvosobno montažno hišo, brez ostrešja. Ponudbe pod: Najboljšemu ponudniku 6385 Ugodno prodam novo PEČ za centralno, stadler, 35.000 ccal, lahko na gradbeni kredit. Gašperlin, C. JLA 35, Tržič 6386 JARČKE, rjave, stare 8 tednov, dobite v Srednji vasi 7, Golnik (Bidovec) 6387 Prodam KRAVO s teletom in približno 150 LETEV 4X5 za streho. Podbrezje 31, Duplje 6388 ZAHVALA Ob bole« izgubi našega dobrega in skrbnega moža, brata m strica FRANCA PAGONA iz Sovodnja št. 30 lajšanje uuiecin, eiasusium orustvom Movooenj, Cm in Ironija, godbenikom KTA iz Cerknega, domačim pevcem za žalostmke, g. župniku za lep pogrebni obred in Srečku Debeljaku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav vsem Se enkrat hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Tončka, sestre in vse drugo sorodstvo Sovodenj, 29. junija 1982 BH Tvoje roie le živijo, hoje srce mrtvo ni, le praznina v naSih srcih in tvoj grob, ki le molči! ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi najinega dragega ata JANKOTA ALJANČIČA mesarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama v tem težkem trenutku stali ob strani in nama kakorkoli pomagali. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za sočustvovanje, za podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi ZB Jesenice - Plavž, Društvu invalidov .Jesenice in DruStvu upokojencev Slovenski Javomik za izkazano poslednjo čast, pevcem za zapete žalostinke in prečastiti duhovščini za opravljen lep pogrebni obred. VSEM IN VSAKOMUR SE ENKRAT ISKRENA ZAHVALA! V GLOBOKI ŽALOSTI: hčerki Cvetka z druž ino in Mojca z možem ter drugo sorodstvo Trži*, Kranj, 24. junija 1982 Prodam jadralno desko OSTERMAN VVINDGLIDER, rabljeno eno sezono, s carinsko deklaracijo. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Sparovec, Planina 11, Kranj 6193 Prodam 8 ton CEMENTA. Bohinc, Zapoge 17, Vodice 6389 Prodam tri tedne staro TELIČKO fri-zijko. Križnar, Vodice 141 6390 Prodam »PAJKA« za seno VO-4. Sp. Bela 4, Preddvor 6391 Prodam skoraj novo enoosno, tritonsko kiper PRIKOLICO. Zg. Bitnje 22, Žabnica 6392 Prodam 20 kub. m DRV. Hribernik, Lavtarski vrh 3, Kranj 6393 Prodam KRAVO po izbiri ali menjam za jalovo. Hudo 1, Kovor pri Tržiču 6394 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Mlakarjeva 58, Šenčur 6395 Prodam TELICO po izbiri, starosti od 1 meseca do 1 leta ali zamenjam za bikca. Porenta, Breg ob Savi 3, Mavčiče 6396 Prodam STRESNO OPEKO špičak in PUNTE, BANKINE. Kokra 18 6397 Prodam 28 m črne »šivne« CEVI, 1/2 za centralno. Telefon 21 -628 6398 Ugodno prodam DIRKALNO KOLO sprint s tabularji. Marko Štefe, Sebenje 5, Tržič 6399 Prodam RAČUNALNIK texas Instruments TI-53, na gumb baterije in leto starega PSA VOLČJAKA, brez rodovnika. Peternel, Mošnje 22, Radovljica 6400 Ugodno prodam TOVORNO DVIGALO brez droga, za gradnjo hiše. Anton Panjtar, Blejska Dobrava 90 pri Jesenicah 6401 Ugodno prodam PERLIT. Škof, Vaše 6, Medvode 6402 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK in STAJICO. Ceru Zvonka, C. 1. avgusta 3, Kranj . 6403 Prodam manjšo količino rabljenega LESA za ostrešje. Telefon 41-027 6404 Prodam belo OTROŠKO POSTELJO in avtosedež romer. Telefon 77-447 6405 Prodam breje in mlade OVCE. Puštal 83, Skofja Loka 6406 Prodam PETELINE, stare 9 tednov, za nadaljnjo rejo. Jože Urh, Zasip - Reber 3 pri Bledu 6407 Prodam ŠOTOR (dve spalnici). Telefon 061-557-719 6408 Prodam 60 VOGALNIKOV (14 cm). Telefon 23-648 6409 Prodam lepo KRAVO, po drugem teletu. Primož Benedičič, Martinj vrh 43/A, Železniki 6410 Prodam 30 kv. m OPAŽA (pobjona). Vinko Zupan, Studenčice 14, Lesce 641 \ Ugodno prodam VETROBRANSKO STEKLO in sprednja desna vrata za avto R-8, stara ženska in moška kolesa, 100-li-trski BOJLER (centralna-elektrika) kombiniran, rabljen električni ŠTEDILNIK, rabljen ŠTEDILNIK na trda goriva s kotličkom. Franc Svetina, Breg 27, Žirovnica 6412 Prodam MOTOR za čoln tomos 4, kratka os. Kolman, Zgoša 40 Prodam 200 kv. m KOMBI PLOŠČ, debeline 5 cm. Strehovec, Britof 231/A 6507 Prodam nov kombiniran MIZARSKI STROJ levincibile. Ferlan, Dolenja dobrava 4, Gorenja vas nad Skofjo Loko 6508 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, po teletu. Puogart 9, Skofja Loka 6509 Prodam vezan KOZOLEC, s 4 polji. Janez Krmelj. Frankovo naselje 6, Skofja Loka 6510 NESNICE, rjave, stare 8 tednov, prodam. Zgoša 47/A pri Begunjah 6511 Prodam obžagan LES, za drvarnico ali garažo. Britof 174, Kranj 6512 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO in AVTO-RADIOKASETOFON philips. Pokopališka 22, Kokrica, tel. 24-642 6513 Zaradi toče prodam dobro MLEKARICO, brejo 5 mesecev, tolšča mleka 4,2, staro 4 leta, križanka simetalka. Piaprot-na polica 29, Cerklje 6514 Rabljen cementni ŠPIČAK, 1500 kogOV in manjšo količino spodnjega in zgornjega USNJA, prodam. Jelar, Zadraga 5, Duplje 6515 Prodam KRAVO s teletom, DESKE 25-50 in KOMBAJN za pobiranj.- krompirja. Zg. Brnik 73, Cerklje 6526 Prodam KRAVO pred telitvijo in nekaj PANJEV čebel. Zalog 61, Cerklje 6527 Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Zg. Brnik 70, Cerklje 6528 Prodam 7 tednov stare grahaste PETE-LINČKE, primerne za dopitanje, cena 70 din. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 6529 Prodam mlado, 9 mesecev brejo kravo, dve TELIČKI stari, ena 10 dni in frizijka stara 2 meseca, KOSILNICI reform in stadler. Ljubno 25 6530 Prodam bel CEMENT. Lahovče 32, Cerklje 6531 Prodam več BIKOV za dopitanje, težkih od 300 do 500 kg. Naslov v oglasnem oddelku. 6532 Prodam 5 tednov starega TELETA simentalca. Podbrezje 129 6533 Prodam AVBO, ZAVIJAČKE in »MA-RELE«. Kati Urh, Breg ob Savi 77. telefon 40-144 6534 GALVANA - CINKANJE, komplet, novo opremo in kemikalije, prodam. Telefon 068-44-248 danes od 19. do 20. ure 6535 Ugodno prodam KUHINJSKE ELEMENTE marles z dvojnim pomivalnim koritom. Kranj, Šorlijeva 29, stanovanje št. 20 6536 Prodam KOKOŠI nesnice, stare eno leto, tudi za zakol. Zadraga 18, Duplje 6537 Prodam PUNTE in približno 2 t pol-jeklene ŽIČNE VRVI, premera 10 in 7 mm. Šenčur, Pajerjeva 6 6538 Zamenjam nov KASETOFON sharp RT 10 za standardno dimezijo. Možno tudi doplačilo. Dušan Popušek, Gostišče »RIBNO« Bled 6539 Prodam več BIKCOV, starih 10 dni, primernih za rejo. Korenčan, Podbrezje št. 17 6540 Prodam malo rabljeno KOSILNICO muta rapid. Bogdan Kovač, Vinharje 1, Poljane nad Skofjo Loko 6541 Ugodno prodam 4 kW termoakumula-cijsko PEČ, novo, nemontirano in 1100-li-trsko plastično CISTERNO. Telefon 06/ 62-468 popoldan 6542 Prodam 800 kosov OPEKE - modula-rec in 110 kosov betonskih zidakov. Telefon 064-62-289 6543 Prodam skoraj nov stereo GRAMOFON tosca 21, OJAČEVALEC čajevec 50 VV in električno KITARO musima. Marjan Kralj, Puštal 26, Skofja Loka 6544 Prodam novo 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Ropofta. Novi svet 14, Skofja Loka 6545 Prodam ZAPRAVLJIVČEK na gumi kolesih. Smokuč 48, Žirovnica 6546. Prodam 4 STREŠNA OKNA 112x90 cm, po 8.000 din. Tatjana Shrestha, Janeza Puharja 6, Kranj 6547 Prodam pašno TELICO, brejo 8 mesecev, simentalko ali frizijko. Porenta. Crngrob 5, Žabnica 6548 Poceni prodam OKNA 120x100 cm. Žitnik Miha, Moše, tel. 22-385 Prodam novo PEČ feroterm 35 in PUNTE. Peric, Šenčur, Mlakarjeva 40 651S Prodam suhe smrekove DESKE, 20 mm, POROČNO OBLEKO št. 38 in vran. ter vrata in odbijač za R-4 Planina 52 Kranj 65U Prodam SIMENTALKO, v sedmem mesecu brejosti, četrto tele. C. na Klanec 9, Kranj B618 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO ali KRAVO s teletom. Tenetiše 6,Golnik 6519 Pnodam PRIKOLICO za osebni avto. MREŽO za sejanje peska 10 mm, 100 m enofaznega KABLA na kolutu, 100 KLJUK za žlebove 6x 40, SAMOKOLNI-CO in 40 kosov »KLANF«. Križe 170 6520 Prodam dobro ohranjen črnobel TELEVIZOR riz-teletunken. Telefon 27-034 popoldan 6521 Prodam 11 let starega KONJA, sposobnega za vsa kmečka in gozdna dela. Ro-tar, Tržič, Cankarjeva c. 26 6522 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK Telefon 064-61-441 6523 Prodam novo 3 kVV AEG termoakumu-lacijsko PEČ. popovič, Staretova 34. Kranj - Čirče 6524 Prodam 40 kg težke PRAŠIČKE Velesovo 31. Cerklje 65'Ji Sporočamo žalostno vest, da nas je zapufit.il naš sodelavec v pokoju PAVEL KONČAN roj. 1914 Od njega se borne poslovili v soboto, 3. julija 1982, ob 15.30, na pokopališču Lipica, v Skofji Loki. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ isrwn Sporočamo žalostno ve«, da nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANTON KOVIC vrtnar v pokoju Pogreb dragega pokojnik?, bo v petek, 2. julija 1982, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici. ŽALUJOČI: žena Frančiška, otroci Franci, Meta, Miro, Tone, Lovro in Slava i družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Moravče, Hlcjska Dobrava, 30. junija 1982 PETEK, 2. JULIJA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN GLAS Ugodno prodam bodečo ŽICO in ročno ČRPALKO za vodo. Pristov, Vrba 18, Žirovnica T 0049 Prodam dva »ŠROTARJA«. Kurirska pot 7, Kranj 6550 Prodam 2,5 kub. m suhih smrekovih DESK, I. klase, debeline 30 mm. Informacije po tel. 82-268 6551 Prodam 150 betonskih KVADROV. Telefon 62-659 popoldan 6552 Prodam 8 let starega LIPICANCA, primernega za jahanje in vožnjo. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Selo 44 pri Bledu « . jl 6553 Prodam ŠOTOR za 5 oseb. Tel. 27-407 6554 Prodam 6 mesecev staro NEMŠKO OVCARKO z rokovnikom. Kersnik, Lese L Tržič 6555 Prodam MLADICE --BOKSARJE Česen, Prehod 1, Tržič, tel. 22-221 - int. 26-32 dopoldan 6556 JADRNICO elan zeta in PRIKOLICO za čoln, prodam. Telefon 24-020 6557 Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ »lincitibile« _>X) D (7 operacij). Jože Trček, Nova vas 92. Ziri 6558 Ugodno prodam nov KOTEL CTC, 33.000 ccal. Lovro Kozjek, Sr. Dobrava 19, Kropa, tel. 064-79-661 dopoldan; popoldan 79-614 6559 TERMOAKUMULACIJSKO PEĆ, 5 kW in kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) prodam. Telefon 22-325 popoldan 6560 Prodam nov RADIO iskra HI-FI, 2 X 50 W. Telefon 26-803 6561 Prodam kombinirano PEC za v kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 6562 Prodam dobro ohranjen 175-litrski HLADILNIK gorenje. Podlubnik 200, Skofja Loka, tel. 62-506 6563 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO ZS-300, staro dve leti. Julka M ur, Gorenja vas 179 0664 KUPIM Kupim ZAGO eirkularko ali samo motor zanjo. Naslov v oglasnem oddelku. Kupim 45 LAT za kozolec. Stane Polajnar, Binkelj 13, Skofja Loka 6354 Kupim KOMBINIRANO PEC za v kopalnico. Strahinj 79, Naklo 6413 Kupim zložljiv športni OTROŠKI VOZIČEK (marela). Križaj, GolniSka c. 44, Kranj - Kokrica 6414 Kupim barvni ali črnobel TELEVIZOR v dobrem stanju. Telefon 81-820 zvečer od 20. ure dalje 6415 Kupim enobrazdni obračalni PLUG za »Tomo Vinkovič« 30 KM. Oman Sp. Luša «. Selca nad Skofjo Loko 6505 Kupim rabljeno MIZARSKO STISKALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 6506 VOZILA Prodam ZASTAVO 101, športno opremljeno, garažirano, letnik 1974, registrirano do februarja 1983. Poljanska c. 11, Skofja Loka 6336 Prodam ZASTAVO 750; sachs 50, husqama 125. Marija Knaflič, C. v Vint-gar 6, Bled 6502 Prodam SIMCO rallye 1, športne izvedbe, rdeče-črne barve, letnik 1977, registrirano do' maja 1983. Informacije po telefonu 81-941 - int. 57 dopoldan; popoldan 82-102 od 17. ure dalje 6503 Prodam odlično ohranjen osebni avto VVV GOLF, letnik 1977, prevoženih 46.000 km, vedno gara iran. Ogled popoldan Franc Skantar, Sa/ska 1, Bled 6504 Prodam odlično ohranjen CITROEN 13, letnik 1980. A. Aljančič, Kovor 16, Tržič 6339 Prodam FIAT 850 special, celega ali po delih. Kern, Srednja vas 3, Šenčur 6343 Ugodno in poceni prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOLO elektronic 90 TOMOS. Janez Krmelj, Sv. Andrej 11 Skofja Loka (Hrastnica) 6416 KOMBI ZASTAVA 1300(7 -t- 1), letnik 1976, 70.000 km, poceni prodam, delno na kredit. Pot v Bitnje 8, Kranj 6417 Prodam avto 126-P, letnik 1977 in JADRNICO elan S 425 (zeta). Telefon 064-28-367 6418 FIAT 124, prodam. Telefon 24-233 6419 Prodam dobro ohranjen MOPED APN-4, cena 15.000 din. Trboje 9 6420 Prodam VVARTBURG, letnik 1973, motor generalno obnovljen. Ogled možen vsak dan. Kranj, Tončka Dežmana 6, stanovanje 26 6421 Prodam skoraj novo karoserijo za ZASTAVO 101.Ogled na Suhi 20 ! 6422 Prodam OPEL REKORD coupe sprint, letnik 1974, odlično ohranjen in registriran za 1 leto. V račun vzamem »FI-COTA«. Telefon 74-210 popoldan 6423 Zaradi odhoda v JLA, prodani ZASTAVO 750, letnik 1971. Luskovec, Strahinj 47 6425 Prodam IR MOTOR za zastavo 780 Kurirska pot 7, Kranj 6426 Prodam MOTOR TL za R-16 in dele. Adamovič, Sp. Bitnje 7, Žabnica 6427 Prodani VVV 1200, letnik 1969. Britof 215, Kranj (J428 Prodam ZASTVO 101, letnik 1978. Lado Primožič, Sv. Duh 132, Skofja Loka 6429 Ugodno prodam CIMOS CITROEN GSX. letnik 1977, registriran do aprila 1983. Telefon 064-60-568 od 7. do 9. ure dojx>ldan 6430 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. potrebno kleparskih del. Poljaiice, Mentol trg 31, Skofja Loka, tel. 064-60-860 in 62-(m 6431 AMI 8, letnik 1976, v voznem stanju, poceni prodam. Ogled v Zirov ni« i 6456 Kupim avto, primeren za TAXI, po možnosti na posojilo. Naslov v oglasnem oddelku. 6457 Prodam R-10, dobro ohranjen, na posojilo. Vprašajte na Ljubljanski 5, Kranj (Filip Ivič) 645H Prodani PONY EXPRESS. Štefanja gora 6, Cerklje 6459 Prodam BMW 2002 TI, karamboliran. Franc Keržan, Preddvor, tel. 064-45-013 6460 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registriran do decembra 1982. Ogled vsak dan v popoldanskem času. Bogataj, Binkelj 16, Skofja Loka 6461 ŠKODO, letnik 1974, prevoženih 72.000 km, neregistrirano, v voznem stanju, ugodno prodam. Potočnik, Dragočajna 23, telefon (X>1-627-087 (Smlednik) 6462 Prodam PEUGEOT 404, letnik 1968. motor po generalni. Ogled od 15 do 19. ure na Kalinškovi 17, Kranj (Bitenc) 6463 Prodam ZASTAVO 126-P, letnik 1978, ali zamenjam za ZASTAVO 101. Ogled v soboto in nedeljo. Kranjc, Sr. Bitnje 46 6464 Prodam FORD ESCORT, letnik 1976, Prevoženih 36.000 km. Darko Vujinovič, ot na Jošta 51, Kranj 6465 Prodam OPEL KADETT. letnik 1976, prva registracija 1978. C. na Klanec 18, Primskovo 6466 Prodam »FICOTA«, letnik 1971 in dele za Z-1300. Telefon 21-267 6467 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 SL, leto izdelave 1978, prevoženih 36.000 km. Ogled 4. 7. 1982 na dvorišču AMZS Kranj 6468 Kupim dobro ohranjen MOTOR za SIMCO 1000. Sašo Govekar, C. JLA 86, tel. 28-4,36 6469 Ugodno prodam generalno obnovljene dele za Z-750 in NSU 1000. Milan Mulej, Studenčice 1, Lesce 6470 Prodam SIMCO 1100, celo ali po delih. Pristavec Alojz, Sp. Otok 17, Radovljica 6471 Prodam MOTOR MZ 250, letnik 1979, preurejen in dodatno opremljen. Cotelj, Čopova 1, Lesce 6472 Prodani MOTOR C/ 350. prevoženih 9.500 km. Tupaliče 30, Preddvor 6473 BMVV 1600, prodam ali zamenjam za manjši avto. Telefon 23-208 od 17. do 19 ure 6474 Prodam pokrov motorja in odbijač, malo poškodovano, za GOLFA J Informacije po tel. 25-461 - int. -393 (Brtoncelj) 6475 Prodam GOLF die-el Telefon 61-826 od 7. do 15. ure 6476 Prodam OPEL REKORD, starejši letnik, registriran do februarja 1983. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Sekula, Gorenjska c 33 H, Radovljica '»477 Prodam vozno ŠKODO 1000 MM. ta 6.000 din, Telefon 26-091 Ugodno prodam ZASTAVO 101, ali zamenjam za dvomanualne električne ORGLE. Kranjec Franci. Pristava 10. TrliČ 6479 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 750, cena 55.000 din. Telefon 41-123. Kranjska 21, Šenčur 6480 Prodam ZASTAVO 750. Visoko 106, Šenčur 6481 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, registrirano do aprila 1983. Viko Močnik. Javomisko nabrežje »i. Jesenice 6482 Ugodno prodam SIMCO 1100. letnik 1976, prevoženih 75.000 km, ali zamenjam za večji avto. Milutinovič, Savska c. 24, Kranj 6483 Prodam ZASTAVO 750. Ogled od 16. do 18. ure vsak dan razen petka, sobote in nerMir -Aror/ I)ul'. 'Šorliievn -in. Kram 618 1 Prodam WARTBURG de lux, letnik 1977, v dobrem stanju, prevoženih 77.000 km, s premično streho, za 80.000 din. Franc Hribernik, Naklo 89 6485 Ugodno prodam R-4, letnik 1975, prevoženih 56.000 km. Ahačič, Zlatnarjeva pot 6, K ranj - Stražišče 6486 Prodam osebni avto OPEL KADETT, prvič registriran novembra 1976. Telefon 064-50-907 8487 ZASTAVO 101 lux, letnik 1978, prevoženih 49.000 km, registrirano do junija 1983, dodatno opremljeno, prodam. Informacije popoldan DO I e! 064-69-301 6488 CZ 350 in ZASTAVO 750, prodam. Sku-mavc, Koroška Bela, Nova ulica 9, Jesenice 6489 Prodam 18-tonsko PRIKOLICO za vlačilec in VLAČILEC mercedes, lahko tudi po delih, ter TAM 5000, po delih. Polajnar, Trnje 3, Skofja Loka, tel. 064 62-147 6490 Prodam osebni avto PZ 125, letnik 1973, v voznem stanju. Simona Gregorčičeva 26, Radovljica, tel. 74-919 6491 Prodam dele za R-4 in OPEL REKORD. Telefon 74-368 6492 Prodam »FlCKA«, letnik 1971, registriranega do februarja 1983. Žarko Marn, Gradnikova 2, Javornik - Jesenice, telefon 83-948 6493 Prodam VW 1500, letnik 1967, neregistriran, lahko tudi po delih. Ogled popoldan. Alojz Grilc, Podkoren 61, Kranjska gora 6494 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, I dodatno opremo. Marko Pleško, Jegorovo predmestje 9, Skofja Loka, tel. 60-071 6495 Prodam RENAULT 16 TS, V dobrem stanju, letnik 1970. Voklo 88 pri Šenčurju po 15. uri 6496 Prodam VVARTBURG A po delih (tudi školjko). Mitja Mrak, Rodine 20/C, Žirovnica 6497 Prodam GOLFA JGL, starega leto in pol. Informacije po tel. 25-727 od 16. do 19. ure 8498 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972, obnovljeno. Kokalj, Srednja vas 2, Begunje 6499 Prodam ŠKODO 1000 MB, dobro ohranjeno, v voznem stanju, neregistrirano. Stane Blas, Radovljica, Gorenjska c. .33/A, tel. 75-410 od 6. do 8. ure in od 14. ure dalje *>'r>00 Prodam BMVV 2500, letnik 1971. Telefon 064-82-495 6501 Prodam IR MOTOR za zastavo 750. Kurirska pot 7, Kranj 6565 AMI 8, 1975, prodam. Reševa 5, telefon 25-678 8866 Ugodno prodam ŠKODO 100 S, letnik 1972, karambolirana leva stran Jako * Marija, Sp. Gorje 130 a. Tel. 77-042. Ogli petek popoldne, sobota ves dan. Prodam ŠKODO 100L, letnik 1973. Mežnarec Ivan, Selo 11, Žirovnica 6025 STANOVANJA Oddam SOBO I predplačilo). Knže 75, tel. 23-560 od 15. do 16. ure 8667 Prodam trosobno STANOVANJE v Kranju (95), ali zamenjam za vikend ob morju ali staro hišo z vrtom v slovenskem ali hrvaškem primorju. Ponudbe pod: Tudi na otokih ali po tel. 064-88-506 6568 Mladim fantom oddam SOBO Naslov v oglasnem oddelku. 6569 Dve dijakinji iščeta SOBO. Lindič, C talcev 8, Kranj. 8670 Prodam novejše dvosobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču. Možno plačilo s kreditom, delno / gotovino. Naslov v oglasnem oddelku. 6571 Kupim STANOVANJE v Kranju do 50 kv. m. Ponudbe pod: gotovina 6572 Mlada družina z enim otrokom, išče STANOVANJE v Kranju. Stojan Kon-dič, Jezerska c. 94, Kranj 6573 Mlad par išče SOMO s kuhinjo n sam tarijami v Kranju ali okolici. Možno plačilo v naprej, v devizah Staneta Žagarja 20, Kranj ,, 6674 45-letna ženska išče SOMO Lahko delno pomaga, ali varuje otroke. Šifra Julij V najem vzamem GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalnice. Ponudi«; pod: Nujno . 6576 Zamenjam trosobno STANOVANJE (novejše) Kranj - Planina za manjšo HIŠO - možnost bivanja, v okolici Radovljice, Begunj ali Kranjske gore. Telefon 064-82-400 6577 1 POSESTI ENODRUŽINSKO HIŠO - Ljubljana—Šentvid, 135 kv. m, masivni les, (i BOD, pritiklme, 2 kleti, 2 garaži, drvarnica, shramba, večji urejen vrt, telefon, zamenjam za enakovredno manjšo, lahko (udi etažno, vrstno, montažno ali podobno na področju Škofje Loke, Kranja ali Kamnika Samo pismene |x>nudbe na naslov: Mari Zupan, Koščeva 4. 61210 Ljubljana-Šentvid ali informacije po tel. 061-52-427 6291 Prodam oziroma zamenjam GOZDNO PARCELO /a ZAZIDLJIVO v okolici Škofje Loke. Telefon 064-61-712 6357 Prodam družinsko HlSO v Kranju ali zamenjam za primerno ob morju Šifra: Z vrtom ali po tel. 064-88-506 6578 Kupim HIŠO ali gradbeno PARCELO v Kranju. Ponudbe pod: Takoj 6579 Prodam GARAŽO v Tržiču - Bistrica ob Deteljici. Telefon 50-735 po 18. un , 6580 PARCELO, nezazidljivo ali zazidljivo na Zg. Jezerskem, kupim. Ponudbe |>o tel. 22-679 . 6581 1 ha TRAVNIKA v okolici'Šenčurja, zamenjam za približno enak travnik ali njivo, samo za obdelavo v okolici Vodic ali Smlednika, naslov v oglasnem oddelku , 6)82 Iščem manjši LOKAL v centru Kranja ali bližnji okolici. Šifra: Mirna obrt 6583 Prodam VIKEND HIŠICO (premestitev) Telefon 064-22-861 6584 V najem oddamo tri PROSTORE, v skupni izmeri približno 160 kv. m v Kulturnem domu Predoslje Prostori so primerni za pisarne ali lažje storitvene dejavnosti. Informacije dobite po tel. 21-21-711. Ogled možen vsak vsak torek od 16 do 18. ure ''->•'• V Zireh prodam vseljivo starejšo HlSO z vrtom, elektriko in vodo. Primerna je za »adaptacijo« ali nadomestno gradnjo. Vprašajte po tel. 063-852-189 vsak dan od 14. do 15. ure. Naslov v oglasnem oddelku 6586 ZZZZZ ZAPOSLITVE 1 Zaposlim KOVINOSTRUGARJA za nedoločen čas. Nastop dela in OD po dogovoru. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO Valentin REPE, Železniška 9/A, Lesce , 8358 Fant vajen vseh del, išče kakršnokoli DELO med počitnicami. Naslov v oglas* nem oddelku. 6587 Takoj sprejmem pridno DELAVKO. Nudim dobro plačilo. Šifra: Zanesljiva 6588 FRIZERKO (dobro moč), z nekaj prakse, sprejmem takoj ali po dogovoru. FRIZERSKI SALON Slavka PIRC, K ranj, Cankarjeva 8, tel. 23-785 6589 Iščem fanta za priučitev. POHIŠTVENO MIZARSTVO Lado LIPAR, Rožna ul. 39, tel. 41-098 - delavnica - Lahovče št. 31 6590 KV KUHARJA v družbeni prehrani v Skofji Loki, takoj zaposlim OD po dogovoru. Telefon 62-468 popoldan 6614 OBVESTILA GRADITELJI! Industrijska prodajalna Ljubljanskih opekarn vam nudi ves gradbeni material za vašo hišo: MB, -Mcšriik »Novoteks«, dimnik s< hidel, betonski bloki in razne druge izdelke. Vse informacije vam nudijo: Andrej SMO-LEJ, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579 in šoferja: Radovan Kondič, Kranj, Britof 20 in Slavko Cebulj, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem. Na željo kupca dostavljamo vse na gradbišče 5466 EXPRES IZDELAVA KLJUČEV Kranj (za trgovino GLOBUS), obvešča cenjene stranke, da bo delavnica zaprta od 5. 7. do 10. 7. 1982 zaradi letnega dopusta. 6594 Sprejemam naročila z.a vsa KROVSKA in KLEPARSKA DELA. Naslov v oglasnem oddelku. 6595 Doma izdelujem vse vrste KOVINSKIH IZDELKOV, po naročilu. Šifra: hitro in solidno 6596 Vsa ZIDARSKA DELA, izvajamo kvalitetno in po solidni ceni. Kranj, Staneta Žagarja 20 6591 Poceni vam izvršim KERAMIČNA DELA (polaganje ploščic in podobno). Šifra: Kvalitetno 6592 Opravljamo vse vrste ZIDARSKIH DEL Telefon 49-154 6593 PRIREDITVE SKUPINA ^ \t*wrJRA v SOBOTO 3 Vil OB 16' NA PIKNIKU ALPLESA V SEt£AH ****** * V NEDELJO 4 VI OB 16" FA NA VESaiCI V HRASTJAH GASILSKO DRUŠTVO PREBACE-VO - HRASTJE, prireja 4. 7. 1982 VE LIKO VRTNO VESELICO s parado ob 30-letnici obstoja društva. Vabljeni vsi ljubitelji dobre pijače in jedače. Bogat srečolov in kegljanje za dobitke. Za ples in razvedrilo vas bo zabaval ansambel TRGOVCI. Na predvečer prireditve je predvajanje filma pred gasilskim domom. VLJUDNO VABLJEN I' 6597 HOKEJSKI KLUB NAKLO, priredi v solM.to. 3. 7. 1982, ob 19. uri KRESNO NOC in v nedeljo, 4. 7. 1982 ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel SI BI L A 6598 GASILSKO DRUŠTVO BESNICA, prireja v nedeljo 4. julija 1982, ob 15. uri PROSLAVO s prevzemom gasilskega avtomobila. Po proslavi je VELIKA VRTNA VESELICA z bogatim šrečolovom in kegljanjem za srnjad. Igra ansambel FANTJE IZ SELSKE DOLINE. U je dačo in pijačo poskrbljeno. Prireditev bo Ob vsakem vremenu. VABIJO GASILCI' 6699 GASILSKO DRUŠTVO ŽABNICA, priredi v nedeljo, 4. 7. 1982, ob 15. uri VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom in nagradnim kegljanjem za kolo. Veselica bo na vrtu v Žahnici št. 5 pri Miklavžu. Igral bo ansambel IVANA RU-PARJA V A MI.JO GASILCI! 6600 GASILSKO DRUŠTVO JEZERSKO priredi v nedeljo VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK 6601 ANSAMBEL KRVAVŠKI KVINTET igra v petek, soboto in nedeljo na RAZSTAVI CVETJA V CERKLJAH 6662 NAJDENO Našel sem KOLO. D »bi se Smledniška št.. 16 6803 Našla sem avtomobilsko GUMO na-ce-fti K ranj-Ljubljana Dolu se Zasavska 38, Kranj 6904 Pred Park hotelom na Bledu sem našla URO NA VERIŽICI Janša, Koritno 15. Bled 6605 ČESTITKA Miranu TTVADAR iz Vogolj, ki je 14. junija 1982 uspešno končal študij I. stopnje hotelirske fakultete v Opatiji, naše isheiic čestitke VSI NJEGOVI 6608 POZNANSTVA Samska upokojenka brez .obveznosti, s stanovanjem, išče sostanovalca, upokojenca ali invalida, do 60 let, poštenega, čistega, s srčno kulturo. V bolezni bova pomagala drug drugemu. Ponudbe pod Šifro: Cista — poštena 6607 50-letni samski, z novo hišo, Želi ipo znati dekle od 35 do 40 let, ki ima v »e! do dela na mehanizirani kmetiji v bližini Ljubljane Majhen otrok ni ovira. Ponudbe pod: Oglas naj te ne moti M08 ure. Zaželjena otroška družba. Telefon 24-493 6609 Iščem gradbeno skupino, za notranji omet stanovanjske hiše. Košir, Tenetiše 29, Golnik 6610 Tovarišica, ki je v ponedeljek, 21. 6. Eopoldan pri gostilni LAKNER na Korici, sredi ceste pobrala FOTOAPARAT altiks, v rjavi torbici, prosim, da ga proti nagradi vrne. H in ko Nečimer, Preddvor št. 145 6611 28, (! je ušel plav PAPAGAJ »PIKI« (ena nogica je deformirana). Javite proti nagradi. Kavčič, Novi svet 16, Skofja Loka 6612 LOTERIJA din 200 800 H.OOO 2.000 I oix» 4.00u 20.000 20.000 20,000 40 4.040 80 60 60 600 20.000 5(X).()00 50.000 20.000 8.000 20.000 60 60 80 60 100 400 6.000 20.000 20.060 20.080 20.000 20.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 3. julija bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranrp Delikatesa, Majstrov trg 11, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček — Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna — Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina - Center. Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo, 4. julija pa so dežurne naslednje prodajalne: Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Emona market — Prešernova l/a in Rožca — samopostrežna trgovinu na Javor. O. Novaka 8 SKOFJA LOKA S P Podlubnik BOHINJ Ljubljanske mlekarne — Oskrba Boh. Bistrica BLED Spccerija, samopos. žba Prešernova 48 in Živila Ceuter I Ljubljanska ul. GORJE Specerija . Market, Spodnje Gorje LESCE M urita 3 Lesce RADOVLJICA Ž: ila Center Radovljica Srečka din Srečka št. »t. 3560 400 666 40.1-10 6.000 4205 69500 2.000 (M77f, Hf)(X><) 2 000 06266 9a500 2.000 14885 5019.", 31 80 002405 71 120 313315 661 200 354965 891 160 (XII 1 L.OOO 6 136671 20.120 60616 20.000 27 02 80 67 22 60 97 62 100 3117 3202 480 075907 59272 2.000 221377 72622 6.060 236657 179922 1,000.060 322557 249002 20.080 423462 20.100 40258 287518 403 160 8343 600 09 9863 400 49 72393 4.000 79 90813 2.000 89 051813 20.000 • 99 291153 100.000 9539 90869 4 40 071459 17514 8.040 081909 50444 6.040 137779 52204 8.040 228039 291164 20.040 408469 OSTALO Iščem VARSTVO za- sedeniinpol-let nega otroka za mesec julij in avgust, izmenično od 6 do 14. ure in od 11. do 19. TflŽNI PREGLED K itANJ Solat« od 30 do 40 din, špinača od 60 do 70 din, cvetača 70 din, korenček od 80 do 100 din, česen od 100 do 120 din, čebula 60din, fižol o." 90 do 100 din, pesa od 50 do 60 din, kumare 60 din, paradižnik od 70 do 80 din, paprika .160 din, breskve 70 din, limone 69 din, ajdova moka od 80 do 85 din, koruzna moka od 30 do 35 din, kaša 80 din, surovo maslo 360 din, smetana 140 din, .skuta 120 din, sladko zelje 30 din. jajčka od 6 do 6,50 din. orehi 400 din, krompir stari 15 din, novi 30 din, med 180 din. GLASOVA ANKETA Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 7. julija 1982 do 9. ure na naslov: CP GLAS Kranj, Moša Pija-deja 1, 64000 Kranj - PRAZNIČNA KRIŽANKA. Krvodajalske akcije v juliju Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi, da se udeleže krvodajalskih akcij v juliju. Prijave sprejema občinski odbor rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivisti RK odgovorni za krvodajalstvo. Konec tega tedna, to je v četrtek, in v petek sta bili krvodajalski akciji za občane Zirov, 6. julija pa bodo dali kri občani Gorenje vasi, 7., 8. in 9, julija občani iz Železnikov, v Skofji Loki pa bo krvodajalska akcija 13., 14., 16. in 16. julija. Skrb za večjo varnost v prometu Na manjše število prometnih nesreč vpliva tudi preventivno delo - Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri AMD Kranj, ki jo vodi Miro Kočevar, uresničuje obsežen delovni program — Pozornost vzgoji mladih Kranj - Nesreče na cest ali postajajo vsakdanji prizor. Sprejemamo lili kol nujno posledico sodobne-ga načina življenja, vendar obenem ..kusamo s kritičnim ugotavljati jem vzrokov zanje vplivati na čim manjSi obseg tega negativnega pojava. Ob tem sc zavedamo, da nista edina krivca za nesreče le nepopolna urejenost naših cest in tehnična pomanjkljivost vozil v prometu: znano je namreč, da smo med najpogostejšimi krivci prav udeleženci v cestnem prometu. Od tega, koliko poznamo in spoštujemo cest nO prometne predpise, je predvsem odvisno število nesreč. »Obseg nesreč na naših cestah se glede na povečano število vozil v prometu zadnja leta zmanjšuje,« pravi predsednik ko-Miisije za vzgojo in varnost v cest nem prometu pri AMI) Kranj Miro Kočevar in obenem naglasa: »K temu veliko pripomore preventivno delo na tem področju. Tudi v našem društvu namenjamo precej pozornosti ukrepom za boljšo prometnd varnost, vanje vlagamo veliko prizadevanj in denarnih sredstev. Letos smo za našo dejavnost doslej porabili 130 tisoč dinarjev. Temeljno aktivnost usmerjamo v vzgojo predšolske in šolske mladine, svetovanje za starše in vzgojo novih voznikov.« Komisija posveča največ skrbi delu z mladimi. Po kranjskih šolah organizira kolesarske izpite, ki jih je letos opravilo kar 334 učencev. Izpit za dvokolo z motorjem si je z njeno pomočjo pridobilo 32 mladih, 25 dijakov srednjih šol pa je naredilo izpit iz cestno prometnih predpisov za upravljanje osebnih vozil. Razen tega so v komisiji pripravili tudi tekmovanje s skiroji, ki se ga je udeležilo okrog 180 gojencev iz vzgojno varstvenih zavodov. Zadnjo akcijo so izvedli v sodelovanju z Zvezo šoferjev in avtomehanikov ter svetom za preventivo in vzgojo pri občinski skupščini v Kranju 24. junija, ko so okrog 630 učencev od 1. do 6. razreda iz osnovne šole na Planini z avtobusi popeljali po ulicah Kranja. Tod so jih prometni miličniki seznanjali- s signalizacijo na cestah in opozarjali predvsem na nepravilnosti v trenutni situaciji. Pomembna dejavnost komisije so bila tudi razna predavanja. /.;» starše so pripravili 7 predavanj o varni poti otrok v šolo in domov, ki jih je obiskalo 273 udeležencev. V organizacijah združenega dela so izvedli 4 predavanja /.a 140 poklicnih voznikov, ki so jih seznanili z novostmi zakona <> testnem prometu in preizkusili njihovo dosedanje poznavanje predpisov, »V drugi polovici leta čaka našo komisijo,« končuje pogovor predsednik Kočevar, »še veliko nalog. V načrtu imamo predava- Vse naredimo na pol Spet stoji na postajališču na Jeprci mala zasilna restavracija, bolje mali bife, da tu gostje dobe topel čaj, kavo, hot dog, kaj za odžejati. Turisti se ustavljajo ves čas. Lahko bi bil bil odprt od rane zore pa do polnoči, ali pa kar noč in dan. Ves čas bi imel delo, kajti v sezoni reka turistov skoraj ne presahne. Kako dobro dene počitek in osvežujoč ali pa topel zaužitek, ve le človek, ki je dolgo na poti. Tokrat na Jeprci stoji bife kranjskega Alpetoura. Lične mizice so postavljene zunaj, vabljivi oranžni stoli in sončniki. Zaenkrat je Franci Bajt, natakar iz Creine, tu še sam. Polne roke dela ima. Ce bi bilo malce drugače organizirano, če bi se vsaj dva menjala in bi bil ta potujoči bife znotraj bolj ekonomično in pripravno urejen, bi lahko imel tu bolj bogato ponudbo: vsaj še ocvrta jajčka, šunko, sir, vino, kranjske klobase. Pa morda bi vse Še bilo, če bi bila tu voda. In človek mora ves čas kazati le tja v gmajno, kamor se turist zaradi »kupčkov« kar boji stopiti... stranišča. Na prijetnem koncu je tole postajališča, a nerodno je, ker z druge strani ni dovoljen dovoz. Tamle gori sem moral ustaviti, parkirati za robom cestišča, da sem lahko potem prišel sem peš. Ali bi naredili kaj podobnega tudi na drugi strani, ali pa pustili dovoz. Saj nisem zahteven, a da na takemle prostoru kjer se ustavlja toliko turistov, ni ne stranišča, ne vode, pa res ne gre.« Jonna Schultz Andersen iz Valbvja na Danskem: »Z možem potujeva z motorjem po Evropi. Tri dni sva že na poti. Naslednja najina postaja je Postojna, potem pa Dubrovnik, pa naprej v Grčijo in nazaj po gornjem delu Jugoslavije. Boljše ceste imata Avstrija in Nemčija, moram reči, a pri vas je bolj toplo. Mi pa iščemo le sonca. Takele restavracije so pripravne, le pogosteje bi morale biti postavljene. Po 75 kilometrih vožnje po vašem ozemlju je menda prva ob cesti. Zunaj ima mali bife vsaka črpalka, zvečine so pa tovečje restavracije. Pa tudi tole je v redu, da le je, da se malce odpočiješ in odžejaš. Upava, da so postavljene tudi naprej ob najini poti.« Veljko Stanič, Prnjavor; delavec na začasnem delu v Nemčiji: »Bosna res nima takih postajališč, a v Avstriji, Nemčiji, kjer se vozim, ima vsako drugo ali tretje parkirišče kiosk, motel, Stanka Koder, gostinska delavka, Ljubljana: »V redu, da so postavili tule ta kiosk. Tudi domačin se rad ustavi. Toda to še ni vse. Postavit; kiosk, sanitarij pa ne! Saj dež res spere, ampak to si danes pri našem turizmu res ne moremo in ne smemo več dovoliti. Hočemo veliko turistov, veliko deviz, obnašamo se pa takole. Ce smo postavili kiosk s hrano, bo vsak pričakoval, da si bo vsaj roke tu lahko umil. Pa naredimo takole na pol. Čisto nam podobno. In tudi tako ni urejeno, da bi tujci lahko plačali z devizami. Takole gredo mimo! Tujci pa le zmajujejo z glavo in si pač mislijo svoje. In ponudba na takem postajališču bi bila lahko bolj bogata. Vendar pa ne moremo zahtevati, da bo eden delal 16 ur. Res škoda, da nas nič ne izuči.« D. Dolenc nje za mentorje prometne vzgoje v vzgojno varstvenih ustanovah in šolah, ki bo na začetku novega šolskega leta. Se naprej bomo pripravljali kolesarske izpite in vse druge oblike preventivne dejavnosti s šolsko mladino. Ena največjih akcij bo kviz o prometu za učence osnovnih šol 22. decembra, s katerim bomo počastili tudi letošnji praznik naše armade. Vse dejavnosti, ki jih usmerjamo v zagotavljanje večje varnosti v prometu, bodo prav tako pripomogle k dosegu enega temeljnih ciljev letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti v kranjski občini.« S. Saje Seznanjanje mladih s prometnimi razmerami — prispevek k večji varnosti - Foto: S. Saje