56. številka. Ljubljana, v petek 9. marca. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MOD. Uhaja vsak dan nećer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatr o-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■Meo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt lita 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačnje se od. Četiri stopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni 61 v o je na Kongresnem trga St. 12. Upritvni fttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Koalicija in njeno pravo lice. u. Drugi slučaj, ki jasno dokazuje, da ima koalicijska vlada očitno protiulovaoske tendence in da zmatra slovanske narode v naši mouarhiji za nekaka plemena druge vrste, katerih politično in kulturno gibanje za celokupno državo nikake vrednosti niran, je vladno postopanje napram nameravani čežki etno-grafični razstavi t Pragi. Za časa velike deželne razstave v Pragi dogovorili so se češki rodoljubi, da prirede leta 1895 v narodovem središči veliko etoografično razstavo. Z vso tisto občudovanja vredno vztrajnostjo, po kateri se čefiki narod po vsem svojem delovanju in nebanju odlikuje, z vso tisto vztrajnostjo oklenili ao se poklicani krogi sprožene ideje in ta nje uresničenje za stavili vse svoje sile. Pripravljalna dola za to razstavo so dozorela v toliko, da ni več dvomiti o končnem uspehu. Ves narod je unet za to razstavo, katere znanstveni in kulturni pomen se ne da zanikati, vsi krogi tekmujejo, da bi ae čim sijaineje in znameniteje posrečila, le koalicijska vlada ne gleda tega prizadevanja s prijaznimi očmi, le njej ni ta projektovaoa razstava vSeč. Io izrazila je to svojo naklonjenost na nedvoumen način. Razstavo pripravljajoči odbor se je namreč zaradi potrebne gmotne podpore obrnil do tistih faktorjev, ki so poklicani pospeševati njega namen, namreč do Praške občine, do deželnega zbora češkega in do naučnega miniaterstva. Ko je odbor uložil dotične tri proftnje, je bil gotovo trdno uverjen, da ta korak ne bode brez uspeha, saj gre vender za eminentno kulturno napravo, katere podpiranje in pospeševanje bi moralo vsakemu imeno-novanib faktorjev biti sveta dolžnost. A kmalu, prav te dni, se je odbor uveril, da je bil v veliki zmoti. Naučno ministerstvo mu je namreč naznanilo, da nameravani razstavi ne more nakloniti zahtevane podpore v znesku 60000 gld., ker ta razstava ne bo koristila vsemu prebivalstvu dež le češke, nego samo narodu češkemu, ne pa tudi nemškemu Ko smo čitali to motivacijo naučnega mini-sterstva, smo ostrmeli. Nismo verovali svojim očem, da proklamuje naučno ministerstvo in ž njim koalicijska vlada s tako lakoničnimi besedtmi tako nenavaden priuči p. V tej motivaciji je obsežen popoln program, katerega z ozirora na naše specijelne slovenske razmere nikakor ne smerno prezreti. Tu ne gre več samo za češko etnegrafično razstavo. Ta bo velika in sijajna, tudi če jo ima narod sam brez državne podpore prirediti. Tu je treba pribiti načelo, katero je koalicijska vlada b to odklonitvijo razvila, načelo, da ni smeti iz državne blagajne ničesar podpirati, kar bi moglo koristiti kakemu slovanskemu narodu, ne pa zajedno tudi nemškemu narodu. Češka etnografičua razstava že po svoji naturi ne more koristiti Nemcem, ampak samo Cehom. Prirejajo jo privatni ljudje s prostovoljnimi prispevki, a država bi jo morala podpirati, kakor podpira iz državne blagajne mnogo drugih takih potrebnih in nepotrebnih naprav, tudi če koristijo samo nemškemu narodu. Etnografična razstava ima za jeden v okviru habsburške monarhije živeči narod največji kulturni pomen, vrh tega pa je za znanost sploh največje pomenijivosti. Ta narod ima kakor vsak drugi pravico zahtevati, da se njegove kulturne naprave podpirajo ne glede na to, ali te naprave tudi fie komu drugemu koristijo ali ne. Lahko bi navedli celo vrsto raznih nemških naprav, katere vlada izdatno podpira, dasi so tako minimalnega znanstvenega ali kulturnega pomen«, da je prav za prav evfemizem, ako se pri njih sploh o kakem takem pomenu govori, dasi koristijo, ako sploh kaj koristijo, samo Nemcem. Pri teb napravah se vlada nikdar ne ozira na druge narode, prav kakor da bo Nemci več vredni od nas. Zato pa je povsem naravno, da zmatramo vladno postopanje napram Češki etnografični razstavi kot izraz nenaklonjenosti in neprijaznosti koalicijske vlade proti kulturnemu in znanstvenemu gibanju slovanskih narodov. S tem načelom je vlada jasno in glasno pri-poznala, da odslej ne misli nobene naprave, nobenega podjetja podpirati, ki bi koristilo Slovanom ne pa ob jednem tudi Nemcem. To je usodnega pomena zlasti za nas kranjske Slovence in nehote se nam usiljuje vprašanje: Ali ae bode odslej vlada v naši samoslovenski kronovini, kjer nobena naprava ne more koristiti Nemcem, ker jih je tako malo, da jim splob nobena stvar ne more niti koristiti niti škodovati, ali se bode odslej vlada tudi pri nas držala tega načela? Bojimo se, da bo bode tudi slovenskim napravam odrekala vladna pomoč, nem škim seveda ne, in to pomnožuje naše že itak veliko nezaupanje v koalicijo. Vlade, ki ima princip, da sme iz državnih blagajnic podpirati samo to, kar je Nemcem v korist, ne pa tudi tega, kar je samo Slovanom v korist, take vlade bi vsaj Slovenci ne smeli s svojim prijateljstvom nadlegovati. Govor poslanca Ivana Hribarja v proračunske! debati v deželnem zboru kranjskem XIV. seji dne 16. februvarja t. 1. Visoka zbormca 1 Že okolnost, da imamo danes pred saboj v razpravi poročilo večine in poročilo manjšine finančnega odseka, dokazuje nam, da so vprašanja, za katera daues gre, jako važnega pomena. Da je prejšnji poročevalec finančnega odseka v finančnem odseku odložil svoje poročilo, ima svoj povod v tem, ker se je vsled mojega predloga re-asumoval sklep, kateri je visoka zbornica pred kratkim storila o prilogi 33, to je o poročilu deželnega odbora glede* pokritja stavbinskih troškov za novo bolnico v Ljubljani in je p >tem večina fi-nančuega odseka spremenila svoje nazore glede pokritja letošniega primanjkljaja pri deželnem zakladu ter se akomodovala predlogom, katere danes zastopa častiti gospod poročevalec večine finančnega odseka, kanonik K'un. Jaz sem b prvega početka, ko se je stvar razpravljala v finančnem odseku, sam stal na stališči, da se ne morem striniati z naklado na pivo in sicer iz razlogov, kateri so se mi z narodnogospodarskega stališča zdeli važni. Vendar se mi pa inkonsekveutnoBti ne more očitati, zakaj takrat v finančnem odseku sem že naglašal, da bi veliko raje imel, da bi ae letos z nob?no naklado niti na direktne davke, niti na pivo, ampak s posojilom pokril primanjkljaj prt deželnem zakladu. Finančni odaek se je potemtakem aamo akomodiral mojemu mnenju. Vprašanje je sedaj, gospoda moja, ali je to mnenie opravičeno ali ne. Jaz pravim, da je z ozirom na faktično stanje deželnega budgeta popolnoma opravičeno Iz poročila častitega gospoda poročevalca večine finančnega odseka je razvidno, da imamo 752.734 gld. rednih potrebščin; Temu nasproti stoji redno pokritje v znesku 95 909 gld. Ako ta znesek odtegnemo od skupne Bvote redne potrebščine, vidimo, da znaša nepokrita redna potrebščina 656.825 gl. Ce ae sedaj vzame tudi v poštev, da nam s prihodnjim letom država poBlednjiČ plača oni pri konverziji zemljiščno-odveznega dolga pogojeni donesek 127.227 gld, videti je potemtakem, da bodemo še leta 1896 , ako bi letošnje številke ostale neizpre-menjene, imeli samo 784 052 gld. redne potrebščine Temu nasproti stoji torej pokritje po 28% nakladi na direktne davke, potem naklado na indirektne davke in pa deželna naklada na žgane opojne tekočine v skupnem znesku 760 279 gld., tako da bi nepokritje v ordinariji, ko odpade deželi državni, vsled konverzije zemljiščno odveznega dolga pogojeni pnspevek, samo okroglo 24 000 gld. iznašalo. Ker pa je pričakovati in se vidi vsako leto iz izkazov deželnega odbora o uspehih direktnih davkov, da je tendenca pri davkih vedno ta, da naraščajo, zaradi tega sem prepričan, da se bode leta 1894. priklada na direktne davke toliko zvišala, da bodemo redno potrebščino popolnoma mogli pokriti z rednimi dohodki. Danes se je razdelilo mej gospode tovariše poročilo davčnega odseka o deželnih deležih pri pro-jektovani osebni dohodarini. To poročilo je sestavljeno temeljito na podlagi vladnega načrta postave o izpremembi dohodarine in gospod poročevalec se postavlja tu na stališče, da utegnejo davki, od katerih bode dežela v bodoče mogla potom naklade pokrivati avoje gospodarjenje, znižati se. Da utemelji to mnenje, pravi na strani 2. svojega poročila, da utegne celo državni zbor predrugačiti v tem zmislu načrt zakona, da se takoj mesto davčnih odpustkov defiaitivno znižajo stari prinosni davki. Će bi res bilo pričakovati, da bi se državni zbor odločil za to, pritrjujem tudi jaz, da bi se znižali davki in potemtakem tudi deželni prihodki, katere dobimo od davkov. Ali gospoda moja od obečanja državnega zbora, da bode postopal proti vladi io proti volji njenej, pa do uresničenja tega obečanja je še jako velik korak. Vsaj smo v prejšnjih časih videli, da je finančni miuister v državnem zboru s katero koli predlogo mogel prodreti. S početka so se poslanci dostikrat ad captandam benevolentiam eleetorum ustavljali, potem pa je vselej protivje izginilo kakor rosa na jutranjem solnci in večina poslancev je glasovala za davčno predlogo, s katero je minister prodret-. Vprašanje je, ali bode finančni miuister Plener morebiti drugačnega mnenja, nego je bil prednik njegov dr. Steinbacb, ko je predložil davčni načrt. Ce bi morebiti sam popustil ud zahteve, da se imajo realni davki znižati šele potem, ko se pokaže uspeh dohodarine, potem je mogoče, da bi se državni zbor osokolil; ali kolikor poznam finančnega ministra, imam danes prepričanje, da bode pl Plener ravno tako ostal pri Steinbacbovem zakonskem načrtu, ko da bi branil lastno svoje duševno dete. Ce pa bode tako, potem se bode sklenil zakon o davčni reformi tako, da bodo davki prinašali vsekako veliko več dohodkov, kakor sedaj prinašajo, kajti tendenca vsake davčne reforme je, da se davki pomnože* Država potrebuje za Bvoje velikanske voja&ke potrebe novega vira prihodkov in ta novi vir se jej ie zdela davčna reform«. — Vsaj je mogoče, da ima fi lančni minister voljo znižati realne davke, ali vedno bode to znižanje realnega davka tako, da bode zaostajalo za večjimi dohodki, katere bode država dobila od nove dohodarine. Jaz torej celo mislim, da če bi dežela v zameno, da se odpove pravici naložiti na novo dohodarino deželno priklado, dobila le 20°/0 dohodka od nove dohodarine, da bi škoda ne bila velika, dasi priznavam, da bi utegnil« biti nekaj škode za deželo pri tem. Toliko * p* gotovi d* se bode dohodarina za desetkrat tako povifal? k se bode znižal realni davek, zaki finančnemu mi -nistru bode največ na tem ležeče, ia bele napolnil državno blagajnico. To kar se tl5e dohodarine in utemeljevanja trditve, da utegnemo brez povišanja naklade na direktne davke za nekoliko Časa vsaj v rednib potrebščinah izhajati. Jako velika rubrika pa je izredna naša po-trobščina. Izredna potrebščina naša — o tem ne sme nihče biti v dvomu — bode vsekako ostala na tej višini, kakor sedaj, ako ne bode še celo rastla. Pričakovati pa je, da bode rastla in sicer zaradi tega. ker bo je upe'jala neka nova akcija glede vodovodov in ker bode treba to akcijo sedaj, ko je vlada pripravljena podpirati jo, podpirati tudi od strani dežele. Gotovo je, da bode to požrlo veliko denarja. Ali vprašam se, kedaj in po kolino bodo prišlo na leto na vrsto, da se iiplača. Zakon o podpiranji vodovodnih naprav se lahko sklene, in kakor vidite, Btanejo vsi ti vodovodi, o katerih so se iskoni sklepali v poslednjem času, rea veliko denarja. Sedaj pa nastane deželnemu odboru šele nalog, pogajati se s udeleženci in gospoda moja, to bode silno težavna stvar. Pomislite le revščino dotičnih krajev, katerim hočemo preskrbeti vodovode in videli bodete / takoj, kako teško bode z interesenti priti do končnega dogovora o donesku, kateri imajo plačati. Tako se utegne izpeljava dotJČnega projekta zavleči sa 5 do 6 let in potemtakem nikdar na jedno leto ne bode prišlo preveč otežkočenja na deželno blagajnico. Istina je, da bode treba izpeljati še mnogo drugih važnih stvari), vendar pa tudi te stvari, ako abstra-tiujemo od povekšaaja blaznice na Studenci, najede d-krat ne bodo prfiaročile talko veJikih, ■ trošknjfo Gotovo je tedaj iu tega ne tajim, da bode gleda vaeh teh stvarij jedenkrat treba skrbeti za pokritie, zani-kavam pa, da bi bilo zaradi tega treba že letos Btoriti kak morebiti prenagljen sklep in tak prenagljen Bklep se mi zdi povišanje deželne naklada na direktne davke za 4%. kakor je nesietuja gospod poročevalec manjšine finančnega odseka.. , , Govorilo se je v finančnem odseku tudi o nakladi na pivo. Meni ta Btvar koj iz početka ni bila všeč; vendar pa pritožna vam, da se vprašanje da razmotrivati. Jaz do danes še nisem prišel do zaključka in še ne vem, ali mi bode mogoče, da bodem v bodočem zasedanji glasoval za naklado na pivo, ali za povišanje naklade na drektne davke; vendar pa mislim, da je ideja, katero je v finančnem odseku sprožil častiti gospod poročevalec večine finančnega odseka kanonik Klun, tako velike važnosti, da ee mi zdi vsekako potrebno, da se deželni odbor peča temeljito s to stvarjo, da nam bode v prihodnjem zasedanji mogel poročati, koliko da je na leto pričakovati od tega davka. Častiti gospod predgovornik Luckmann je opozarjal na to, da bi bila z naklado na pivo Ljubljana najbolj zadeta. Do neke meje je to resnično. Ako Ljubljana plačuje 500.000 gld direktnih davkov, znašala bi deželna naklada, katero misli vpeljati manjšina finančnega odseka 20.000 gld. Po mojem prepričanji pa Ljubljana sama konsumuje najmanj 40 000 hektolitrov piva, tako da bi naklada na pivo, ako bi se vpeljala v tisti meri, katero priporoča častiti gospod poročevalec večine finančnega odseka, ako bi se namreč odmerila po 1 gld. od vsakega hektolitra zavžitega piva, znašala na leto 40.000 gld. To je res večja svota nego ona, po kateri bi se zadela Ljubljane, ako bi se deželna naklada povišala za 4%, ali častiti gospod predgovornik Luckmann je pri tem vprašanji pozabil na neko drugo okoliščino. Vsaj ne konsumajejo Ljubljančani nami toliko piva, vbsj prihajajo v Ljubljano tudi mnogi deželani, pa tudi tujci in potemtakem je vendar mogoče, da se stvar zjednači in da se da naklada na pivo naložiti, ne da bi se prebivalci na kmetih in v mestih preveč nejednakomerno zadeli. Kar se t če aonzuma pive, je častiti gospod predgovornik trdil, da pride v tem oziru poglavitno v poštev mesto Ljubljansko, ker se v Ljubljani primeroma veliko več piva konzumuje, kakor povsod drugod po deželi. Upozoriti pa moram gospoda predgovornika na to, da jako veliko piva izdelujejo pivovarne: Mengiška, SenožeAka, Kranjska iu Vrhniška m da se vse to pivo popije skoraj izključno samo na kmetih. Mengiško pivo se, kolikor je meni znano, v Ljubljani toči v jedni sami gostilni, iatotako Vrhniško; vse drugo se pa popije na deželi. Gotovo je torej, da se že dandanes precej piva konzumuje na deželi, o Čemer se je mogel vsakdo prepričati, kdor je potoval po deželi. Stvar je torej tako važna, da se tudi meni, ki sem protivnik temu, da bi se davek nalagal na velika obrtniška podjetja, ker se s tem res ovira razvoj velike obrtnije, zdi umestno in potrebno, da bo stvar temeljito prouči in preudari od strani deželnega odbora. Gospoda moja! Rss je, da bode jedenkrat treba povišati deželno naklado na direktne davke, ali zakaj jo bode treba povišati? Ker se je po mojih mislih takrat, ko se je izvršila konverzija zemljiščno-od-veznega dolga, rekel bi, nekoliko prenagljeno sklenilo znižanje tačasne naklade za 8% (Poslanec Šuklje: „Istina, tako jel") Ako bi bili takrat mislili nekoliko pred se, bi se ta sklep, s katerim se je deželni zbor morebiti prikupil davkoplačevalcem, ne bil storil. Ako bi se bila stvar takrat naprej premislila, ostalo bi se bilo pri prvotni meri naklade na direktne davke in bi sedaj deželni zbor ne bil prišel v neprijetni položaj, da zadene na nasprotstvo pri vsem prebivalstvu, Če na novo poviša priklade na direktne davke. Gospoda mojal Ča bi se bila, kakor sem dejal, prvotna naklada obdržala, ali za manjši odstotek znižala, potem bi danes ne bilo treba misliti na to, da se zopet zviša. Zdi se tudi men*, da jo bode jedenkrat potrebno zvišati. — Vendar naj deželni odbor mej tem proučuje vprašanje, kakih uspehov je pričakovati od naklade na pivo. — Da bi bo pa že danes sklenilo povišanje naklade, zdi se mi prenagljeno in jaz mislim, da večina finančnega odseka stoji zares na pravem stalifiči, ako priporoča, da se letošnji primanjkljaj pokrije s kredituo operacijo. Reklo se je, da bi utegnilo to škodovati kreditu naše dežele. Gospoda moja, to se mi zdi — oprostite, da se trivijalno izrazim — za lase privlečen razlog. Dežela, katera nekoliko svojih obligacij zastavi, da jih zopet odkupi, če tudi napravi 250 000 gld. dolga, izgubila ne bode prav nič od svojega kredita; pač pa bi ga izgubila, ako bi neprimerno zvišala svojo naklado. Višina naklade je odločilna za to, ali je dežela vredna kredita ali ne, kajti po tem bodo oni, ki bodo odločevali o kakem bodočem večjem posojilu, sodili, kaka je zmožnost prebivalstva, snašati denar za amortizacijsko kvoto, ki bode potrebna. Do posodila pa bode moralo priti. Opozarjal sem Že takrat, ko sem utemeljeval svoj samostalni predlog glede drugovrstnih železnic, katere bi se imele graditi v nadi deželi, da nam bode treba najeti si večje posojilo in tudi danes sem še tega prepričanja Kolikor vem, se boda ta a*var letoa natančno proučila in deželni odbor nam bode; v prihodnjem zasedanji — v tem oziru se popolnoma zanašam as j čeeUtega gospoda referenta deželnega odbora —K podal potrebne nasvete. Ali torej ni mogoče, da pride visoka zbornici takrat do sklepa, da se ioaa napraviti večjf posojilo? In tako večja.po-« se^lo nam bode po mojih mislih vsekako treba napraviti, potem pa skrbeti ,vda nse iavestuje v naprave, katere boda počasi kaj dpntšals ia kdor oaJaj , bi ; iTKOOr saJisas t' »uoujJM • jii'i Želab, kjer jih po več prebiva, če je bodo podpirali ali zastopniki obeh dotičnih narodov ali pa deželni zbor. Kraijska gimnazija in Celjske paralelke so zahteve starejšega datuma. Odsek se je za Kranjsko gimnazijo izrekel in minister-stvo je usfaaovltev pri o*Qi p i l#A. odobril o. Od obči ne se se bod s zak#e val n i-kak prispevek, ker je siromašna- ..^ledf usta-novitve.sU^eaake, #ižU gi m,a*zij e v^Cel ji odradila bode vUda,.ker; jj^riborske paralelke dobro uspevajo, preiskavo*, i o, p4|akujeM|da bpdfciagodna, stopila s koakreisimi predk)gi«pr#d parlament. Poslanci StUrgkh, dr. Bareutber, dr. «ilsberg>«#n dr. Bfenger so .govorili proti ministrovi . izjavi? glede Oeijska gimnazije, Suklja ia Gregorfcifepa sta rekla,lda sta s.bjo zadovoljna ia priporočala atinistru, naj ustanovi paralelke'v Gorici in v Trstu. -Volilna reforma. Kakor smo že brzojavno poročali, vršila se je predvčerajšnjim prva konferenca vlade z zaupnimi možmi koaliraoih strank. Minister notranjih del Bacquehem je obrazložil vladni načrt, ki določa: 1. Sedanji volilni okraji in sedsnje skupine ostanejo nepremenjene; 2. volilna pravica se razširi na ta način, da se ustanovi nova skupna, v kateri imajo volilno pravico vsi moški državljani, ki stanujejo vsaj šest mesecev v dotičnem volilnem okraju in a) bo zvršili kako sred ujo šolo ali drug učni zavod, po katerem imajo pravico služiti kot jednoletni prostovoljci; b) no si to pravico pridobili na drug način; c) so zvršili kako obrtno ali od drŽave ali dežele subvencionirano kmetijsko šolo; d) eo vsaj dve leti člani kake bolniške blagajne ali pa e) plačajo kak davek. Ta skupina voli 43 poslancev, in sicer volijo: Češka 10 (7 kmetski okraji, 3 mestni okraji), Gališka 10 (9 kmetski okraji, 1 mestni okraj), Moravska 3, Dolenje Avstrijska 3, vse druge pa po jednega. Deželni zbori odločijo, ali se nsj vrše volitve posredno ali neposredno in kje volijo posamezni kmetski okraji. — Levičarski in poljski poslanci so se izrekli za načrt, grof Hohenvrart pa proti njemu. Ugovarjal je načrtu, da alterira sedanje posestno stanje meščanov in kmetov in da ne ustreza avtonomističnim zahtevam Predlagal je, naj veliko posestvo, trgovinske zbornice in obrtne zbornice, katere pa bi bilo šele ustanoviti, volijo dirt-ktno, četrti del vseh poslancev, katerih števil« pa ni pomnožiti, naj bi se volil po sjl »šni volilni pravici, druge poslance pa naj volijo deželni zbori, kakor pred I. 1873. Posvetovanja se bodo nadaljevala. Grof H An nwart se je s svojimi ugovori pokazal kot odločen nasprotnik vsake pametne volilne reforme, in splošno se sodi, da je njegov namen, preprečiti vsako volilno reformo, čemur se levičarji in Poljaki gotovo ne bodo ustavljali. Hrvatski sabor. V zadnji seji hrvatskega sabora vršile so se volitve v ogerski državni zbor in so bili v poslansko zbornico voljeni poslanci Drakulić, Schv/arz, Rotter, TU k o y in Nikol ć, v gospodsko zbornico pa grof Oskar Keglevć Deželni zbor se je potem odgodil na nedoločen čas. V nanje države. Rusija in Francija. Trozvezni listi razširjajo zadnji čas senzačne vesti glede razmerja mej Rusijo in Francijo. Tako javljajo sedaj, da je afera Beauchsmp naredila na carja kaj slab utis ter stališče ruskega poslanike v Parizu, barona Mohrenheima, tako omajala, da bo ta moral najbrž odstopiti. Kot njegov naslednik se v rečenih listih imenuje dosedanji rschgratzom in Šuklje-jem o slovenskih zahtevah, kakor je poročal telegram od 7. t. m. Tej izjavi pristavlja, da, če bi bil on prišel v tak razgovor, bi se ne omejil na gimnazijo v Kranji in spodnjo gimnazijo v Celji, ampak bi stavil vse slovenske zahteve, kakor bo se stavile že nekoliko let sem, in bi se zadovoljil z omenjenima zahtevama le z a s e d a j in če bi se dalo poroštvo, da se ima polagoma tudi vse drugo izpolniti. — (Cesar in cesarica na francoski rivieri.) Nj. Vel. cesar ostane v Mentonu in v Cap St. Martinu, kjer biva zdaj b cesarico, menda do cvetne nedelje. Potem se vrne sam na Dunaj in ne odpelje za jeden dan v Opatijo, da poseti nemškega cesarja in nemško cesarico. — (Osebne vesti.) Tržsški škof Msgr. dr. Glavina odpeljal se je v Gorico, da poseti knezoškofa Msgr. dr. Zorna. — Štajarski dež-Ini glavar grof A 11 e m s je minolo soboto ogledal vino« rejsko šolo v Mariboru. — Gosp. Ivan L a u g e r • h o 1 z , c. kr. sodni pristav v Ptuji, je Stopil v pokoj in dobil dovoljenje, da sme zastopati stranke pri kazenskih sodiščih. — (Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.) Prijatelje slovenskega gledališča opozarjamo na veseloigro „Izdobekotiljo-nov," kise bode prvič predstavljala jutri v soboto. Igra je imela na Češkem jako častne uspehe in se bode gotovo tudi pri nas vsakdo rad udal za par ur onim čarom, ki jih ima v sebi doba „Roccoco" a svojimi spletkami, odnošaji in kostumi. Polna zdravega humorja in veselih sceu bode BozdSchova igra izvestno ugajala ia privabila obilno občinstva in to tem bolj, ker je to morebiti predzadnja predstava drame v sedanji sezoni. — (.Narodni Dom". V zadnji odborov! seji telovadnega društva .Sokdl« razmotrivalo se je* vprašanje, bi li ne kasalo »napraviti narodne slav-nosti povodom položitve temeljnega kamna pri »Narodnem Domu". Odbor je sklenil v tem oziru povprašati slavni odbor .Narodnega Doma" in se je pismeno obrnil tudi na druga slovenska društva v Ljubljani. Gotovo bi bilo umestno, da se pri prvi veliki narodni stavbi, katero pričakuje slovenski narod tako željno in že tako dolgo, položi temeljni kamen slovesnim načinom. — („Radogo ju") pristopil je za UBtanovoika gospod Anton Pogačnik, posestnik in trgovec v Cerknici, z doneskom 100 kron. — Slava vrlemu rodoljubu! — (Popravek.) V včerajšnje poročilo o be-nefici g. Grbici uriaila se je pomota. Ž-i.sii zbor je kapelniku poklonil dva venca; napis prvega smo prav navedli, pri drugem pa jri izostala jedna be-8» da. Glasi se: Ženski zbor „Prodane no vesti" — svojemu neutrudljivemu pevovodji. — (Prvo Ljubljansko uradniško kon-sumno društvo,) ki ima svoj redni občni zbor — kakor smo že poročali — v nedeljo doe 11. t. m., izdalo je ravnokar svoje letno poročilo, kateremu povzamemo nastopno: Koncem leta 1892. imelo je društvo 257 družbenikov, kateri so bili uplačali deležnih ulog za 8881 gld. 75 kr. Tekom leta 1893 pristopilo je 43 družbenikov z deležnimi uiogami 1132 gld. 1 kr. Skupaj torej 300 družbenikov z deležnimi uiogami 10013 gld. 76 kr. Izstopilo je 17 družbenikov, z ozirom na § 7. zadružnih pravil bili so izbrisani 3 družbeniki, potom cesr dne 12. marca ob \ »8. zvečer v gostilni BStadttheater-R48tauration" (Schla-raffensaal) vhod Allaegasse I. — (Koncert Foersterjev v Trstu.) V 8 o bo t o dne 10. t. m. priredi g. Anton Foerster koncert v dvorani Schillerjevega društva v Trstu. Zanimivi vzpored bode gotovo privabil mnogo občinstva, posebno tudi iz slovenskih krogov. Vstopnina je 1 gld , sedeži bo po 50 uovčičev. — (Na Tržaškem kolodvoru) prijela je policija necega mladega moža, ki se je redarjem zdel aumen vsled svojega obnašanja. Rekel je, da se zove E Schramko in da je prišel iz Gradca, da poišče necega znanca. Imel je pri s'bi večjo vsoto novcev, o kateri se ni mogel dovoljU) skasati. Pridržali so ga torej v zaporu in res je prišlo drugi dan iz Maribora brzojavno poročilo, da jo omenjeni v Mariboru izvršil tatvino in da sd zasleduje sodoiško. — (Nov poštni urad.) Doe 16. marca t. I. se odpre zopet v FranČićih v Istri, okraj Volo-ska, poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto, ter ob jedoem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Metuljih po poštnem selu. — (Političen dvoboj.) Na Dunaji sta se v neki družbi sjicekla drd. med. Janko Jambri-šak iz Zagreba in dr. Krstelj iz D.imacijlo zarad svojih naz-rov o sedanjem političnem položaju na Hrvatskem. Posledica bil je dvoboj na sablje, pri katerem sta oba bila lahko ranjena. — (Razpisane službe.) Na dvorazredni ljudski šoli v Kropi je izpraznjeno mesto naduči-telja z dohodki tretjega plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 3. aprila pri okr. šolskem svetu v Ralovljici. „,l Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! ki J Razne vesti. * (Največja knjiga na svetu.) Vlada severoameriškib zjedinjenih držav izdaje že 22 let „ Zgodovino secesijonske vojne" (»The War of Re-bellion*). Ta zgodovina ima 120 zvezkov v osmini in jib |e do zdaj izšlo 89. Vsak zvezek je debel 7Vs centimetra, ima 1000 stranij ter velja vlado 2000 dolarjev. Celo delo bode imelo 120 000 stranij in bode veljalo gotovo dva milijona goldinarjev. Tiskalo se bode 11 000 izvodov in velja jeden izvod 3000 gld. Delo je namenjeno arhivom in knjižnicam. * (Poskusen samomor na grobu) Vdova znanega italijanskega profesorja in publicista S b a r b a r o, ki je umrl v veliki bedi, se je hotela otrovati na grobu svojega soproga, pa so jo še rešili. Uzrok obupnemu činu je, da je vlada odklonila njeno prošnjo za pokojnino. * (Potres na Ruskem.) V ruskem okrožnem mestu Human bil je te dni hud potres. Zemlja kaže na mnozib krajih razpoke. Jeli kaj ljudij ponesrečilo, še ni znano. * (Premoženje Ro t h s c h i 1 d o v) znaša vkup kakih 10 milijard frankov. V poslednjih 20 letih bo je več nego podvojilo. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 9. marca. Gospodarski odsek je po daljši razpravi odobril provizorno trgovinsko pogodbo z Rusijo, valutni odsek pa je sklenil začeti specijalno razpravo o predlogah. Rim 9. marca. Na Piazza Monte Citorio prav pred parlamentom razpočila je sinoči ob Vi 7. uri bomba. Detonacija je bila strahovita. Vse šipe parlamenta in okoličnih hiš so se zdrobile. Nekemu dečku jc bomba raztrgala prsa in odtrgala nogi, dve drugi osebi sta nevarno ranjeni. Atentat so gotovo anarhisti storili! računajoč, da se seja kakor po navadi ob 7. uri zaključi. Parlament je ta dan dovolil sodno postopanje proti prouzročitelju sicilske revolucije poslancu Defeliceju in tega so anarhisti najbrž hoteli maščevati. Prebivalstvo je silno razburjeno. Berolin 9. marca. Odsek za posvetovanje o trgovinski pogodbi z Rusijo je pogodbo odobril s 16 proti 12 glasom. Bruselj 9. marca. Delavci v Comblainu prouzročili so velikanske izgrede, katere je vojaštvo le z največjim naporom "iidušilov Listnica uredništva. Gosp. Martin Tratenjak v Ormožu: Potrjujemo, da „Poroke" niste spiBali Vi; aicer se pa stvar sploh no nanaša na VaSe mesto. Čemu naa torej nadlegujete? §aar~ zučetok <>i> '^as. uri %■«><*'•«»i*. ~aaaj štev. 53. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.58i V soboto, dne 10. marca 1894. PrviUrut: Iz dobe kotiljonov. VeBeloigra v treh dejanjih. (ježki spisal Emanuel Bozdčch. Poslovenil Fran Gestrin. Režiser gospod Ignacij Borštnik. Začetek točno ob '/,8. uri, konec ob 10. uri zvečer. H>rax».a.tič:xa.© društvo. Pri predstavi svira orkester slavnega pefipolka Leopold II., krnlj Belgijcev št. Vi7. TTh(i>|oiIiiii : Partorni sedeži od L do III. vrste hO kr., od IV. do VIII. vrsto 70 kr., od IX. do XI. vrste 60 kr. — Balkonski sedeži I, vrste 60 kr., II. vrsto f)0 kr., III. vrste 60 kr. — Galo-rijaki sedeži 30 kr. — Ustopninu v lože 50 kr. — Parterna stojišča 40 kr. — Dijaške in vojaške ustopnico 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in ustopn'ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Šelenburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica se odpre ob 7. url sveder. Prihodnja predBtava hode v četrtek, dne 15. marca 1894. I. Loterljiie srečke 7. marca. V Pragi : 36, 69, 86, 22, 15. I mrli so v Ljubljani: 7. marca: Marija Babnik, gostija, 84 let, Stari trg št. 3. — Marija Aleš, delavčeva žena, 32 k t, Kurja vas št. 14. 8. marca: T< režija Polo, črkostavčeva vdova, 78 let, Kravja dolina št. 22. — Franca Prek, delavčeva hči. 6 let, Črna vas št. 4. V deželni bolnici-5. marca: Janez Boštjančič, gostač, 83 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ae 5 S OD 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 734-8 «1. 735 4 ms. 736 7 ... — 3 6° C 100° C 26» C brezv. al. jvz. si. jvz. megla jasno jasno 0-00 ■■ Srednja temperatura .To , t.h 0 4 nad normaloui. ZDmnaJslcsi borza dne 9 ni.rca t. I. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska, zlata renta......, Avstrijska kronska renta 4 ' „..... Ogerska zlata renta 4" „...... Ogerska kronska renta 4%..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark , , 20 mark............ 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini . . ....... Doc 8. marca t. 1. 4' državne srečke iz I. 1854 po 260 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4« ,"■'„ zlati zast listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke......., Kudolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-drnftt. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rubelj........ 98 20 kr. 98 ■ — i 119 a 75 n n 70 a 118 a — a i» 15 a 1029 a — je 367 a 25 it 124 a 80 61 a 05 m 12 a 20 a 9 a 91 n 43 a 37'/ ■ n a 83 n 149 gld. _ kr. 196 a 75 a 128 ■ — n 122 n 50 A 198 ■ 50 It 24 a 75 n 23 a 50 n 15« a 50 n 285 n — ■ l n 34» « n i a ti čl čar im na Tržaški cesti št. 23 cenej ša, nego v mestu. (254—1) Lekarniški laborater želi naMtopItl Je«luako službo. — Ponudbe vzprejemn Ivan Jelner, Gorenje Retje št. 3, pošta Velike Lašče. (256—i) ceni Po nedosežno nizki ae dobe jako lepi in dobri rouleauxi (zastirala za okna) v sloveče m etablissomentu pohištva Iv. Baar-a naslednika, Dunaj, IX., VVahringerstrasso 2 6. Mnogoštevilna priznanja. (253-2) Najboljše za obuvalo bis Toine krove, konjsko opravo i. t. d., da postane in ostane nepremočna, mehka in jako trpežna in da bo zlasM obuvalo sveti, ne da bi je bilo treba po voščit i, so: F. BENDIK-A v Št. Valentinu liti IN 1£ i e AvHt i-ijNltoiii patentovaui fabrikati: redilna mast za usnje ki vode ne prepušča, in pa svetilna tinktura za usnje ki je uvedena in v rabi pri c. in kr. vojski. Cjilnvntt Haloga v LJubljani pri Seliuasulgg-u A Weber-Ju, v Olovci pa pri L. 9Iueel»Ja in v vseh večjih mestih monarhije. Cenike pošilja na cahtevanje F. Bendik v Št. Valentina na Nižje Avstrijskem. (223-1) LANZ-und serdiefit Dr. Friderika aLenglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od parotiveka znan kot najizvrstnujše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadohi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dregi deli polti, :«»£l|o se že tlrufrl dan ae« suatue luskine »d polil, kl puntane v»let in odhejalnl eaal omačenl io » mrep*k<>m lasu. Srednjeerropakl 6aa J« krajnemu čaiu ▼ Ljubljani ift a »inati naprej. Odhod is Zajnbljane (juž. kol.). Ob 1B. uri g min. po noH osebni vlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj, čea Selathal r Auaeee, Iiohl, Omunden, Solnograc), Lend-Oaatein, Zeli na Jeseru, Stejrr, Lino, Bn-dejerioe, PlaenJ, Marijine vare, Bojer, Franaore Tare, Karlore Tare, Prago, Drasdnne, Dunaj tU Amatettan. Ob 7. uri 00 min. mjutraj oiebni Tlak T Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzonifeate, Ljubno, Dunaj, čea Selathal t Bolnograd, Dunaj Ti a Amitotten. Ob 11. uri SO min. dopoludn« oaebni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celovoe, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popoludne oaebni Tlak t Trbii, Beljak, CeloTeo, Bolnograd, Lend-Oaateln, Zeli na jeseru, Inomont, Hregnia, Ourih, OenaTo, Paria, Lino, Iiohl, Budejertce, Plsenj, Marijine Tare, Kger, Kraucovo Tare, Karlovo Tare, Prago, Drasdane, Dunaj Tla Amatetten, Prihod ▼ Iajubljano (jnž. kol.). Ob S. uri BS min. mfutrai oiebni Tlak s Dunaja via Amatetten, Draa-dan, Prage, Franoorih varov, Karlovih varoT, Kgra, Marijinih varav, Planja, Budojevio, Solnograda, Linoa, Sterra, Iaohla, Omundena, Zolla na Jeseni, Lend-Oaatelna, LJubnega, Beljaka, Oelovca, Fransenafasto, Trbiia. Ob 11. uri '47 min. dopoludn* oaebni Tlak ■ Dunaja via Amatetten, Draidan, Prage, FrancOTih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, pianja, Budejevio, Solnograda, Iaahla, Omundena, Linoa, Stojrra, Parisa, Oeneve, Ouriha, Bregnioe, Zella na jeseru, Lend-Oaatelna, Ino-moata, LJubnega, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri SS min. popoludnu oaebni Tlak s Dunaja, LJubnega, Beljaka, OeloToa, Franaenafeate, Pontabia, Trbiia. Ob 0. uri 117 min. zvrrrr oaebni Tlak s Dunaja, LJubnega, Beljaka, Oelovca, Pontabia, Trbiia. Odhod lm LJubljane (jut. kol.). Ob 0. Mri »S min. mjutraj t Kočovje. ,. iv. OO „ opoludne „ 9 „ 6. „ IO „ »večer „ n Prihod V LJubljano (juž. kol.). Ob H. uri IO min. mjutraj 1» Kočevja. „ 1. „ Ol „ popoludne „ „ „ H. ,, 40 ,, mvecfr n » (4—54) Odhod Iz LJubljane (dr*, kol). Ob 7. uri 19 min. MjutrnJ t Kamnik, a »■ „ OS a fio/>olM«ine „ . a 6. „ SO „ tvrrrr n n Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 0. uri SI min. tjtttraj is Kamnika, a 11. „ IS n dopoludn* „ „ ii a n *0 n Bveier ,, ,, Izgubil se je mlad psiček (Rattler). Odda naj so proti primerni plači na Krakovskem nasipu At. 1», I. nadstropje. (261) Grillparzer-jeva vkupna dela izidejo ravnokar v ceneni izdaji, ki bo obsezala 40 soSit-kov po 25 kr. Vsakih 14 dnij jeden seSitek. Prvi selitek dobi se na zahtevanje na vpogled. Smetana: Prodana nevesta. Izvleček za glasovir brez besedila 5 gld., s tekstom 9 gld. 50 kr., 3 različni potpourri p » 1 gld. 50 kr. T. 0-i03^LtLra.i ^264-,) trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. NTovol JVovoS V Lattermanovem drevoredu. V nedeljo dne 11. mavca. Grande Balaipire Americaine. Najnovejša ljudska zabava. Za mnogobrojno udeležbo se udanu priporoča (258) ZETrol^in.. k rednemu občnemu zboru posojilnice v Celji reflstrovane zadruge z neomejeno zaveso (Vorsohussverein in CiUi, regietrirte Genosaenschaft mit unbeBchrankter Haftung) kateri se bode vr&il v sredo dne 21. marca t. I. ob 7.2. uri popoludne v dvorani Celjske čitalnice. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelnika. 3. Odobrenje letnega računa. 2. Poročilo nadzorstva. 4 Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev uačelatva in nadzorstva. Celje, dne 3. marca 1894. l2t30> Naeelstvo. Štev 5582 Razglas. (*6S— 1) Obč nhki h\el deželnega htolnpga ni h'h Ljubljane je razdelil nekdaj Jnlenovo poneMtvo ob llvnlji'* i eeMtl na as V izmej katerih sta na prodaj gorenje (na voglu Poljskih ulic) in dolenjo (na voglu Š?ntpeterske ceste). Staviftče na voglu Šentpeterske in Resljeve ceste je na prodaj le s pogojem, da kupec zdan;o hiAo podere in mestu nje v dveh letih po sklepu pogodbe novo hifio v določenih Btavbinskh črtab zgradi. Glede gorenjega staviSta na voglu Poljskih ulic 8e jo izjaviti ponudnikom, ali namerjajo stani h«fio (fitev. 16 v Poljskih ulicah) podreti in mestu nje zgraditi novo v določeni stavbinski črti, ali boto samo prezidati staro hifio po mestne občine določilih. Razdelitveni načrt je na ogled v mestnem stavb nskem uradu za navadnih uradnih ur, ponudbe pa je izročiti podpisanemu magistratu WmW