82. Številka. Ljubljana, v torek 11. aprila 1899. XXXII. leto bhaja vaak dan ivecar, iaimli nedelje in praanike, ter velja po polti prejeman sa avatro-ogerske deielo za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec t gll_ 40 kr. Za Ljubljano brea polivanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poBiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delele toliko ve«, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brea istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oananila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Co bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr, Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj bo izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniStvoje na Kongresnom trgu it. 12. OpravnUtvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice It. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. Tolefoti hi. 84. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja dne 11. aprila.) Predsedoval je dež. glavar Detela, došle predlogo in peticije so se odkazale pristojni odsekom. Posl. Povše in tovariši so podali samostalni predlog, s katerim se vlada pozivlje, naj uveljavi s § 14. zakonski načrt o znižanja prepirnih pristojbin pri kmetskih posestvih, in naj se ta zakon ozira na razmerje dejanske vrednosti previetega posestva po odbitih dolgovih in drugih vknjiženih obveznostih Posl. Pfeifer in tovariši so samostalno predlagali, naj posreduje deželni odbor pri centralni kontingentni komisiji za obrtni davek, da se bo pri razdelitvi prebitkov po §-u 40. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. ozir jemal na preobremenjeno Kranjsko, zlasti na vinorodne kraje na Dolenjskem. Posl. Hribar in tovariši so podali samostalni predlog: Visoki deželni zbor skleni i 1. Da se vzdrži ravnovesje v budgetu in omogoči intenzivnejše delovanje v interesu deželne kulture, ustanovi se „Kranjski deželni zaklad za melijo acije in javna dela". V ta namen se 2. pritrdi priloženemu načrtu zakona in 3. deželnemu odboru naroča, da mu preskrbi Najvišje odobrilo. Posl. Višnikar je poročal o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899. ter o dotičnih prošnjah. Pro računu izkazuje potrebščine 36536 gld. in. pokritja 13.818 gld., torej primankljaja 27.718 gld. Proračun je bil odobren. Zajedno je bilo sklenjeno, da se vpok. učitelju Leopoldu Pegu zviša pokojnina 243 gld. na 400 gld. in to od 1. avgusta t 1., vpok. učitelju Fr. Češniku pokojnina od 195 gld. na 300 gld., vpok. učitelju Janezu Dolinarju pokojnino od 365 gld. na 500 gld.; prošnja Jožefe Peruzzi za podporo, oziroma zvišanje pokojnine, se je odklonila, kakor tudi prošnja bivšega učitelja Ivana Prega za miloščino; vdovi F. Kokalj se dovoli od l. januvarja 1890 860 gld. pokojnine, njenim trem hčeram pa vzgojnine po 60 gld. na leto; vdovi M. Koller se zviša pokojnina od 230 na 240 gld. in za njenega sina vzgojnina zviša na letnih 60 gld.; vdovi L. Cepin se zviša pokojnina na 240 gld. in njeni hčeri vzgojnina na 00 gld.; prošnja vdove J. Grm se odkloni in isto tako prošnja vdove T. Knific za zvišanje pokojnine; prošnja vdove A. Kmet za zvišanje pokojnine se odkloni, a vzgojnina za njenega sina se podaljša do njegovega 24. leta; vdovi F. Vidmar se milostna pokojnina podaljša za naslednja tri leta; vdovi F. Simončič se dovoli miloščina po 100 gld. 1899, 1900 in 1901 : siroti M. Pra-protnik se podalljša miloščina 120 gld. za 1899, 1900 in 1903; vdovi M. Pock se zviša miloščina na 120 gld. za 1. 1899, 1900 in 1901; bivšemu pomožnemu učitelju Hitiju se zviša milostna pokojnina od 180 gld. na 240 gld., siroti M. Sadaj se podaljša miloščina letnih 60 gld. do 1901.; vdovi M. Novak se podaljša miloščina letnih 60 gld. do 1. 1901 ; siroti J. Vranjčič se miloščina letnih 60 gld. podaljša do 1. 1903; sirotam Karolina, Ana in Marija Malenšek se dovoli miloščina do smrti; vdovi H. Čuk se dovoli milostna pokojnina 100 gld. do njene smrti ; vdovi Karo-lini Kočevar se miloščina 60 gld. na 100 gld. zviša in dovoli do 1. 1901. 0 računskem sklepu dež. zaklada za 1. 1897. je poročal posl. Hribar. Računski sklep izkazuje proti proračunu 44 224 gld. 98 kr. primanjkljaja. Imovina dež. zaklada se je zvišala ea 4724 gld. 20l a kr. Poročevalec je pojasnil posamične odstavke in izrekel željo, naj pri posamičnih poglavjih doseženi prihranki ne porabljajo brez dovoljenja dež. zbora za druge namene. Dež. glavar Detela je pojasnil, daje časih rešiti nujne zadeve, za katere ni kredita, in si mora dež. odbor pomagati s tem da porabi prihranke. V L 1897. so se prihranki največ porabili za podpore, katere je bil dež. zbor sklenil. Poročevalec Hribar je priznal, da je časih opravičeno, ako prekor ..či dež. odbor kredite, a je dokazal, da se je to zgodilo tudi v slučajih, pri katerih to ni bilo potrebno in se torej ne more smatrati kot opravičeno. Posl. Modic je poročal o prošnji mlekarske zadruge v Jablanci za podporo. Prošnja se je odstopila dež. odboru. Isti poslanec je poročal o prošnji posestnikov iz Novevasi pri Žireh za podporo za popravo obč. poti po račevski dolini in je bilo sklenjeno, odstopiti prošnjo dež. oJ-boru, a če je prošnja utemeljena, naj dovoli primerno podporo. Posl. Povše je poročal o ustanovitvi posredovalnih uradov. Deželni zbor je na ročil dež. odboru, naj o tej stvari poizveduje. Dež. odbor je to storil in je prišel do spoznanja, da je deželni zakon, s katerim so se posredovalni uradi fakultativno upe-ljali, Že nekaj desetletij v veljavi, vendar o spomina vredni delavnosti občinskih posredovalnih uradov v tej kronovini ne more biti govora. Ta naprava se ni nikjer trdno ukoreninila in deželnemu odboru ni znana ne jedna občina, kjer bi bil posredovalni urad mogel v daljši dobi količkaj znamenito poslovati. Večkrat se je že poskusilo ter deloma strastno agitovalo; toda vsled teh poskusov je bil le tu in tam ustanov Ijen kak posredovalen urad. Navdušenje, s katerim so se ustanovljali ti uradi, minulo je v največih slučajih tako rekoč čez noč, urad sam pa je zaspal ter bil pozabljen Uzroke temu žalostnemu, toda resničnemu pojavu iskati je v mnogoterih okolnostih Deželni odbor si ne more kaj, da ne bi uva zeval, da sedanji čas skoraj ni primeren za krepko preustrojbo občinskih posredovalnih uradov- Novi civilni pravdni zakon je ravnokar stopil v veljavo ter se sme z veseljem pritrditi, da je bilo prebivalstvo prijetno iznenađeno s hitrostjo in cenostjo upelja-nega ustnega postopanja. Na Kranjskem se je želja po posredovalnih uradih večinoma pojavila le v takih občinah, ki so od sedeža sodišča zelo oddaljene. Sedaj upeljani sodni uradni dnevi pa zaraorejo ugoditi željam prebivalstva v oddaljenih sodnih občinah. Če bode pravosodna uprava gledala na to, da se s časorna pomnože ti uradni dnevi, se bodo posredovalni uradi kmalo v največ občinah naše dežele lahko pogrešali. Držeč se stališča, da bi se uspešno delovanje občinskih posredovalnih uradov moralo omogočiti s temeljito prenaredbo tozadevnega državnega zakona, sklenil je deželni odbor — uvažuj*"*. da bi se na Kranjskem moglo misliti le na fakultativno upeljavo občinskih posredovalnih uradov, — da za sedaj ne izvrši z deželnozborskirn sklepom dne 27. februvarja 1897. 1. mu danih milogov. Pri tem je deželni odbor zlasti vodilo tudi uvaževanje, da je skrb visokega deželnega zbora, pretresovati vprašanje, če bi namreč ne kazalo, sprožene akcije na korist občinskim posredovalnim uradom za toliko časa odložiti, dokler se ne izvrši obljubljena preustrojba državnega zakona, ali pa dokler se vsaj ne pokaže, kako bodo novi civilni pravdni zakoni uplivali v tej zadevi. Poročevalec je predlagal, naj se poročilo deželnega odbora vzame na znanje in naj se naroči deželnemu odboru vložiti na vlado prošnjo, da državni zakon o posredovalnih uradih premeni v tem smislu, da bodo imela povabila k razpravam prisilen značaj, da mora vsaka sporna do 300 gold priti najprej pred posredovalni urad, predno pride pred sodišče, naj bodo poravnave izvršilne, in da naj bodo vse vloge kolka proste. _ Konec prih.) V LJubljani, 10. aprila. Konferenca opozicijonalnih zaupnikov. Končno se je torej vendar vršila ta z radovednostjo pričakovana konferenca! češki in drugi listi, ki so dobro informirani, so imeli prav, ko so prorokovali, da ne bode imela konferenca nobenega pozitivnega vspeha ter da se pokaže nasprot-stvo mej opozicijonalnimi strankami prav na tem shodu v jasni luči. Izvolil se je le pododsek petih členov, ki mora iz raznih deželnih referatov izločiti, kar je lokalnega in kar je skupnega. Ta pododsek ima časa za svoje delo do začetka maja. Tedaj se LISTEK. Za spomenik našega Prešerna. Slovenke, katere je dr. Prešern najlepše opeval, katerim je posvetil svoje naj-žarkejše poezije, so bile v prvi vrsti poklicane, da se odzovejo vabilu odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik. Na čelu vsem Slovenkam pa so bile dolžne, izkazati svojo zahvalnost Prešernovim manom Ljubljančanke, iz katerih srede si je izbralo zlato Prešernovo srce svoj ženski vzor in svojo ljubico, ki mu je bila v naj-trpkejših dneh življenja prijateljica, sestra in soproga v eni osebi. Ljubljanske Slovenke so čutile v svojih rodoljubnih srcih že dolgo potrebo, izraziti javno, da vedo ceniti svojega ženi-jalnega trubadurja ter da znajo svojo za hvalo in svoje visoko spoštovanje tudi dejansko dokazati. Priredile so zato v vzorni slogi členice vseh ženskih društev v Ljubljani veliko veselico na korist Prešernovemu spomeniku, oegar temeljni kamen vsaj naj bi se postavil ob stoletnici Prešernovega rojstva, t. j. leta 1900. Nase vrle, požrtvovalne dame so torej pripravile besedo, ki pa je imela poleg vse sijajnosti in poleg bogastva vzporeda zlasti to nenavadno slavo, da je bila po dolgem dolgem času zopet enkrat originalna in po svojem arangementu nova. Tudi naše dame so sovražnice vsakdanjosti, šablone in dolgočasne enakoličnosti, pa ljubiteljice ukusne, elegantne novosti, ki nosi zajedno moderno, aktuvalno lice. Zategadelj sta bila secesija in japonski dekorativni Žanr vodilna motiva v arangementu Prešernove veselice, ki je bila torej tudi v tem oziru nova, zanimiva in izvirna, kot taka pa Prešerna vredna. Največja Čast tedaj našim čestitim damam, ki so pokazale pri tej najumestnejši priliki toliko razuma za napredek in za moderno! Odkritosrčno priznavam, da je moje pero v zadregi kje in kako naj bi se lotilo popisa te velike veselice, da bi podalo vsaj približno pravo sliko. Nakopičilo se mi je namreč toliko vtiskov, da ne vem kako bi jih uredil v suho prozo veseličnega referata. Naj priznam kratko, da sem bil naravnost obča ran in omamljen vzpričo ori-jentalsko, bujno razsvetljenih in dekoriranih paviljonov in njihovih vilinsko krasnih Btanovnic. Da, da, še se more ponašati bela Ljubljana z velikim venoem krasotic, in Prešern bi gotovo opeval dandanes »krasoto Kranjio* prav tako zanosno kakor takrat, ko Je pel tvoj sonetni venec. Gotovo je tudi to, da se ni še nikdar odzvalo toli ogromno število vabilom na kako veselico kakor se je zgodilo to pot na vabilo naših dam. Že pred 7. uro je bila velika čitalnična dvorana natlačeno polna. Zmanjkalo je miz in stolov, tako da so se morali kasneje došli zadovoljiti s kotom, kjer so smeli vsaj stati. Toda kmalu tudi to ni bilo več mogoče, kajti polagoma je nastala taka gneča in vročina, da je moralo več ljudi oditi. Pasaža mej mizami je bila skoraj nemogoča, in le moški ter požrtvovalne odbornice so se z največjim naporom prerivale skozi množico. Že včeraj smo torej konstatirali, da je bil pri tej priliki naš prostorni .Nar. dom' prvikrat premajhen in pretesen. Prišli so vsi razni sloji meščanstva iz mesta in tudi z dežele. Ob Vj9. uri se je začel vršiti vese-lični vzpored, za kateri so pripravile pri-rediteljice provi zor ič n, jako okusno opremljen oder. Ko se je razmaknil zastor, videli smo na belem kamenitem podnožju doprsni Prešernov kip s karakteristično na desno stran nagnjeno glavo. Ob podnožju je klečal krasen genij, ki je nudil pesniku palmovo vejico. Ves arangement je napravil vtisk resničnega, iz kararskega marmorja izklesanega spomenika, v resnioi pa je predstavljal Prešerna gosp. režiser Ine- mann, genija pa gdč. Vene a j z. Občinstvo je pozdravilo prekrasno sliko z viharnim ploskanjem in z glasnimi vzkliki občudovanja. Efekt slike pa je povzdignilo še diskretno petje mešanega zbora „Glasbene Matice*, ki je zapel za odrom najpopularnejšo Prešernov pesem, „Luna sije". Imenitno aranžirana slika je občinstvu toli ugajala, da se je moral zastor neštetokrat razmakniti ter vedno znova pokazati vsaj za hip velesimpatično pesnikovo podobo z nežnim genijem. Nato je zapel Matični mešani zbor pod Hubadovim vodstvom z znano točnostjo in dovršenostjo troje narodnih pesmij ter žel najsplošnejše priznanje. Potem smo slišali šesterospev iz Smetanove „Prodane neveste"; peli so ga izvrstno gdčne. Bil i na, De u inMoos ter gg. Goršič, Kersnik in Žirovnik. Tudi ta spev je bil sprejet z najglasnejšo pohvalo. Francoska veseloigra „Moj pokojni" je fina salonska igra, zahtevajoča elegantnih, mislečih igralcev, ki umejo diskretno poin-tirati. Diletantje, ki so se lotili težke te naloge, so jo rešili naravnost nepričakovano dovršeno. Mislili smo, da iraafno igralce iz poklica pred seboj, tako glad in pravilno se je igralo. Gospa F ran j dr. Tavčarjeva je prikazivala s fino ko- snidejo vsi zaupniki znova ter ustvarijo skupni narodnopolitični program. .Neue Freie Presse" priznava, da so se pokazale sicer razlike mnenj, a trdi, da niso nepremostljivega značaja. „N. Fr. Pr." upa, da bode imelo delo pododseka pozitiven vspeh, ki zjedini vse nemške (opozicijske) stranke „mit Ausnahme der radicalen, welohe die ganze A~tion ver\virft und ftir iibertlussig erkl.irt." Radikalci so provzročili že na tej konferenci rezko debato, ki bi se bila kmalu spremenila v razpor. \Volfovci trdijo namreč, da nima vsa akcija druzega smisla, kot pomagati nekaterim opozicijonalcem — zlasti naprednjakom in krščanskim socijalistom — iz obstrukcije. Grof Thun bi s I 14. izpolnil nekatere lokalne zahteve ter tako razbil opozicijo, v kateri se že itak gledajo radikalci in naprednjaki kot pes in mačka. Potem bi ostali radikalci osamljeni. Nadalje so zahtevali češki Nemci odpravo jezikovnih naredb, ureditev jezikovnega vprašanja zakonitim parlamentarnim potom ustvarjenje narodnih kurij in čisto nemških upravnih okrajev. Štajerci in Korošci pa so poleg tega zahtevali še, da se določi nemščina državnim jezikom. Radikalci 30 tudi še zahtevali, da se odpravi sedanja vlada. Nemci torej ne zahtevajo malo. Radikalci in naprednjaki na Češkem so si hudo v laseh. WoIf vodi najstrastnejši boj proti tem opozicijskim kolegam ter se je zaprisegel, da jih mora spraviti iz češkega deželnega zbora, na njihovo mesto pa postaviti svoje somišljenike. 7. t. m. je govoril v Tešinu mej drugim tudi takole: „Mi čakamo, da iztrebimo naprednjake koreninoma; ko se nam posreči to, opustiti hočemo takoj abstinenco v deželnem zboru ter tudi ondi pričeti obstrukcijo." Taka nesloga vlada mej opozicijskimi strankami! In ti ljudje hočejo napraviti skupen program! In ti ljudje hočejo razbiti desnico in vreči vlado ! Kdo se ne smeje!? Grehi grofa Gotuchowskega. Nemci v Berolinu že komaj čakajo trenotka, ko bode SchOnerer zunanji, Wolf pa notianji minister Kakor pa vse kaže, bode izteklo še mnogo mnogo Dunava v Črno morje, predno se jim izpolni ta vzor. Za sedaj pa so našteli v .Berhner Tagblattu" v brezkončnem članku vse grozne grehe grofa Golucho\vskega. Pred vsem vlada mej Thunom in Goluchowskira intimno službeno razmerje, kar se je pokazalo zlasti pri znani aferi radi izgona Avstrijcev. Thun je izjavil takrat v parlamentu, da bode — ako se izgoni Avstrijcev iz Prusije ponove" — odgovarjal klin s klinom. Takrat so trdili nemški listi, da GoIucho\vski ni istega mnenja, toda „Frerndenhlatf je to laž takoj ovrgel. Goluchovvski je bil torej s Thunom istega mnenja. Sedanjih napadov Mladočehov na trozvezo niso glasila Golu-chowskega oficijalno zavrnila, kar je nov greh. Sploh se ravna Golucho\vskega politika po čeških zahtevah. Dokazi so ti-Ie: 1. 1896 je kritiziral govornik Mladočehov, dr. Kramaf, oni odstavek prestolnega nagovora, v katerem se je imenovala trozveza miko sentimentalno teto Nodierjevo, gospa Lina dr. Hudnikova je bila elegantna, ponosna Champignolka, ki je igrala vseskozi naravno, mestoma jako nežno in v splošnem istinito izvrstno. Gpdč. Prosenc je bila dražestno poredna „domača mu-cika" ter je takisto prav dobro rešila svojo ulogo. Znano dober diletant je g. Drukar, prav ugajal pa je tudi g. M. Grasselli (dasi je bil premlad), kateremu se je zlasti prizor z gdč. Prosenčevo izvrstno posrečil. Skratka: igra se je obnesla vsestransko izborno, le žal, da se je vsled nemirnosti občinstva izgubila marsikatera duhovita pointa. — Opereta „Mladi doktor" se ne odlikuje niti z izvirno idejo dejanja, niti s posebno ženijalno glasbo, ampak je „Du-tzend\vareu v polnem pomenu besede. Za tako delo torej t:eba posebnega truda in posebnih zmožnostij predstavljalcev, ako naj ne pade vse „pod nizo*. Naše dame so izbrale iz svojega kroga najboljše pevke ter poverile izvršitev te mične operete go-epej dr. Fer jančiče vi, gdč. M. Deu, gdč. M 00 s in gdč. Bil i na, ki so bile kot pevke in igralke jednako izvrstne. Osobito pa moramo pohvaliti glavni pevki gospo dr. Ferjančičevo in gdč. Deu. Tudi popolnoma vspeli opereti se je mnogo ploskalo. Na klavirju je prav vrlo spremljala petje gdč. S ch in zel — Končno je prav drastično predstavljala Čvetorica neporušlji v temeljnii kamen politike avstro-ogerske monarhije. Kramar je tudi dejal, da ae mu zdi soglasje z Rusijo glede Balkana potrebno. In glej, kmalu potem sta sklenili Avstro Ogerska in Rusija zvezo rad Balkana To je torej mladočeško maslo! Tudi je grof Goluchovvski pritrdil grofu Muravjevu, ruskemu zunanjemu ministru, da bodi krečanski guverner princ Jurij grški, dasi se je temu Turčiji radi maloazijskih načrtov prijazna Nemčija upirala. Golucho\vđki dela torej po dogovoru z Ml ado če h i odločno Rusiji prijazno politiko, ki bi trozvezo že davno razbila, ako bi je ne ščitila zvestoba cesarja Franca Jožefa I. — To so torej grehi Goluchow-skega, ki so pa storjeni v soglasju s cesarjem in Thunom, kar ve vsa Evropa in česar „Beri. Tagbl." ne izpremeni, če pri nese še sto takih člankov. Za slovensko liturgijo. „Information14 piše o konferenci škofov, ki je bila v Zadru: Staroslovensko bogosluženje je dragocen privilegij, ki se je dal pred stoletji vsem katoliškim Slovanom in intercesiji sv. Cirila in Metoda. A le Hrvatje so si ga ohranili do današnjih dnij, sosebno v škofijah Senj. Krk. Zadar in Spljet. Ta privilegij ni simpatičen nekaterim škofom in — vladi, zato premišljajo, kako bi ga uničili vzlic bulam rimskih papežev Janeza VIII., Bendikta XIV, in sedaj vladajočega Leona XIII., ki so pri-poznali hrvatskemu narodu rabo staroslo-venskega jezika v liturgiji. V novejšem času je zadarski škof, Rajcevič, vsled pritiska italijanske klike kar hkratu prepovedal svojim župnikom, da ne smejo čitati v staroslovenskem jeziku, in so bili katoliki, ki branijo ta privilegij, suspendovani a divinis. Da se potolaži hrvatsko prebivalstvo, globoko užaljeno v svojih čutatvih, sešli so se vsi hrvatski škofje v konferenco, in nadejati se je, da se ohrani privilegij staroslovenskega jezika, da se s tem ohrani tudi mir med duhovščino in narodom. Ministerska kriza v Črni gori. S Cetinja poročajo, da je demisijoniral črnogorski justični minister, dr. Bogičević, avtor črnogorskega kazenskega zakonika. Knez Nikola je demisijo sprejel, naslednika pa še ni imenoval. Turške vojne priprave v Macedoniji. Turčija še vedno nadaljuje z oboroževanjem in pomnoževanjem svojih čet v Macedoniji. Kakor se javlja iz Carigrada, hoče poklicati vlada redife III. kornega okraja (Soluna) in ilave (nadomestne) ba taljone k vojaškim vajam z novimi Mau serskimi puškami. Dopisi. Iz Drage, 8. aprila. (Po občinskih volitvah.) Viharni dno vi minolega meseca ostanejo prebivalcem občine Draga gotovo v trajnem in neizbrisljivem spominu. Že teden pred volitvijo so se pričele strastne agitacije in napovedal se je krvavi boj, boj z vilami in sekirami. Kot „Savanov", gg Kersnik (Livija), S ve te k, Valentinčič in Žirovnik (Karakala) parodističnc „tragedijo" „Karakala", kakor jo je po nemškem izvirniku prevel in priredil g. Jos. Mazi. Občinstvo se tej grozoviti, nepopisno krvavi „žaloigri" ni moglo dovelj nasmejati, saj pa se ne vidi vsak dan na odru zaporedoma umreti nasilne smrti kar vseh predstavljavcev, ki — ležeči že v smrtnem boju drug tik drugega na tleh — poj6 še v najnežnejšem piani s sirnu pretresljivo dijaško lamentacijo: „Tu se Speglaj, brumna duSa, Kadar tebe satan skuša . . .,u Parodija je dosegla popolnoma svoj namen ter se ji je navdušeno ploskalo. S tem je bil vzpored končan, in vojaška godba, ki je že mej tem izpolnjevala premore, je poslej sama nadaljevala zabavni del. Polni duševnega užitka pa smo takrat krenili tudi mi tja, kamor nas je vabil že dolgo tajni klic želodca. V prostorih na levi strani od dvoraninega vhoda so imele razne podružnice sv. Cirila in Metoda svoje lope, kjer so pod nadzorstvom in vodstvom načelnic lepe gospice s krščansko ljubeznijo stregle lačnim in žejnim. Tu so bili razvrščeni krasno dekorirani buffeti. Prvi je bil buflet Št, Jakob-ske-Trnovske podružnice pod vodstvom gospe Ivane Supančičeve in glava nasprotne stranke je nastopi! nam dobroznani renegat \V. Biselt in prirejal dan za dnevom proti Slovencem naperjene volilne shode. Porabil je vsa sredstva in kakor se govori, ljudstvo strašil z novimi davki na podobe, okna, pse, mačke, menda tudi na mili in podgane, ter ga tako skušal pridobiti na svojo stran .Kdor ne bo z nami, ne dobi pri meni nobenega za služka več in mora takoj iz gozda." Tako je rentačil in grozil ubogim Kočevarjem. Pri polni mizi sladkega vinca, v prijetni nadi, da je zmaga v njih rokah, odpovedali so se odločno slovenskemu jeziku, in kakor pusice letele so psovke na našo stranko. Komaj so se ga nasrkali v jedni vasi, že si videl poditi konje v sosednjo in to s tako silo, da so se kar vajeti trgali. Ubogi kočevski konjički! Še nekaj dni, in pokazale bi se same kosti in rebra. Kolikor bolj se je bližal dan volitve, toliko strastneje so postajali in že se je bilo bati katastrofe, da razgrne mati Ger-manija svoje peruti in uniči značaj slovenske Drage. Na vse zgodaj je postalo nekako živahno gibanje. Tam iz oddaljenega Mozlja, prihajala je cela tropa Koče-varjev, da se je kar temnilo kakor v najhujši nevihti. Oboroženi so bili z debelimi palicami in tako ponosno z navihanimi brkami 30 stopali proti županovi hiši, prav kakor največji magnatje, ki plačujejo po cela dva krajcarja davka. Ob cesti stoječi otroci so kar zijali in nehote povpraševali od kod ti romarji in kam so namenjeni na božjo pot. Da jih na tej poti tudi Herbst ni zapustil, je samo ob sebi umevno. Poslal je iz Srednje vasi nekaj robatih možičkov, kateri so se odlikovali z naravnost izzivajoč imi pozdravi: „Lausbub!" „Verrluchter Krainer" itd. Res krasni uspehi! Razburjenost med strankama je bila velikanska in le energičnemu postopanja g. komisarja in žandarmerije se js zahvaliti, da se je volitev brez boja dokončala. Vrli Novokotarji ao nastopali v častnem številu in glasovi slovenskim odbornikom so se kar vidoma množili. Vse drugače se je godilo Nemcem. Večina se jim je izneverila, in tako se je število 140 pogreznilo na 20 gotovih volilcev. Pooblastila, katera so kakor črvi lezla iz vseh žepov, so bila večinoma neveljavna ali nepravilno sestavljena. Hujskač Eiselt je kakor blazen tekal okoli in ves prestrašen štel glave svojih podložnikov, katere so se tajale kakor sneg na pomladanskem solncu. Začelo ga je skrbeti, kdo bo plačal romarje iz Mozlja, kojim se je neki, kakor se splošno govori, obljubilo po 5 gld. nagrade, županu celo 15. Frankfurtarce ne bodo zagledale belega dne, smodnik ne bode naznanjal zmage, lonci, polni svinjskega mesa, vse je za vrženo — res grozne posledice! Čuvši pretresljivo vest o zmagi slovenske stranke, pozgubili so se Mozeljčani proti izgubljeni Dragi, in kakor so prihajali ponosno, odhajali so klaverno kotzgrevani grešniki z božjega pota. Vsi potrti zbrali so se v neki privatni hiši, zapeli po ko- Marije dr. Kušarjeve. Tu se je točilo plzensko pivo, za katero se je vae pulilo. Poleg je bila pikantna prodajalnica delikates. Nadalje so se točila pod vodstvom gospe Naglasove fina vina v buteljkah, ter se je penil šampanjec. V prekrasnem, s šarenimi paraventi, preprogami in zastori pregrnjenem, slikovito sestavljenem in čarobno razsvetljenem kitajskem paviljonu Št. Peterske podružnice so ponujale v pristno kitajska, bujno rožasta krila oblečene krasotice ogljenočrnih las inočij kavo, čaj, žganje in kitajsko galanterijsko drobnjavo. Vtisk, kateri je napravil na človeka ta paviljon s svojimi balončki, z nizkimi sedeži in pisanimi prostirači, je bil zares orijentalski. Paviljon je vodila z divnim vencem gospic gospa predsednica Št. Pet« rske podružnice, Vera dr. Šlajmerjeva. Arangement pa je bil delo Mathianove tvrdke. Paviljon gospodinske šole in ženskega telovad. kluba je bil prvi na desni strani dvorane. Tu so prodajale lepotice slaščice, cvetlice in Prešernove Šopke s pesnikovo sličico. Tudi ta paviljon se je odlikoval s posebno eleganco in veleokusnim arange-mentom. Krasno razsvetljena razstava mestne podružnice pod vodstvom gospe Franje dr. Tavčarje ve in Line dr. Hudnikove je bila prirejena v seceaijonistični maniri. čevski žalostno, a prav umestno pesem: .0 sdaj gremo, o zdaj gremo, nazaj nas več m bol" in nato nastopili datiajo pot, 18 ur hoda daleč proti do aro. Naravnost nesnosno so se obnašali domači Kočevarji, nahujskaai od renegata Eiaelta in zvestega mu pristala v sosednji občini Travi. Slovence so pitali a .kranjskimi biki* in če je prišel kdo t njimi v dotiko, pahnili so ga od sebe, rekoč. .Mi smo Nemci, proč od nas!" Pesti, nabrušeni notici niso zadostovali, porabili so celo kladva, in ni čuda, da j-* prišlo pri taki predrznosti in zagrizenosti v dveh krajih do krvavega boja. Tako mirno ljudstvo, kakor so bili Dragarci, sedaj pa tako razkačeni in naj Iju tej i sovražniki lastne slovenske matere. In kako tudi ne! Domača hujskača nista zadostovala, dobila sta pomoč iz Kočevja, kjer so se gospodje najbolj zanimali za občinske volitve v Dragi in neki cela dva dni pisali pooblastila, da so se jim kar prsti krčili. Znana oseba je tako daleč posredovala, da ao tudi Mozeljčani prihrumeli Čez Medvedjek sem, kateri, četudi imajo Že čez 20 let volilno pravico v tej občini, Drage do letos še poznali niso, te manj pa, da bi bili prišli 18 ur hoda daleč k volitvi. Višja oblastva in odločilni krogi se ne zmenijo za to počenjanje, in nimamo ga zagovornika, ki bi se potegnil za nas in naredil konec nasilnemu germanstvu. če Vam je prav, nam tudi. Se nekaj časa pustite gospodariti Vaše hujskače, in Draga se bo spremenila v pravcato Macedonijo, v kraj nečloveškega turškega klanja Z Ooriakega, 9. aprila. (Položaj učiteljstva na Goriškem) Pred seboj imam .Kmetovalca11 31. marca t. I. in plačilno polo definitivnoga, oženjenega učitelja ki službuje šesto leto na Goriškem. — Na prvi strani .Kmetovalca" je razpisanih več služb poljskih čuvajev za Dalmacijo z mesečno plačo 30 gld. in s prostim stanovanjem; iz plačilne pole šesto leto službujočega učitelja pa razvidim, da znaša njegova mesečna plača s prostim stanovanjem na mesec 35 gld. 83 kr., in da še od te dobi po pridržanem predplačilu, ki se v obrokih povračuje in po odbitem znesku za penzijski zalog samo 30 gold. 12 kr. § 55. državnega šolskega zakona od 25. maja 1868. se glasi i .Kakšne bodo učitelji imeli postavne dohodke in kako jih bodo dobivali, to naj uredi deželno postavodavstvo, zaatran česar veljajo ta le načela: 1. Najmanjši (minimalni) prejemki, izpod katerih ne sme nobena šolska občina na nižje iti, naj bodo odmerjeni tako, da učitelji in podučLelji, ne primorani truditi se s postranskimi deli, lahko vso svojo moč na svoj poklic obračajo, in da je učiteljem tudi še mogoče, svojo ro-dovino živiti primerno okolnostim dotičnega okraja" itd Pri nas se je ta paragraf nekako takole tolmačil: Glejte! Pri nas smo srečni ljudje ; blago in obleko dobi učitelj na pol zastonj. Slike gg. Majstra, Mazija, Kraraar-šiča in Zadnikarja so kazale večinoma v fantastičnem slogu izvršene snovi iz Prešernovih poezij. Dalje smo videli tu avtomat za pivo in mnogo umetnih obrtnih izdelkov secesijonističnih form in barv, delo gospe dr. Hudnikove. Nas je najbolj zanimal velik, steklen pepelnjak iz zapuščine kranjskega dekana slovitega spomina, Dagarina. V pe-pelnjaku se je videl namreč pepel Prešernovih neobjavljenih pesmij in njegove tragedije, katere je žrtvoval zelotski fanatizem vse uničujočemu plamenu. Na razstavi sta poslovala duhovita prerokinja in prof. Rontgen s svojim fotografskim aparatom. Mimogrede omenjam, da se nam je Rontgen, ki je izvrševal hipno, s pomočjo elektrike slike obrazov, src in duš razsta vinih posetnikov, britko pritožil, ker ga je posečal zgolj narodni .plevel", ter da mej vso ogromno množico ni mogel zaslediti niti jednega .Slov. Listo vca", kateremu bi bil mogel s svojimi žarki preiskati rodo- in domoljubno srce. Dejal nam je, da so se bržčas zato vsi poskrili, ker so se bali nj egovega aparata, ki bi razkril svetu njihovo umazanost, narodno hinavstvo in lažnjivo požrtvovalnost. Vsi ti paviljoni so bili zares slikovito in bogato dekorirani ter po načrtih gg. Ciuhe in Kooha od Naglasove in Mathianove tvrdke brezplačno jako okusno Blaga ma nanesejo od vseh strani in vsled tega živi sebe, soprogo in otroke s 36 gld. na mesec, da lahko vso svojo moč na svoj poklic obrača. — A kako je v resnici! Vsak kolikor toliko zavedni učitelj živi pri nas z nekim srdom v srca zaradi obstoječih razmer. Kdor se noče v dolgovih vtopiti in popolnoma zapraviti ugleda, ukvarjati ae mora s stranskimi opravili, brez katerih ne more nobeden učitelj preživljati sebe in drnžino, naj bi 5e tako varčno Si vel. Mi se trudimo od zgodnje do potne ure; pri tem pa nimamo niti zadoščenja od strani na Sega narodnega razum-ništva druzih stanov, da bi nas to razumelo in tnalo ceniti naae napora polno delo. Naši narodni veljaki cenijo učiteljsko delovanje še vedno po atališču stare šole. Oni •i mislijo: Učitelj nauči otroke Čitati, za silo pisati in računiti. Za to ni potreba ne posebnih študij, ne posebnega truda; zato je za svoje delo zadosti plačan Taka sodba se je slišala iz ust deželnega poslanca, drugikrat Iz ust bivšega učitelja, in jedenkrat celo iz ust učiteljskega sinu, katerega oče je živel v revščini, a on sam je našel v svojih mladih letih v drugem stanu svojo srečo in takošno plačo, kakoršne mi učitelji nikoli ne dosežemo. — V resnici je naše delo vse drugačno. Nekdaj je učitelj poučeval satno otroke dveh oddelkov, t j. dveh šolskih let, in sicer zjutraj jedne, popoludne druge, do štirih ur na dan. Nadarjenejši otroci so hodili, če so njih stariši in oni sami hoteli, in če je tudi učitelj hotel, vsega skupaj dve leti v šolo. Dandanes je vae drugače. Na mnogih naših šolah je pripadalo pred nekaterimi leti na jednega učitelja 200 in še več otrok, in naše sedanje jednorazrednice Štejejo od 100—200 pod šolsko dolžnost spadajočih otrok, kateri vsi so dolžni redno hoditi v šolo v dobi od 6.—14. starostnega leta. Učitelj poučuje istočasno tri ali celo štiri oddelke. On mora poučevati nadarjene, srednje nadarjene, prav malo in nenadarjene ter celo bebaste otroke. Dasiravno so mu posebno zadnji v veliko težavo, jih vendar po svoji vesti ne sme izšolati, da ne podivjajo ter postanejo v nadlogo človeški družbi. On se mora za pouk skrbno pripravljati, naloge pripravljati in popravljati ter zunaj šole s postranskim opravilom kaj zaslužiti, ker bi sebe in svojih ne mogel preživljati s stanovsko plačo. Za tako naporno delo uživa pri nas učitelj vsestransko preziranje in plačo poljskih čuvajev v Dalmaciji. On velja Še celo tam za lenuha, kjer bi v teških urah rad iskal zavetja. Nič boljše se ne godi našim tovarišem na dvo- in večrazrednicah, kjer so nastavljeni poleg nadučitelja, podučitelji in učiteljice. — Podučitelji in učiteljice se pogosto menjavajo. Nadučitelj je poleg svojega navadnega dela vedni odgojitelj svojih mlajših tovarišev in tovarišic, a šola vender ne pride v red, ker omenjeni prihajajo in odhajajo. Večkrat za razpisano mesto ni mogoče dobiti nobenega. Mlajši učiteljski naraščaj zapušča učiteljstvu nehvaležno deželo ter išče drugod svoje sreče, ker dobro opremljeni ter so vzbujali vsestransko občudovanje. Cvetlične dekoracije po paviljonih in po stopnjišču pa sta z znano spretnostjo in eleganco oskrbela g. A. Ve rov-šek in mestni vrtnar Heiniz. Končno ne smem pozabiti še posebno ljubeznivih poštari c in posti -ljonk, ki so prodajale in raznašale narodne razglednice v razna mesta in vasi, t j. k mizam različnih imen. Omeniti moram tudi dveh predražestnih trafikantic, ki sta prodajali tik glav nega uhoda smodke in cigarete. Slikovito zgrajena pošta in sosednja trafika so bile last šentpeterske podružnice. Kaj naj Še navedem? Da je bila zabava najživahnejša, občinstvo uprav Zidane volje, se razume samo ob sebi, saj kako naj bi bilo tudi drugače, ko so aranžerke ftiej seboj uprav tekmovale v ljubeznivosti 'n postrežljivosti! — Po končanem vzporedu se je zbralo mlajše občinstvo v mali dvorani ter je ob neutrudljivem igranju vojaške godbe plesalo se pozno v noč. Tako je dosegla ta nenavadno ele gantno in fino prirejena veselioa najsijaj-neJšl moralni vipeb, kateremu pa je gotovo jednak tudi gmotni. To pa mora pri vtem *• najbolj veseliti vae čestiloe natega dra. Prešerna! G. ve, da 60 gld. plače na mesec je več nego 26 gld. 66 kr. ali 33 gld 33 kr. Vsa znamenja kažejo, da pojde pri nas ljudsko šolstvo rapidno navzdol, če dežela kmalu ne spozna in ne izpolni svojih dolžnosti) za prosveto, ne samo sinov in hčera posameznih privilegovanih družin, ampak za maso naroda — To je naš pravi „mara meo*, ki porine Goriško Gradišćansko za Galicijo, če se kmalu kaj izdatnega ne ukrene. Dnevne vesti V Ljubljani, 11. aprila. — Osebne vesti. Gosp. dr. Rudolf Weibel je imenovan sekundarnim zdravnikom v deželni bolnici. — Okrožni zdravnik v Metliki, g. dr. Peter Košenina je imenovan okrajnim zdravnikom za sanitetni okraj Ljubljana II. — Notar v Marenbergu, gospod Martin Ko sohe k je premeščen v Konjice. — Kranjski deželni zbor. Poročilo o današnji seji, ki je trajala do dveh popoldne, smo pretrgali pred debato o občinskih posredovalnih uradih, o katerih je poročal posl. Povše. O tej zadevici je posl. dr. Majaron prouzročil debato, v katero so posegli poslanci dr. Majaron, Višnikar, dr. Tavčar, dr. Schaffer in Povše. Peticija »Slov. učiteljskega društva41 glede pravnih razmer kranjskih učiteljev, o kateri je poročal posl. dr. Tavčar in pri kateri se je posl. Š u b i c z avzel za učiteljstvo, se je odkazala deželnemu odboru. Koncem seje je bil izvoljen odsek, ki naj preišče poslovanje konsumnih društev in naj stavi primerne nasvete glede gospodarske organizacije. V ta odsek so bili izvoljeni poslanci: Kalan, Len arčič, Luckmann. Murnik, Pfeifer, Povše, dr. Schaffer, baron Schwegel in dr. Tavčar, Prihodnja seja bo v petek. — Večer Prešernovih čestilcev. Tudi za današnji večer se kaže v vseh krogih živo zanimanje, dasi je popolnoma naravno in ob sebi umljivo, da se ves program ne more ponoviti, ampak da morajo nekatere točke izostati. Tako izostane buffet in je vso postrežbo prevzel res ta vrate r g. Maver, pač pa se bodo prodajale cvetke in nekatere druge malenkosti kakor v nedeljo. Piece de resistence nedeljske veselice — to je razstava — ostane in se bodo ta večer, razprodale podobe in sploh vse, kar je v razstavi. V obče pa že dekoracije zaslužijo, da si jih ogleda vsakdo. Izmej vzporeda omenjamo posebno klasično rimsko tragedijo „Karakala", ki bode prišla danes gotovo še do večje veljave. Veselica se začne ob 8. uri ter bod e sodelovala vojaška godba. Vstopnina je 20 kr. — Ooriški deželni glavar. Imenovanje dr. Pajerja deželnim glavarjem goriškim je Lahe silno vzradostilo. „Piccolo" pravi, da je imenovanje dr. Pajerja deželnim glavarjem jamstvo, da odslej naprej Lahi ne bodo več izpostavljeni presenečenjem, katera so se uprizarjala s tem, da je nadškof glasoval s Slovenci.' Lahi izgube sicer v zbornici jeden glas, zato pa imajo zdaj zanesljivo veČino v dež. odboru, ki je pravi administrator cele dežele. — Himen. Gospod Gregor Bartol, c. kr. poštni oficijal v Trstu, se je poročil z gdčno. Marico Nadliškovo, odlično slovensko pisateljico in urednico „Slovenke". Največjo srečo! — Iz Šentjanža na Dolenjskem se Čujejo vedno tužneji glasovi. Ta rodovitna dolina, ki ima milijonske zaklade premoga, železne, svinčene, cinkove in druge rude poleg cementnega kamna prve vrste, gline za opekarne, galmaja, nezgorljivega peska, lesovja itd. itd., nima nobene prave zveze s svetom. Piše se nam od ondot: Nimamo izvozne ceste, in še sedanje ceste so večinoma v jako slabem stanu. Ne briga se zanje nikdo. Čemu tudi, saj je vsakdo vesel, da mu ni treba hoditi k nam. O cestah pri nas dostikrat govora ni, kajti mi imamo dovozne ceste kar na 100 metrov Široke, saj vsak vozi koder hoče. Moderno nasipanje cest je pri nas neznano, dasi je našim cestam toliko več popravil treba, ker so na sami mehki, nad premogom ležeči glini, in ker vsled jako širokega pre-mogovega polja nobenih trdih tla in nobene pripravne šute nimamo. Že jako mnogo let prerokovano železnico iz Trebnje bi Jako potrebovali, še bolj pa naš velikanski pre-mogokop, kajti e letošnjim letom poprijel m je tedanji lastnik taistega s vso krep- kostjo kopanja. Žal, da promet le nekako pojema, in da se oglašajo dvomi glede ren tabilitete premogokopa, dokler nima zelez-nične zveze s svetom. Naši velikanski, začetkoma našteti zakladi so vsekako vpo-števanja vredni, zlasti preroogokop. Ta zamore sam dolenjske železnice, katere so dosedaj vedno pasivne bile, obrestovati in prouzročiti njih najugodnejšo aktivnost. Tedaj, cenjeni gospodje, na pravem mestu uvažujte to važno stvar in ne pustite zopet, da tujec domačine odrine, kakor je navada Tujci hodijo že sedaj vedno naše zaklade ogledavat in kalkulirajo, kako taistih vrednost v tujino znositi. Tedaj pred vsem dajte nam naglo železnico in ceste, in pomagajte tudi nam do napredovanja, dokler še prepozno ni, hvaležni Vam bomo vselej, Vi se pa nikdar kesali ne boste. — Samomor. Franc Borštnik, posestnik na Karolinški zemlji štev. 5, se je včeraj okoli 6. ure popoludne v svojem stanovanji s samokresom ustrelil v desno sence in bil takoj mrtev. Dopoludne bil je še v Ljubljani in je tukaj baje pri notarju napravil oporoko, potem pa je šel na Ig v sejem, ne da bi se bil doma oglasil. Okoli dveh popoludne je prišel domov in se vlegel v posteljo. Ob pol 6. uri slišali so otroci v-sobi pok, in ko so vstopili v sobo, našli so očeta v zadnjih zdihljejih. Franc Borštnik je bil 64 let star, vdovec in oče peterih otrok. Včasih bil je ves zmešan in je tožil, da mu hoče glavo raznesti. Najbrže se mu je bilo tudi sedaj zmešalo v glavi, da je storil ta korak. — Pse ugriznil. Včeraj popoludne je na Mestnem trgu pri Pleivveisovi hiši pes vgriznil nekega dijaka. Pes skočil je v dijaka, ga prijel za suknjo in ga je skoz suknjo vgriznil na prsih. — V Ameriko. Ign. Podboj in Karol Lavrič oba iz Žužemperka, hotela sta jo popihati k agentu Filipu Nodariju v Videm, da bi ju odpravil v Ameriko, a v Ljubljani ju je prijela policija, ker še nista izpolnila vojaške dolžnosti. — Zadušil. Posestnik Jakob Stanovnik, po domače Kožuh, iz Sv. Barbare v občini Zminec se je 4. t. m. zadušil s koscem mesa. — Požsri. Dne 4, 5. in 6. t. m. je gorelo pri raznih posestnikih v Goricah, tako da je 3858 gld. škode. Zavarovani so bili le za 1950 gld. Orožništvo je izročilo nekega Jakoba Smerdela okr. sodišču v Senožečah, ker je sumen, da je zažigal. — V Radovici je nastal 3. t. m. ogenj, ki je upepelil hišo in svinjak Jurija Matekoviča. Škode je za 800 gld., zavarovau pa je bil Matekovič le za 350 gld. * Dr. Chrvstomanos izgubil službo. Telesni zdravnik pokojne naše cesarice je napisal baje drugo knjigo iz cesaričinega življenja s pikantnejšo vsebino, izdal je podrobne tajnosti o cesarici, o cesarjeviču, o katastrofi v Maierlingu itd. S tem rokopisom je došel k princu Lichtensteinu ter mu ga pokazal, povedal je tudi, da mu je založnik ponudil za delo 25000 gld. Princu je zastala kri v žilah, ko je to čital; konec pesmi je bil, da je bila drju. Chrvstomanosu izplačana velika svota, da spisa ne objavi, ob jednem pa je moral baje resignovati na profesuro na dunajskem vseučilišču in The-rezianeumu. — Tako poroča po „Budap. Tagblattu" zagrebški „Obzor". * Lucchenijev somišljenik. Računski podčastnik v ćernovcih, Stanislav Bodnar, se je pretekli teden usmrti, ker je pone-veril 10 000 gld. Pred svojo smrtjo je izjavil Bodnar, da je strasten anarhist ter somišljenik Lucchenijev. Ko je. poneveril ono sv oto, je ubegel v Ameriko ter otvoril z nekim drugom trgovino, katera je dobro vspevala. Pozneje je potoval po Italiji, postal je anarhist, in v neki tajni seji je padla nanj kocka, da umori neko kronano glavo. V to svrho so mu bile izročene različne slike in načrti, samokresi, strupi itd. Potoval je za raznimi vladarji, toda vedno so bile kake zapreke, da ni mogel izvesti svoje namere. Ker tudi mej anarhisti ni našel duševnega miru, je stopil v samostan, a kmalu se je naveličal, izstopil je, da zadovolji vojaški dolžnosti. Kot vojak se je pa usmrtil. * DrugI Rlgo. Iz Mohača javljajo: Tukaj se mnogo govori o slučaju, ki živo spominja na afero Chimay-Rigo. Neko dekle iz dobre rodovine te je zaljubilo preko | ušes v ciganskega voditelja Julija Nvarva, ki je igral vsak večer v javnih lokalih na goslih. Ker so se stariši branili, dovoliti ji, da bi se omožila s ciganom, sta dekle in cigan pobegnila * Ciklop. V orlovski guberniji v Rusiji se je rodilo nedavno čudno dete: deklica s ciklopsko glavo, ima namreč samo jedno desno oko in sicer na mestu, kjer so navadno obrvi. Oko ima obliko razpoke brez trepalni c Usta pa so slična rilcu Dete je živelo tri dni brez hrane. Stariši so Že imeli četvero zdravih otrok. * Ne mara pomiloščenja. V Indiano-polis (v državi Indianai je odklonila gospa Avgusta Schmidt pomiloščenje, katero ji je sporočil guverner. Gospa je bila lani obsojena v 121etno ječo, ker je ustrelila najemnika svojega posestnika, \Valterja, ker jo je hotel posiliti. Na prošnjo žensk in na priporočilo porotnikov je guverner gospo oprostil, ki pa je izjavila, da pomiloščenja ne sprejme, dokler ne prizna njen sodnik, da je bila nedolžna obsojena. Književnost. — ,,Učiteljski Tovariš" ima v št 11. naslednjo vsebino: M. Poklukar: Kakšna bodi učiteljska konferenca v duševnem in telesnem oziru? — Fr. Črnagoj: Konfis kovano blago. — Shod spodnještajerskega učiteljstva v Celju. — Jakob Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Jos. Ciperle: Kulturne slike s Kranjskega — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Gospodarski program. Telefonična in brzojavna poročila. Pogajanja z Italijani. Dunaj 11. aprila. Na političnem shodu v Tridentu je govoril posl. Jany o pogajanjih Italijanov z vlado radi samouprave italijanskega dela Tirolske ter povedal, da se pogajanja nadaljujejo. Uradne ure davčnih uradov. Dunaj 11. aprila. Finančni minister dr. Kaizl je izdal odlok, s katerim določa uradne ure za davčne urade. Ob delavnikih so uradne ure dopoludne od 8. do 12. ure, popoludne od 2. do G. ure. Ob praznikih pa od 8. do 12. ure dopoludne. Za stranke so odprti uradi do pol 12. ure dopoludne in do 5. ure popoludne, zadnjega v mesecih pa le do 12. ure. Ako se vsled sodišč, ki so nastanjena v istem poslopju, potrebne kake premembe, jih določi finančni deželni urad. Vse premembe se morajo javiti občinstvu z lepaki in v listih. Ob nedeljah in na sv. dan ni uradnih ur. Ta odlok stopi 30 dnij po razglašenju v veljavo Steinbach za svetovni mir. Dunaj 11. aprila. Bivši finančni minister Steinbach bode predaval jutri na dunajskem vseučilišču o mirovni ideji. Razpuščeno radikalno društvo. Dunaj 11. aprila. Vlada je vsled govora, kateri je imel posl. Wolf 24 marca v Žofinski dvorani, razpustila tukajšnje nemškonacijonalno društvo, ki je imelo 4000 členov. Desnica — vlada. Praga 11. aprila. „Narodni Listy" javljajo, da so bila razposlana za sejo desničarskih načelnikov že minoli četrtek vsa vabila, ki pa so se to nedeljo zopet preklicala, češ, da se snidejo omenjeni načelniki šele po deželnozborskih zasedanjih. „Narodni Listy" menijo, da bi bilo vender jako potrebno desničarskim voditeljem, izvedeti kakšne načrte za bodočnost ima vlada. Razoroževalna konferenca. Pariz 11. aprila. Na razoroževalni konferenci pridejo na razgovor vsa v drugi ruski okrožnici navedena vprašanja ter v okrožnici iz avgusta 1898. 1. izražene ideje. Izključeno pa bode vse, kar se dotika političnega razmerja držav in s pogodbami določenih stališč. Vsaka država bode zastopana samo z jednim glasom. Drevfusova afšra. Pariz 11-. aprila. „Figaro" prinaša protokol o zaslišanju bivšega francoskega predsednika P e r i e r j a, ki vzbuja največjo senzaoijo. Protokol poroča namreč o znanem pose t u Perierja pri nemškem poslaniku Munsterju ter o njiju razgovora o pismih cesarja Viljema II. Iz protokola je razvidno, da te je našel na nemškem poslaništvu res neki francoski akt iz vojnega ministarstva. Poslano.^ G. Ivanu Avseniku v Begunjah, Gorenjsko. Na va&e „Poslano", tiskano v štv. 77, „S1. Naroda", v katerem ste prav po nepotrebnem in popolnoma neopravičeno napadli našega zasluženega in ol»Ce Čislanega naručitelja V. Zaverla, Vam zaradi javnosti, ne pa zaradi Vaše osebice odgovarjamo podpisani tole Ako je kdo v časopisih napaden, ima gotovo pravico, braniti ae: to in čisto nič drnzega je storil tudi gosp. nadučitelj V. Zaver!. Ako pa dotični, ki so podpisali izjavo, da nimajo s snovanjem kOMOmnaga društva ničesar opraviti, za sVfje osebe vaso gostilno in vaSo prodajalno ne čislajo v isti meri, kakor čislajo v dutični izjavi navedeno gostilno in prodajalno, tedaj ste pa le Vi temu vzrok. Primerjanj* gosp nadučitelja V. Zaverla s poprejšnjim g. nadtsBtt Turkom nikakor ni na mestu. Priznavamo, da je poprejšnji gosp. naduč. storil svojo dolžnost, ravno tako odločno pa moramo trditi, da je g. nadučitelj V. Zaverl, skozi in skozi mož na svojem mestu in da je toliko (Salati med vsem prebivalstvom, kakor tudi mej svojimi kolegi, da mu Vaše neslano zabavljanje pri nikomur niti za najmanjšo pičico škodovalo no t le Ne zamerimo pa Vam, ker ste še zelo mladi in nimate skušenj in le po višinah letate in meglo preganjate. V Begunjah, dne 10. aprila 1899 Ivan Jane župan (084) Luka Grilc Anton Bulovc predsednik kraj. šol. svet. svetovalec Ivan Fajdig Jan. Mencinger Oltir in odbornik svetovalec. *i Za vsebino tega spisa j'e uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Condurango Malaga vino (želodec krepčujoče vino). (19—16) Sunja, 2:J. septembra 1898. Blag. gosp >f. L*»ui»i*»l«, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Vaše Condurango Malaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo. lajša in vzbuja slast do jedij. Qr j Foinegovič, obč. zdravnik. Umrli so v Ljubljani: V hiralnici: Dne 6. aprila: Helena Peterlin, delavka, 77 let, rak. V deželni bolnici: Dne 7. apnla: Josip Miketič, kaj2arjev sin, 21 let. jetika^_ Meteorologično poročilo. Vitina u*.! murjem Son-J m. Srednji ir»0nl tlak 7360 mm. C Čas opa-~ zov arija Stanje g baro- » metra = -- :1 Vetrovi Nebo 10, 9. zvečer 731'5 11. 7. zjutraj 731 o . 2. popol. 728 9 •8 p. m. jzah. pol. oblač. male 6 l sr- ssvzh. pol. oblač. 0 15"2 moč. jzah. del. jasno S Srednja včerajšnja temperatura 7 7°, nor- ID-CLri&jslsa. "borza. dne" 11. aprila 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta $"0 . . Ogerska zlata renta 4" 0. . . . Ogerska kronska renta 4"0 . . Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Itah;anski bankovci..... C kr. cekini........ 100 gld. 80 kr. 100 . 55 n 120 . 10 h 100 , 65 119 , 60 n 97 , 30 s 918 , • 357 , 75 120 „ 70 59 , 02» ■ n H . 70 ■» 9 * 56' l n 44 „ 50 5 . 68 Vse vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selenburgove ulica 3. Srečke na mesečne obroka po 2, 3, 6—10 gld. Tužnim arcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je naš preljubljeni Boprog, ozir. oče, brat. zet in svak. gospod dr. Matej Pikel zdravnik v Postojni včeraj ob 10. uri zvečer, po dolgi in mučni kolezni, previden h sv zakramenti za umirajoče, v 32 letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predrazega ranjcega se bode v sredo, 12 aprila, ob 5. uri popoludne na tukajšnje pokopališče k večnemu pokoju preneslo. Sv. maša zadušnica brala se bode v Postojnski šupni cerkvi. Preljubijenega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev. ^095) V Postojni, dne 11. aprila 1899. Ksaverina Pikel roj. Kammer, soproga. Štefanija Pikel, 'hči. — Gregor in Matija Pikel, brata."— Karolina Kammer, tašča. Marija in Jožefa Pikel, svakinji. Avtomatični lovilci n množine. Za podgane gld. 2 —, za mlii gld. L20 LoVć brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in bo postavljajo zopet sami. Lovilnica za ščurke „Eclipse", na tisoče ščurkov in žohar-jev v jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod najboljfii vspehi. Pošilja se proti povzetju. (693-1) PEITK, Dunaj, II., Taboratraaae 11/B. Slov, pevsko druStvo „Lipa". Odbor slov. pevskega društva „Lipa" naznanja vsem tistim slovenskim mladeničem, ki žel«? k temu društvu pristopiti, da so pevska vaje vsak ponedeljek, sredo in četrtek, in sicer od 8. 0. ure zvečer. Društvena soba nahaja se začasno na Sv. Martina cesti it. 29 (Pongratzevo poslopje). IVosijo se nadalje vsi slovenski rodoljubi, da bi to, za mladeniče zelo koristno društvo, kolikor mogoče podpirali! (683—1) Kdor želi pošteno in zdravo v večji ali manjši množini od 10 krav, blagovoli naj se kmalu oglasiti pri upravništvu „Slov. Naroda". (689—1» išecna za svojo gostilno v Ljubljani spretnega natakarja kateri bi prevzel gostilno ne račun in to s 1. majnikom ter zamogel založiti kavcijo. Peter tštrel vinski trgovec in posestnik .685-1) Mestni trg št. 3. in specijalitete v krušnih krožnikih in izprehodnih palicah itd. itd. so vsled mojih znižanih režijskih stroškov, ker nimam več ulične prodajalnice, tako po ceni, kakor nikjer drugod. Poskusnja bode to potrdila. (631-8) Z velespoštovanjem FRANC STAMPFL Gledališka stolba 3, zraven „Tonhalle". Ca kr. avstrijske fffi držnm žiliznict. Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. oktobra, 1393. leta. Odhod Is LJubljana juž. kol. Pre k* oos Trbiž. Ob 12. uri b na. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal AusBe, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Ce'ovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Or 4. nri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beliak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Leod-G*stein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, (.'ur h. Oenevo, Pariz, čez Kloin - Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v lovo meeto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob H uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 06 m. popoludne, ob ti. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Prog* la Trbiža. Oh 5. uri 46. m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne ■ »k ob m vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. deba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca. Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Ino mosta, Zella ob jezeru, Lena - Oaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9, ari 8 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta ln Ko-oevja. Osobni vlaki: Ob «. ari VI m. zjutraj, ob 3. ari 33 m. popolndne in ob 8. nri li m. zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k v Kamnik. Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob s. nri 5 m. popoludne, ob 6. nri 50 m. — Prihod v LJubljano d. k. ls Kamnika. Ob 6. uri 5ti m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. uri lu m. (1) v neki Brnski tovarni za sukno mi je dal priliko, da sem nakupil njene velikanske zaloge sukna po slapi ceni. Da blago hitro pospravim, razpošiljam proti povrnitvi delavskih plač, in sicer za samo 1 gl. 25 kr. 1090) meter pristnega brnakega sukna iz fine ovčje volna, zajamčeno dobro blago brez vsake hibe 130 cm. široko. Trije metri zadoščajo za kompletno moško obleko za Bpomlad in poletje. Dobiva se ▼ vseh barvah gladko in vzorcaato. Nekaj komadov prefinega češljanoga blaga (Kamm-garn) črno in drap le po 2 gld. mater. Vzorci se zarad prenizka cene ne morejo oddajati. Neugajajoče se brez ovir vzame nazaj. Opozarjam v interesu vseh čitateljev, da pošljejo naročila prav hitro, ker od pamtlvaka ni bilo tako ugodne prilike, kupiti tako izborno blago po tako slepi ceni, in je tudi ne bode več. Naročila naj se pošiljajo: Dunaj II/3, Taborstrasse 11/B. Dobro ohranjen «*»-3) ir proda se po niski ceni. Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.". Izjava in svarilo! Nesrečo, ki je brez njiju krivde zadela moja klijenta Konrad Schumi in Friedrich Hodscher, imejitelja tvrdke Konrad Schumi * Comp. »prt novi tovarni", porabila je brezvestna konkurenca iz prozornih razlogov, da razširja laž-njiva in obrekovalna izvestja o mojih navedenih klijentih. Izjavljam s tem, da bodem vsakega, o kojem izvem, da je kako žaljivo trditev glede mojih imenovanih klijentov ali pa glede g. L. Schnmi-ja star. izustil, če tudi le to, kar je od drugih slišal, naprej razširjal, broz-ozirno ixrooil kazenski sodniji. Cela vrsta obrekovalcev mi je že znana in bodem zoper nje v označenem zmislu postopal. V Ljubljani, dne 11. aprila 1899. Dr. Ivan Šusteršič (694, odvetnik. Prostovoljnim potom ss v last proia ali pa v najem di za več let posestvo eno uro daleč od Trebnjega na Dolenjskem, ležeče tik vode „Mirne". Posestvo obstoji iz mlina v dobrem stanu in iz gospodarskega poslopja; zraven je podrt mlin, kateri se lahko zopet popravi ali pa kaka druga tovarna napravi. Travnikov, njiv, gozda in pašnikov je vsega vkup 9 oralov, da se lahko vrši živinjska in svinjska živinoreja z dobrim vspehom. Natančneji pogoji se izvedo ust meno ali pismeno pri Jakobu Petrovcicu, trgovcu v Trebnjem, ali pa pri lastnici Mariji Teran v Dolini, poita Trebnje. (688—3) bo revmatlsem, prottn. ■enrosaost manjkanje opaaja la taks, hripa, nevralgija, bledtoa o kromeloatl, boleett hrb- tenoa krč, vtrlpanje aroa, tok krvi v glavo astma, mre le roke ls sova, mooenje postelje, kotne boleant, elabodlieoa sapa, kolika, sobobal. lanske bolesni Itd ako ao aoal Felthov pristal patent, elektro-galv. volta-krti a gld. 130. Zahtevajte proapakto a na-avalalml pismi od M. FElTH-i, Dunaj, II- Taborstrasse 11/B. Javna zahvala. Farani av. Jakoba v Ljubljani izrekajo tem potom nsjiskrenejšo zahvalo slavni kranjski hranilnici za velikodušni prispevek 12000 gld. za nakup stavbišča za novo župnišče Bog plačaj tisočkrat! (60d Hvaležni farani. ItiM nemMiiiM, pseelnoaa separirano sobo 3 separatnim vhodom (eventualno z malim kabinetom vred) brez kuhinje. — Ponudbe čim prej poste restante Ljubljana pod šifro: „Snažnost". (601-3) V trgovino z mešanim blagom vzprejmeta se takoj trgovski pomočnik in učenec. Ponudbe pod „A. B. 23" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". (666—2) Na prodaj sta 2 teški, močni kobili 10 let stari, 150 in 152 etn visoki, kakor tudi vas in Komati pri (aorlMek-ii na Raki, Dolenjsko. (687-1) Spreten komi se vzprejrae takoj ali pozneje v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe z referencami in zahtevo plače na upravništvo „Slovenskega Naroda* pod P. F. 623. (653—3) Sveže Kulmbachsko pivo v steklenicah priznano zdravilo in krepilo za bolnike je v zalogi trgovine (21—82) pri „Zlatorogu", Prodam bar v slogu vile na Križevniškem trgu stoječo, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejemam do 21. aprila v pisarni Rimska cesta it. 7. Ivan Plantan (692-1) c. kr. notar. Zahvala, f PJpnitovauri gaapad 1 Snhvaaljatjem Vat, dar. mtm ml p«alall taake) lavratae) ■dravlla prati knšlja ln prsofcvlja. Porabil »*m Je-dae> aeea i «■!«• t>pn*e>voam aokn, pa sta aal kaielj In pamobol Micoro prealnln. Po-aijlte anl tako| Še 3 aloklo-alce VnS>sn lavretnesa ir-poifrtfga Mka la S aavoja «nja proti kočijo. B velcapoatovaajean V Olvael, 19. oktobra 1897. VaŠ aobvolol Jakab Naappan. wegerich-Saft , ki tako izvrstno deluje proti kalijo, prsoboli, hrapavosti, telkema dihanja in proti starim bolesnim, dobiva sa vedno avet v lekarni k Zrinjskema, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg tto. Naj vsakdo pazi na zaščitni znak, ker samo oni trpottov sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šnbića Zrinjakega, bana hrtatskega. Cena steklenici trpotcevega soka a tofinim navodilom 75 novć. S trpotcevim sokom je dobro rabiti tudi gorski caj proti kalijo. Cena 1 aavojn gorskega eaja pruti kalija a točnim navodilom 35 novi. Jedno in drago polilja se vsaki dan po postnem povzetja. Kdor denar naprej polije, naj za voini list in kiltioo priracnni kO nove. Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb. Majski trg it. tO. Ceajeal so« po al lekaralcar! Prael krotkim anaoea aa-raeil oeaaa pri Vae Jedao aae« kloaleo kropllolb «ve4aklb kapljici loto no aieal la naojlaa •aaaooaa tako dobro delovale, da ne anoraaa Vaaa aa lesa dobrem adravlla naj topleje nahvaliti. la volite aal sa moje seaaee io tri ateklenlee po f*0 ao*«. a poStalm povaetjeaa postati. Modras« 36. maja 1898. M apoetovanjens Vid Sanic. I Zahvale. Prave ivedake Wr«-plin« lras|>l|lcs«9 delnjejo i zvrst i o proti vsem želodčnim boleznim, popravljajo prebavo, Ais-tijo kri, okrepenjejo želodec. Te kapljice ozdravijo vse bolesni Želodca in crev, a dobi se dober tek. Paziti je treba na sattitni enak, ker samo one ftvedske k repi Ine kapljice so ii moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šnbića Zrinjskega, bana hrvatskega. Cena 1 stekl. Ivedskih kre-pilnih kapljic s točnim navodilom HO novć. Polilja se vsaki dan s postnim povzetjem. Kdor denar naprej polije, naj za volni list in kiltico priracnni 30 nove. Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrlnjakl trg It. 80. I Marate«, ki iinataje 5 gld. la već, ta pošiljaj« fraako. Veleepoitovnnl ajoepod! MoJa ieaa letala je tri eeaeee valed trčanja la koetlboll. ('la Je aaeela apotrebljevatl Vaaa „mašila prati koetlboll", vatala Je tretji daa, daaea pa, hvala hodi Basa, hodi. Za-hvalja|oc ae Vam aa to Izredao mašile, oatajean V Mtranrn pri Mtahlel, d: 6 33. aprila 1898. Hluaja pakoren Bartol lilalekl. Mnallo i>i-otl I