Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4 uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Neframkirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVU Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 248. Telefonska številka 65. Celje, v petek, dne 29. oktobra 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Organizacija naprednih struj na Slovenskem. Piše Ljudevit Furlani. 2. Klerikalizem — anarhičen princip. Naši klerikalci istovetijo svojo stranko z vero in vernostjo. Nevedna množica jim to sicer verjame, ali se pa dela, kakor bi jim to verjela, v resnici pa nima klerikalizem z vero in vernostjo najmanjše zveze, baš nasprotno, klerikalizem je v svojem bistvu prava negacija vere in vernosti ter ni nič druzega kot boj za politično moč in nadvlado cerkve in duhovstva nad državo. Anarhičen značaj klerikalizma se kaže najjasneje v takozvanem rimskem vprašanju. O tem vprašanju je svoje dni že „Domovina"' pisala in klerikalci, ki so bili sicer temu listu nasproti zelo občutljivi, so molčali, ker so si mislili, da je najboljše molčati o takih stvareh tako dolgo, dokler je mogoče. Kviti-ramo ta molk kot tiho priznanje, da je vse do pičice res, kar je bilo tam rečeno. Jedro rimskega vprašanja tiči v tem, da klerikalci vsega sveta zahtevajo, naj se Rim, če drugače ne gre, s silo zopet vzame italjanskemu narodu ter naj se ga izroči papežu v oblast. To svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je nek rimski cesar daroval večno mesto papežu, čeprav le predobro vedo, da so dotične listine podvržene. In naj bi bile dekretalije tndi pristne — Rim je bil nekdaj glavno mesto Rimljanov in je čisto naravno, da mora biti tudi glavno mesto italjanskega naroda, ki se je po dolgih stoletnih bojih končno zopet zedinil in združil v eno samo državno celoto. „Vsaka moč izvira od Boga", pravi Tomaž Akvinski, torej ne samo moč papeža, ki je bil nekdaj vladar v Rimu, ampak tudi moč ita- ljanskega kralja Viktorja Emanuela II. ki je kot načelnik italjanskega naroda zakončal in usovršil zedinenje Italije s tem, da je narodu vrnil staroslavni Rim ter ga proglasil na temelju splošnega glasovanja (plebiscita), pri katerem je bilo oddanih 133.681 glasov za in samo 1507 glasov proti, za glavno in prestolno mesto zopet zedinjene Italije. Ker vsaka moč izvira od Boga, je jasno, da izvira od tod tudi moč naroda in kralja, ki sta vrnila narodu, kar je narodovega. Toda papež se je naenkrat izneveril nauku velikega cerkvenega očeta, ni se pokoril tako jasno in odločno izraženi ,*od Boga izvirajoči moči" naroda in kralja, proklel je mariveč Viktorja Emanuela II. in prepovedal italjanskim vernikom udeleževati se političnega življenja v novo-vstvarjeni domovini. Vse to pa.zgolj iz sebičnosti in užaljene osebne neči-mernosti, ker mu je bila odvzeta posvetna moč. Na papeževo povelje se je razvnela po vsem katoliškem svetu strastna agitacija proti zedinjeni Italiji in še dandanes se sklepajo na katoliških shodih resolucije, v katerih se vernike poživlja, naj delajo na to, da se sv. Očetu vrne „uropano" kraljestvo. Vsi ti verniki stavijo torej papeževo moč in papeževe koristi nad pravico italjanskega naroda in italjanske države ter bi bili pripravljeni tako težko pri-borjeno narodno in državno jednoto italjanskega naroda zopet razstrgati, samo da s tem papeža in cerkvi vstre-žejo. V Italiji je torej klerikalizem protidinastičnega in protidržavnega značaja. Na Španskem tudi ni bolje. Papež stoji že od nekdaj v zvezi s Karlisti. Za časa meščanske vojske je stala duhovščina na Španskem na strani Don Karlosa. V zadnji bitki so Karlisti tako sijajno zmagali, da so vojsko kralja Alfonza XII. popolnoma uničili in da bi bili celo kralja lahko vjeli, ako bi bili hoteli. Tega pa niso marali. Po tej zmagoslavni bitki se je Don Karlos na papeževo povelje celo umaknil in je prepustil Alfonzu prestol. Ta poraz pa. je bil njemu in njegovim naslednikom jasen migljaj, da ostane pravi in istiniti vladar v deželi Don Karlos, kot izvrševalni organ rimske kurije. Posledica tega je, da so vsa uplivna mesta v državni upravi v armadi in mornarici v rokah Karlistov, da so se proti jasni določbi zakona vrnili menihi in jezuvitje zopet v deželo, kjer delajo, kar se jim zljubi, ne da bi se državna oblast upala njih početju upreti. Ti karlistiški menihi agitirajo proti kraljevi rodbini in delajo z vsemi silami na to, da bi Španijo in španski narod razcepili. To delo se jim je tudi popolnoma posrečilo. Nasprotje med posameznimi španskimi plemeni je že tako veliko, da je jezikovna jednotnost vničena in da se v raznih provincah uvajajo dijalekti namesto nekdanjega skupnega literarnega jezika. Pa ne samo kulturna jednota španskega naroda je uničena, jezuvitje in menihi so ubili tudi državno idejo in pripravili tla najnevarnejšim sporom in prevratom v državi. S tem svojim ruvanjem spod-kopujejo ugled vladarske hiše in stavijo v nevarnost obstanek države in naroda. Pri tem pa njih moč raste in se dviga nad kralja in vlado; kralj in vlada na španskem čutita, da se moreta le tako dolgo vzdržati, kakor dolgo se bode to menihom in jeznvitom ljubilo, zato so na Španskem kralj in ministri prav za prav le izvrševalci volje samostanov. (Dalje prih.) Politično kroniko. z Državni zbor. Draginjska debata se je včeraj nadaljevala. Kakor smo že javili, bode izvoljen posebni draginjski odsek, ki bi imel zbornici v 6 tednih poročati o sredstvih za odpravo neznosne draginje živil in kurjave. Pri nas se povsod volijo odseki, ki „študirajo vprašanje" — a sadu te študije navadno ne obrode. Saj čakamo že dve leti na rezultat odseka, ki „študira" socij. zavarovanje; obljublja se nam tudi odsek za varstvo narodnih manjšin in včeraj so v nemškonaci-jonalni zvezi „pogruntali", da bode najbolj pametno, ako se izvoli 52članski nacijonalni odsek, kateremu se bodo odkazala vsa preporna narodnostna vprašanja v „študij"; na ta način bi se namreč ta vprašanja „mirno in stvarno" razpravljala, ali da smo odkritosrčni, mirno in stvarno spravila k pokoju. Kaj je tudi Nemcem pravzaprav do teh zadev! z V včerajšnji seji je govoril prvi kršč. soc. Stöckler. Protestiral je proti soc. predlogu za enoletno odpravo colnin na žito in za dovoz mesa iz inozemstva, ker bi to uničilo kmeta. Po njegovem nazoru so glavni vzrok draginji prekupci, ki neznansko podražijo živila. Omenil je, da je poslal nekdo posi. Hagenhoferju grozilno pismo, v katerem se ga svari pred odporom proti uvozu mesa, Soc. Renner je dejal, da se taka pisma zavržejo in ne politično izrabljajo. Vsled tega je nastal hud prepir, tekom katerega so klerikalci trdili, da je omenjeno pismo pisal kak socijalist. — Nemški radi-kalec Kraus si je želel drž. monopol za premog, kateri bi na ta način postal cenejši. — Posi. dr. Licht (nemški naprednjak) je izvajal, da je mleko zategadelj tako drago, ker se ga premalo proizvaja. Naj bi država mlekarstvo bolje gojila in podpirala! — Slovenski kler. Roškar je govoril proti pre-kupcem in za cenejše železniške tarife. Protestiral je tudi proti žitni terminski kupčiji. — Govorili so še posi. Mora- Li SJEK. Krščanstvo? Češki pesnik Machar je nedvomno eden izmed največjih sodobnih pesnikov. Takih individualitet je zelo malo posejano na planetu, ki ga je človeški rod nazval zemljo. Ni mi ga torej treba šele hvaliti, kajti tudi Slovenci ga že poznamo in to ne samo tisti, ki čitamo češko literaturo v originalu. Razen člankov o njem imamo že tudi precej prevodov njegovih del. Saj je v novejšem času celo „Euiuost", ki stoji na stališču „absolutne narodnosti" in se na vse kriplje brani vsega, kar bi moglo klerikalce „žaliti", celo ta je začela prinašati njegove podlistke. Kakor menda vsak, ki je čital in skušal razumeti Macharjevo poezijo, tako sem bil tadi jaz kar očaran ne samo od njegovega krasnega sloga, ki poda vsako misel zares mojstersko, ampak tudi (in morebiti še bolj) od njegovih idej, ki so vse prej nego vsakdanje. V današnjem hudem boju i proti li že/ s nu/ klerikalcem i proti Nemcem priporočam vsem ljudem dobre volje: čitajte Macharja. Priporočal .sem ga sicer tudi prej, o vsaki priliki, ki se mi je dila, toda danes ga ne priporočam samo* zato, ker mi je nudil toliko užitka polnih ur, ampak še posebno zato, da odstranim krivico, ki sem mu jo delal do danes, ko me je najučenejši in naj-idealnejši kristjan — Fr. Terseglav jarjučil o bistvu krščanstva. I C Machar je največji protiklerikalni pesnik slovanski. A še mnogo več. — Machar se je tudi postavil proti Tol-/ sterau, in to ne morebiti samo tako mimogrede, ampak načelno. Postavil se je v verskih stvareh tudi proti Masa-ryku, voditelju češke napredne stranke, h kateri pripada tudi sam. Nikdo pred njim se še ni izražal tako ostro o kle-rikalizmu, a tudi tako daleč ni šel nikdo, da bi bil iskal jedro klerikalizma v - krščanstvu samem. Fred tremi leti nekako je napisal krilate besede, ki jih je podprl z vso nenavadno močjo svojega duha: Strup iz Judeje. • Za naš protiklerikalni bojjsfljake j bese