Leto XXH., št. 285 Ljoblfena, sobota it decembra iMfrCT Cena cent. 80 Upnvnikvu i LfnMma. ftcamim »Hn S. Telefoo k. M-22. 91-25. 91-24 (■Krstni oddelek i Ljubliut, Piiffmfltti ri^ a » - Telefoo k. 91-25. 51-26 tadniSnka Novo mesto: Liubitanka cesta 41 Računi - a Ljobltaosko pokra ttoo pn pofcoo-čekovnem zavodu It 17.749, a ovale kraje Italije Sarino Cono. Con Po« No 11-9118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa o«tase te Kr. Italije ta inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO lakaja 'tik dan razen ponedeljka Naročnina mab m e i e t n o Lk 18.—, aa inozemstvo vključno t »Poneddrskim )a> trom« lit 36.50. Uredniitvo: IjoMiana. Pucanijeva ulica tter. 5. telefoe kev. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi ae ne vračajo. CONCESSION AR LA ESCLUSIVA pet la pubbliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Poslzioni occupate nella regione tunisina i snccessi delTaviazlone deII4As$e nei cieli di Cirenaica e di Tunlsia — lz velivoli necmci distrutti II Qnarfciere Generale delle Forze armate comunica in data di 11 dicembre 11 seguente bollettlno di guerra No 930: Azloni di pattuglle in Cirenaica e piu intensa attivit& aerea; durante vivaci soon-tri cacdatori germanici abbattevano otto velivoli. Un altro aereo e stato abbattuto daila difesa contraerea. Nella regione tunisina, ln combattlmentl locall reparti ifcaliani e tedeschi occupava-no alcune poslzioni infllggendo al nemico la perdita di S3 carri armatl. alcune anto-bllrid% pezzi antlcarro ed automezzi. I/a-viazione delTasse intervenuta nella lotta, ha Incendlato boon numero di mezzl brl-tannlci e battuto, con visibili rtsultatl, nodl stradali e ferroviari delle retrovie avver-sarle. Nel corso dl nn attacco aereo ad una n ostra base navale della Tunlsia la difesa contraerea dl un plroscafo germanico di-struggeva due apparecchi; un terzo preci-pltava in mare, nei pressi di Lampedusa, coipito dali a caccia di scorta ad un aviotra-sporto. Le vittime accertate fra la popolazione civile nell'ultima incursione nemica su Torino sono 57 morti e 60 ferltl. Užfpeh: ©snega letalstva nad Slrsisaško in Tisnissan — 12 ssvražsih letal cmičenili Glavni stan italijanskih Oboroženih s«l Je objavil 11. decembra naslednjo 930. vojno poročila: Delavnost patrol ln živahnejša letalska driavnost v Cirenaikl. Nemški lovci so v živahnih s]K>padih sestrelili 8 letal. Neko nadaljnja letalo je sestrelilo protiletalska obramba. Na tumškem področju so italijanski in aera:;ki oddelki v krajevnih bojih zasedli nckij postojank in prizadejali sovražniku Izgubo S3 tankov, nekaj oklopnih vozil, protitankovskih top^v in avtomobilov. Letalstvo Osi, ki je poseglo v borbo, je za-fcgalo veliko število britanskih vozil in z vidnimi uspehi obstreljevalo cestna in železniška križišča sovražnega zaledja. Med letalskim napadom na neko naše p: morsko oporišče v Tunisu je protiletalska obramba nekoga nemškega parnika uničila dve letali; neko tretje letale, ki so ga zadeli lovci v spremstvu nekega prevoznega kn brarrfri Madžari, zdaj že tisoč let odporna Zaradi tega je renesansa naletaia na ugodna tla na Madžarskem. Goyorn|k je omenjal dobo Mat .je Korvi-na, umetnike in italijanske književnike, k-BQ b»li gostje madžarskega kralja in velik Na vzhodni fronti je bilo v 10 dsieh uničenih 1262 sovjetskih tan Vdor italijanskih čet v sovražne postojanke ob Donu — Sovjetski napadalni poskusi slej ko prej povsod brezuspešni Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. dec. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na jugu vzhodne fronte traja živahno bojno delovanje dalje. Pri tem so bile severno od Tereka in severno od Stalingrada uničene šibkejše sovražnikove sile, na področju donskega loka pa zavzeta važna višinska postojanka. Vsi protinapadi sovražnika so se izjalovili. Italijanske čete so pri oboroženi lzvidnl-ški akciji vdrle v sovražne postojanke ter pripeljale s seboj ujetnike in plen. Izvid-niški sunek sovražnikovih oddelkov je bil zavrnjen od madžarskih čet. Močne nemške in rumunske letalske sile so ob Volgi in Donu posegale v borbe na zemlji. Lovci so sestrelili v teh borbah 24 sovražnih letal. Bojna letala vseh vrst »o razen tega obstreljevala vse dovoze na srednji fronti ob Donu. Zelo močan napad pehotnih in oklopnih divizij jc v srednjem delu fronte privedel do uničen.'a sovražnikovega nnskakovalnega oddelka. Vsi njegovi razbremenilni napadi in poskusi za napredovanje so bil zavrnjeni s podporo letalstva. Jugozapadno od Kalinina in ob Ilmen-skem Jezera Sovjeti s svojimi vedno znova se ponavljajočimi napadi niso mogli doseči nobenih uspehov. Na vzhodni fronti Je bilo v času od 1. do 10. decembra uničenih ali zaplenjenih ali pa onemogočenih za premikanje 1262 oklopnih voz sovražnika. V Cirenaikl so nemški lovci sestrelili 8 sovražnih letal ob izgubi enega samega lastnega letala. Nemške in italijanske borbene skupine so predrlo v Tunisu sovražne postojanke in uničile ali zaplenile pri tem 37 oklopnih voz in mnogo drugega orožja. Ponoči je bilo bombardirano pristanišče v Boni. V boju proti angleško-ameriškim letalskim silam Je bilo v času od 1. do 10. decembra sestreljenih 191 sovražnih letal, od teh 112 v Sredozemlju. V Istem času je bilo v teh bojih izgubljenih 45 lastilh letal. V ogorčenih borbah na srednjem odseku vzhodne fronte se je v zadnjem času posebno od M kovala 19. "klopna divizija, Id je po svoii vztrajnosti in odličnem vodstvu zaslužila posebno priznanje. Pri Terspsa ss e&kaljeni mzem oddelki sovjetskih čet Tssai na csta2ih odsekih je položaj za sovjetske tete vedno bsSj Rccg3&c in kritičen točnostjo navesti števila sovjetskih vojakov, ki so padli v to smrtno past. Pravijo pa. da je to menda žc stota jama. v katero so se zrušile ruske čete v tej vojni. O teh bojih že prihajajo poročila, da se obkoljeni boljševiki skušajo rešiti iz zagate s tem, da v manjših skupinah beže iz ob kroženega ozemlja ter pri tem odmetavajo orodje. Vojni plen tega spopada je jako znaten, kakor bodo pokazale štev lke, k; jih bo nemško vrhovno poveljstvo objavilo brž, ko bodo zaključene operacije. V ozemlju med Volge in Donom so se Berlin, 10. <*ec. Tukajšnji vojaški krogi posvečajo svojo pozornost predvsem dogodkom, ki re odigravajo v odseku pri Tcrop-cu, kjer se do neke mere godi ist«, kar se je godilo proClo pomlad v področju Har-kova. Harkov, veliko industrijsko mesto Ukrajine, je bil eden izined temeljnih opornih stebrov nemške fronte pred zmagovito crenzivo generala von Bocka. Maršal Timošenko ie vrgel proti tej postojanki silovito množico pehot* in oklopni:-, sredstev, skušajoč sc polastiti ozemlja, katerega izguba bi bila potisnila nemško poveljstvo v kočljiv poktfaj: bilo bi presenečeno med pripravami ter bi moralo odložit! ali naravnost opustiti načrt za prodor do Volge. Ruski podvig, ki je bil strateško n<-drom-no pravilno zamisljrn. se jc ponesrečil. Prvi sunek je sicer sovjetskim četam p ine-sel ugcrlen položaj, ki ga pa maršal Timošenko ni mogel izkoristiti. Sovjetsko vrhovno poveljstvo se je Imelo priliko prepričati. da ima proti sebi nadmočnega sovražnika, z'astl pa nasprotnika, ki razpolaga z brile organizirano vojno ma"i'ierl1o, nego je ruska. Preden so mogli P.usi popolnoma razviti svoj rtrateški nnčrt, je nemško poveljstvo odgovorilo s svejim načrtom ter je sovražnikov napad izpreme-niio v pravcato katastrofo. Zlnsti so bilo prizadete one sovrr.žne divizije, ki s? j!m je nosrečilo v prvem naletu prebiti postojanke Ori. Ob zaključku boja je Tlmo3?n-ko izgubil 250 000 mož. ki so bili obkoljeni ln uničeni v teku štirih ali petih dni strahovitih borb. V odseku pri Toropeu Rusi niso poskušali prebiti fronte kakor pri Harkovu ter niso prodrli na nobeni točki preko nemške obrambne črte. Vendar se je tudi tu Nemcem posrečilo z odlc-čno protipotezo obkoliti znatno skupino sovražnih čet. Zdaj sp bije boj za njih uničenje ali za njih predajo. V Berlinu še nc morejo s popolno boji razvijali med neprestanimi hudimi viharji ter so prinesli nova zboljf. - - bojne črte v korist osnih sil. Na nekaterih točkah so sovražniki izvršili manjše začasne vdore, bili pa so sproti pregnani, obkoljeni ali uničeni. Na kolenu Dona se je položaj v teku treh dni temeljito izpremenii. Ne samo, da upada sovjetska ofenziva na vsej črti. marveč se morajo njihove množice braniti tudi silovitih protinapadov nemških oklopnih čet, katerih pritisk se stalno povečava. Po nemških računih je sovražnik v tem tednu popolnoma brez strateške koristi pretrpel naravnost strahotne Izgube. Kar se tiče samo oklopnih voz, jih je sovražnik izgubil povprečno po 100 na dan. Ta strahoviti poraz je pripisati trer. "lovnim razlogom. Prvi je ta, da številc nemškega obrambnega orožja neprestano raste, kakor rasteta tudi moč in učinkovitost nemških Čet. Drugi razlog je v tem, da so sovjetski oklopni vozovi, ki prihajajo v boj, vedno šibkejši, njihovi oklopi so vedno tanjši. pa tudi motorji in pasovi so zelo pomanjkljivi. Vse to kaže, da je sovjetska vojna industrija v neredu in da ji nedostaja surovin. Naposled pa je treba ugotoviti, da tudi posadke sovjetskih oklopnih voz nis" " :?ini ter so zelo pomanjkljivo izvežL:'. f II Piccolo) Aktivnost letalstva no. skrajnem ; 2vera Berlin, 10. dec. s. Nemško letalstvo je še vedno zelo aktivno na skrajnem severu. Včeraj so skupine strmoglavccv napadle in izločile lz borbe štev^nc sovražne baterije na Ribiškem polotoku. Na sdseks.? Helsinki, 10. dec. s. Finsko vrh 3 poveljništvo javlja: V zadnjih 24 urah jc finska pehota v zapadne modseku Aunusa odbila dva zaporedna napada sovjetskega oddelka in mu zadala izgube. Na ostalih frontah ln odsekih slabotno udejstvovanje obojestranksih patrulj in topništva. vpliv humanizma nn značaj madžarskega naroda Kralj Matija Korvin je položil temelje madžarsko-latinskega prijateljstva, k' je prež velo vse nevarnosti tuje okupacije jn vojne in je še danes živo, da lahko proži roko novemu italijanskemu vstajenju in mu stisne prijateljsko n bratsko roko. Rimljanska doba in italijanski preporod sta da',a podlago vsej zgodovini Madžarske ter j: zagotov.la in zajamčila kontinuiteto. Govoreč o latinstvu, je ministrski predsednik rekel, da znači predvsem humanistično kulturo ter je izraz n spoštovanje človečanskega čustva, kj ni pogosto v odnosih med ljudmi in naravnost zelo redko v odnosih med narodi. Italija ;n Madžarska nsta nikoli potegnili moča :z nožnice, rszen kadar je b lo treba braniti ".astre naravne meje in naravno poslanstvo. Junake, k; so -ce boril- za madžarsko remije. je prešinjal isti duh. ki je preveval voiake druge r mske legije. Ministrski predsednik je zaključil svoj govor z vzklikom: »Tudi mi, ko govor'.".- o o madžarskem picporodu, stisnemo ri^.ie.-, še bolj toplo roko itai janskemu Vntu. £iv:mo na rimsk-; zemlj?. živimo v t;soč-letn zvestob za plemenito humanif-tično tradicijo, kj je še vedno gbalna sin, se je vedpo obnavljala v našem modernc-m življenju. 2e samo to dejstvo nam je predpisalo bodočnost. Toda kolikšno veselje je za nar. naše lat-instvo če pomislimo, da smo 7. njim vedno naši; priliko komk.-itl skupno z italijanskim narodom, ki je z našim srcem povezan z neporušljivo skupnostjo usode, po pot-, ki jo je Prev dnost določ la narodom močnega d':ha.« Predavanje so poslušalci nagradili z velikim odobravanjem Predsta>miki ?tal'jan-skih oVast so če«"t talr pr®d=edn;ku ministrskega sveta ;n občinstvo ie priredilo co-. reče manifestacijo za ^tifno Italijo. Senator Juliano Balb no se j« nato zahval v imenu kulturnega zavoda predsedniku ministrskega sveta, omenjajoč velike može italijanskega preporoda. F^slasfoe Vlsdarfa, Dnceia In groSa Cšana v Tokio In Berila 2ts obletnloi vstopa Japonske v vsjno Rim, 11. dec. s. Ob obletnici intervencije Japonske v vojni trojnega pakta, so Nj. Vel. Kralj in Cesar, Duce in zunanji minister poslala goreče čestitke japonskemu cesarju, ministrskemu predsedniku in jajx>ivskemu zunanjemu ministru. Brzojavke so imele naslednje besedilo: »Nj. Vel. Hiroliito, cesar Japonske, Tokio. — Va^e Veličanstvo blagovolite sprejet; ob obletnici vstopa Japonske v vojno, moja najbolj prisrčna ln prijateljska voščila za vedno večjo veličino Imperija Vašega Veličanstva ter za skupno zmago naših narodov. — Vittorlo Emanuele.« »Lkseicnca armad ni general Hideki Tojo, ministrski predsednik, Tokio. Pred letom dni se je pričela vojna med japonskim Imperijem in anglosaškimi demokracijami. 11 udi udarci, ki jih Je od tedaj Japonska zadajala skupnim nasprotnikom sil Trojnega pakta, so etape izredne važnosti na poti do neizbežne zmage. Med tem ko se Italija v popolni skupnosti namer in idealov z Nemčijo in Japonsko bori v popolnem prepričanju za svojo bodočnost, želim preko Vas poslati junaškemu japonskemu narodu moja najtoplejša voščila. — Mussolini.« »Ekscelenca Majujuki Tani, zunanji minister, Tokio. — Na dan ko vstopa japonski imperij v drugo leto vojne, želim, da bi prejeli z najbolj prisrčnim ln prijateljskim tovarištvom moj voščllni pozdrav in mnje naj?>olj goreče želje za srečo narodov, ki so neločljivo združeni v trojnem paktu. Veliki uspehi, ki so jih japonske oborožene sile dosegle v 12 mesecih borbe, so jamstvo za bodočnost. — Ciano.« Ob isti priliki so Nj. Vel. Kralj ln Cesar, Duce ln zunanji minister poslali Hitlerju ln nemškemu zunanjemu ministru naslednje brzojavke: »EksccJenea Adolf Hitler, Flihrer ln kancelar Nemčije, Berlin. — Ob obletnici Intervencijo Japonske v vojni ob strani Nemčije in Italije želim, da bi sprejeli moja voščila za skupno zmago. — Viltorio Emanuele.« »Ekscelenca Adolf Hitler, Flihrer ta državni kancelar, Berlin. — Pred letom dni je z intervencijo Japonske v vojni trojnega pakta slavni japonski narod dodal lastne napore in povezal lastno usodo z usodo naših narodov, ki se združeni bore za nov in pravičen svetovni red. Nisem hotel, da bi šla obletnica tega zgodovinskega dogodka mimo, ne da bi poslal Vam in Vašemu narodu moje najgo rečnejše želje, obnavljajoč svoje neporušljivo prepričanje, v končni uspeh našega orožja. — Mussolini.« »n-Ksoeienca cav. joahim von Kibben-trop, zunanji minister, Berlin. — Dane« je obletnica vstopa Japonske ob naši strani v borbo, Id jo Italija ln Nemčija zmagovito vodita na vseh frontah proti skupnemu sovražniku. Ob tej priliki želim, dragi Kiuoentrop, da Di zavezniška JNem«ja, njen Fiihrer in Vi, sprejeli moje najgoreč- nejše in odkritosrčne želje. — Ciano.« • Berlin, 11. doc s. Ob izmenj«^ pasflaf»ic ob prvi obletnici japonskega vstopa v vojno pdiše list »Borsen-Zeitung« med drugim, da so biilo vojsfke in narodi Nemčije. Itaiije in Japonske pozvani, da nastopajo v tej vojna prati tistim, ki so zanikali sleherno pravico in ki so se polastili p^en>ožmia drugih, kar je združene narode trojnega pakta postavljalo pred vedno nove in težike naloge, ki so jih pa združene sille mladih narodov znale rabiti, kakor jih bodo znoJe tudi v bodoča. »Deutsche Allgemdne Zeitung« pripo-mm/o, da so načrti sovražnika o taiko imenovani svetovni strategiji ostala mrtva črka, medtem ko je položaj trojnega pakta povsem drugačen, saj je ta skupina sil, kakor jc biilo to ponovno dokazano, znala v polna meri uresničiti svoje cilje, ko je istočasno operirala na raznih bojiščih. Poglavnik na -razstavi Sašistlčne knjige Zagreb, 11. dcc s Poglavnik je cb:skal r ..stavo fašistične knjige- ki jo je orga-n ziralo cdposlanstvo Narodne flašistične stranke na pobudo Zavoda fašistične kulture v prostorih fašističn ga odposlanstva. Poglavn ka sta sprejele poslanik Ca er-tan- in nacionalni svetni Balestra, šef odposlanstva Narodne fašistične stranke, s člani odposlanstva n drugimi Italijanskimi oblastni" Poglavnik se jc ustavil v v akem oddelku in se živo zanimal za razstavljene publikaciji, zlasti za one, ki se nanašajo na doktrino in zgodovino Fašizma, nadalje Ducejeva dela, umetniške knjige 'td.. Povsod je Izražal sveje občudovanji nad pobudami fašističnega režima glede tiska. Nato se Je ustavil prod podobo Arnalda. ki zavzema celo steno, in se Je ob tej priliki spomnil svojih pogost'n razgovorov z njim v Milanu v dobi. ko je pripravljal svoj ustaški pokret. Nacionalni £vetnik Balestra je podaril Poglavn ku v inunu Zavoda fašistične kulture Italijansko enciklopedijo in politični besednjak, ki je :zčcl v izdaji Narodne fašistične stranke. Poglavnik se je prisrčno zahvalil zia dar. Zagreb, 11. dec. s. Notranji minister Vukovar se je v posebnem govoru spomnil krvavih etap Poglavnikovega osvobodilnega pokreta in je v tej zvezi omenil veliko podporo, ki jo je hrvatski stvari nudil Duce, ki se je pivi dvignil proti Versaillesu in postal tako tolmač aspiracij vseh naro-lov, ki so bili prizadeti zaradi pogodbenih krivic. Govoreč o notranjem položaju, Je not-anjl minister dejal, da se navzlic hudim žrtvam utrjuje. Napovr>Jii je bližnje ukrepe proti vsem onim. ' -o protizakonito obogatili po ustanovim Neodviont Države Hrvatske. Mladini v premislek Čeprav pričajo razni pojavi zadnjih mesecev, da je tudi naša mladina že na najboljši poti popolnega odmika od vseh nezdravih idej iin zablod, ki jih je posebej med njo raztrosila peščica narodnih škodljivcev pod krinko »osvoboditeljev«, ne bo kljub temu odveč, ako tudi sama neKoliko razmisli o nevarnosti latentnega okuže-nja, ki mu je izpostavljena prav zaradi manjše izkušenosti ter prevelikega zaupanja vabljivim utvaram in ipretno prikazanim idealom. Našo mladino je po ogromni večini že davno m'nilo veselje do raznih »robinzo-nad«, ki si jih je v svoji naivnosti vse drugače predstavljala kakor so se izkazale v resnici. K temu so bistveno pripomogle prav izkušnje raznJh zapeljancev iz istih vrst, ki so se »na terenu« pač najbolj prepričali o stvarco ti in se zsto, ako jim je bilo le mogoče, razočarano odvrnili od tako zvanih »voditeljev«, ki so se idealne mladi-e hoteli poslužiti kot avantgarde za dosego svodih sebičnh, ne pa narodnih namenov. Navdušenje slovenske študirajoče mladine za kakršna koli »terenske« akcije je že davno izplannelo, kar ga je sploh bilo. Morda se med njo še kake izjeme, vsekakor pa so že zelo redke in vidi se, da si tudi te ne upajo več z be edo na dan, ker jim je razvoj dogodkov vzel sapo m sleherno možnost konkretnega vpliva. Vendar vse to še ne pomeni, da je naša mladina dokončno rešena sleherne nevarnosti duhovnega okužanja. Kakor je bilo na tem mestu na splošno že poudarjeno, se jsagrizeni komunist nikdar ne more sprijazniti s svojim neuspehom in je zato neprestano na delu, da bi iz ovoj ga poraza iskoval nov »uspeh«, seveda v povsem spre-iflaenjeni obliki in poslužujoč se povsem -drugačnih sredstev, kakor so bila ona, ki so ga vodila v neuspeh. Nihča ni menda bolje od naše mlad: ne imel prilike, da z nekoliko preudarnosti in kritičnega duha to značilno igro spozna, a nihče ji tudi ni r.iogel bolj nepo redno podlegati Kakor prav mladina. Starejši ljudje imajo večjo življenjsko izkušenost, ki j'm pomaga razsodno pretehtati stvarni pomen besed, mladino pa začetno navdušenje kaj rado zanaša, tako da niti neposredno pri sebi ne spozna vseh duhovnih metamorfoz, kaj šele ornih, k*, se ji vedno znova vsiljujejo od zunaj ž lepimi, visoko zvenečimi in v plašče trenutnih razpoloženj spretno zavitimi besedami in parolami. Uč nek takšne besedne omame je, da jo vedno znova navdušuje in spravlja v nekak »tran~«, v katerem izgubi smisel za stvarnost in kritično presojo, zlasti pa možnost kritične primerjave z vsem dotedanjem blagem taksnega »duhovnega podkupovanja«. Kako naj tak neizkušeni in po sprotnih razpoloženjih. Izzvanih z rafinirano propagando, vedno navdušeni deč-k pretehta vso težo nasprotja med tem, kar mu je komunistična propaganda servirala včeraj, in tem, kar mu servira danes? Propagandna rafinirano.t, kolikor gre za mladino, je prav v tem, da se jo skuša vedno slepiti prav s parolami, ki so trenutno najbolj »v mod:«. Mlad'na nikdar ne pomisli na to, kaj je trdila včeraj, ona misli samo na to, kaj se ji zdi danes pravilno. Saj v tem tudi ri njena slabost, nasprotno! Prav to jo podžiga k iskanju novega, prav to ji daje značaj razgibanost^ ki jo dela vedno sodobno« v na protju s starejšimi generaci- jami, ki na vse novo gledajo z festeuSnjaml preteklosti. Samo v tem svojstvu mladine bi torej Se ne bilo nikako zlo. Zlo prihaja od zunaj. Zlo prihaja od ljudi, ki se hinavsko označujejo za »prijatelje mladine«, ki pa pri tem zavestno špekulirajo ne morda z dviganjem njenih vrl'n, temveč z brezobzirnim izkoriščanjem njenih slabosti, da bi jo tako popolnoma omrežili in si jo slepo podredili kot svoje pol'tično orodje. Tu pa je edina rešitev — razsodnost, ki je v takšnem primeru orožje samoobrambe za mladino, da slepo ne podleže v^aki besedi, vsakemu slepilu. Idealizma in zanešemjaštva ne more mladini n'hče zameriti, pač pa je vsakdo dolžan s prstom pokazati na poskuse moralnega kvarjenja in duhovnega podkupovanja politično nezrele m neizkušene mladine, ki je v nevarnosti, da nevede in nehote postane slepo orodje najbolj zakrknjene politične strast'. Mladini se zato vsiljuje v njemem lastnem interesu vzvišena m sveta dolžnost, da se odkr ža vseh, ki prihajajo k njej s kakršnimi koli demagoškimi gesli. To je predvsem njena dolžnost, dolžnost onih preudarnih in razsodnih elementov v njenih vrstah, ki imajo tolikanj či=t pogled, da te nevarnosti v d'jo in da nanje lahko opozore tudi svoje tovariše. Nič manjša pa ni seveda v tem pogledu dolžnost vseh starejših ljudi, začenši pri starših pa vse tja do vzgojiteljev in drugih poki canih čini-teljev, ki naj bi mladini nesebično kazali pot v boljšo bodočnost, ne s političnimi gesli ln političnimi zastrupljanji, temveč z objektivnimi resnicami m visokimi moralnimi vrednotami. In še nekaj narekuje pero v t--« zvezi. Mladina, ki se, ako ni pokvarjena, navdušuje samo za lepo in dobro samo za etične vrednote, mora odbiti od sebe vse, kar jo moralno ponižuje. Tudi v tem ima svoje učinkovito sredstvo samoobrambe. Nobenega dvoma na primer ni, da se moralno zdrav mladenič nikdar ne bo navdušil za nemoralna dejanja, pa naj se mu njih navidezna »morala«, ki naj bi namreč izhajala iz neke politične ali kakršne koli sebične nujnosti, še tako spretno prikazuje. Umor je zločin in ga nobena nujno t — razen nujnost samoobrambe — ne more opravičiti sli upravičiti! Politični umor je seveda še prav posebno nemoralen. V odklanjanju takšne moralne podivjanosti mladca ščiti predvsem ?ebe, ščiti svo^e sedanje in bodoče življenje, kajti v družbi, v katari bi se umor uveljavil kot sredstvo medsebojnih političnih računov, bi nobenemu — tudi zagovornikom zločinov ne — slej ali prej ne bilo več ob tanka. Anarhija ne more nikomur boli škoditi kot mladini, ki b! hotela biti konstruktivna. Za zaključek še tole: Mladina, pravimo, ie po svojem idealizmu poklicana, da gradi in ustvarja. Ali bi mogla zdravo mladino navdušti samo ideologija rušenja, kakršno je komunizem pri nas dejansko uvedel v svoji praksi, kakršne se je ves čas svojega tako zvanega »osvobodilnega« boja držal in ki ie imela za po ledico opustošenja velikega dela naše zemlje, uničenje toVkinih njer h dobrin, da o ljudeh — bili so med njimi najboljši sinovi našega naroda — n'ti ne govorimo? Gotovo ie, da takšna ideolosrija ne more b:ti v skladu niti z moralo. še manj seveda z resni"* im? narodnimi koristmi. „B Grenka Imo se s trdovratnim mwmmk®m n Angležev in Američanov — Sovražna prspagasMa sta klavrnem umiku Rim, 11. dec. Anglo-ameriška propaganda. ki je v preteklih dneh opisovala potek operacij v Tunisu s pretiranim optimiz, mora. ni postala samo previdnejša pri opisovanju sedanjega položaja in pri napovedih glede bodočega razvoja, marveč je nenadno zatrobila na umik in pn tem razkrila prav simptoanatično razburjenje, neugodne kritike in pekoče obdolžitve. Kapetan LideLl Hart. vojaški strokovnjak lista »Daily Mail« piše, da se med vrsticami sikopsh poročil iz Tunisa čita da »smo zopet zamudili lepo priložnost«. Hart celo pravi: »Ako je javnost iznenadeoa in se kritike z vseh strani m nože, je odgovorn ost za to pripisati tistim, ki so izdajali poročila o dogodkih v Tunisu« »New York HeraJd Tribune« objavlja članek pod naslovom »Borimo se s trdovratnim sovražnikom«. V članku beremo med drugim: »Po dobrih vesteh prihajajo neizbežno tudi vesti, ki odpirajo oči in nas silijo k premišljevanju o odličnih pričetnrh uspehih, ka pa vendarle niso končna zmaga. Za vsako osvojitev so potrebne hude in krvave bitke. Z vse fronte poročajo, da je reakcija sovražnika trdovratna. Tako so se ruski protinapada, ka vedno bolj popuščajo, izjaloviti v poizkusu osvojitve ključnih postojank Stalingrada in Rževa Mogoče je potrebno opustiti marstilkaitero upanje, ki je nastalo po prvih uspehih. Boj je hud proti nasprotniku, ki ima strašno silo. V južnovzhodnem Pacifiku so borbe manjšega obsega, pa tudi v tem odseku položaj ni tako lahek, kakor mnogi upajo. Zaradi trdovratnih borb, ki so nam jih vsilili Japonci v Buni in Goni je otežena kampanja pri Salomonsikih otokih. Kakor je navajalo vojno poročilo, je sovražna mornarica po bitki v novembru skuhala zopet izvesti napad. Čeprav smo obvladali novi japonski poizkus za ojačenja Guadal-canara, smo vendarle izgubili nadaljnje ladje. Bitka v Severni Afriki je očitno težja, kakor smo mislliili po poročilih, ki so prišla pred dnevi. Angleške in amen sike vesti o pomorskih izgubah kažejo, da izkrcanje ni biilo brez žrtev. Naiveč potopitev je bilo verjetno že po izkrcanju čet. V morju je mrgolelo sovražnih podmornic Mocramo biti pripravljeni na nadaljnje izgube, če hočemo vzdržati oskrbovanje čet, ki se bore v Tunisu. Prod dnevi se je govorilo o naši letalski premoči, zdaj pa doznavamo, da nismo kos novim valovom sovražnih letal ki prihajajo iz Sardinije in Sicilije. Angleška mornarica skuša intervenirati proti Osi, toda nihče si ne upa misliti na to, kdaj bo mogoče Os pregnati iz Afrike. Povsod srečujejo zavezniki po prvih uspehih hud odpor. Bitka je huda in vsak najmanjši uspeh stane izgube ljudi ladij in letal ter zahteva neprestane napore.« Posebni dopisnik lista »Nazion« poroča iz Washingtona. da je po kiipečem optimizmu. ki je objel Walilstreet zaradi izkrcanja v Severni Afriki, finančne kroge prevzelo neko iztreznenje ter meni, ki jih je povzročili odpor Osi v Tunisu. Barlanssva aiera ve&m huje vznemirja angleška javno mnenje ament je o njej razpravljal na posebni tajni seji Frr! Rim, 10. dec. s. Politični to vojaški položaj v Severni Afriki je še vedno v ospredju javnih debat. Angleški tisk zopet obravnava posledice udeležbe admirala Darlana pri operacijah v Severni Afriki. »News Chronicle« je posvetil izredno dolg uvodnik »Primeru admirala Darlana«. List izjavlja predvsem, da ni prav, da se mora debata o Darlanu v spodnji zbornici vršiti na tajni seji. Izredno zamotani položaj je obenem v zvezi z načeli, zaradi katerih se demokracije bijejo v tej vojni. List je dalje mnenja, da se glede na moža, kakršen Je Darlan, lahko vedno dvomi o odkritosti njegovih obljub. Potrebo po obdržanju tajnosti glede izjav vlade o Darlanovem položaju je Eden zopet podčrtal danes v spodnji zbornici. V odgovor na nujne izjave, da naj se vlada Izjavi glede tega primera, je Eden rekel: »Ta zadeva je že urejena. Uredil jo je predsednik Zedinjenih držav in urejena je tudi z Izjavami, ki sem jih dal zbornici. Ne morem dati nobenega zagotovila, da bi bilo mogoče podati izjave, ki si jih želi javno mnenje.« Odgovor seveda ni zadovoljil zbornice, tako da je laburist Bevan zahteval besedo in izjavil, da je javno mnenje resno vznemirjeno zaradi Darlanovega primera. Dodal je, aa sicer noče škoditi odnosom s katerokoli nacijo, vendar misli, da bi bilo treba dati parlamentu možnost povedati lastno mnenje. Član konzervativne stranke Earl Winterton le podprl Bevana in poudaril, da ima spodnja zbornica vso pravico razpravljati na javni seji to vprašanje visoke politike. Eden je priznal, da Ima Win-terton prav, toda opravičil se je, rekoč, da je s svojo izjavo samo izrazil stališče vlade. Liberalec str Harris je predlagal, naj zbornica počaka, dokler Churchill ne poda obljubljene izjave: če ne bo zadovoljna, bo lahko nato zahtevala nadaljnjih pojasnil. Zbornica se Je potem sestala k tajni sej! in razpravljala o razvoju v Severni Afriki ter o Darlanovem stališču. Napoved, da parnega odbora v Ljubljani Po nalogu Eksc. Visokega komisarja bo občinski podporni odbor v Ljubljani izvršil Izredno razdelitev kuriva siromašnim družinam v mestu. Dobrote bo deležnih približno 1500 družin s skupno 6000 družinskimi člani. Razdelitev kuriva se bo izvršila od 15. do 30. t. m. po navodilih, ki so ijh že dobili podrejeni okrajni uradi. Znanstveno del 3 profesorja Calvija Zavod za Italijansko kulturo sporoča: V zvezi s predavanjem o GalUeu Galilei-ju, ki bo v soboto 12. decembra ob 18. uri v prostorih Zavoda dajemo občinstvu nekoliko podrobnosti o predavatelju prof. Bartolomeu Calviju, ki je zlasti dobre poznan v slovenskih kulturnih krogih. Prof. Calvi je svobodni docent slovanske filolo-gije na univerzi v Turinu in predava o italijanskem slovrtvu na univerzi v Ljubljani. Iz njegovega znanstvenega delovanja lahko navedemo mnogo del o slovenskem slovstvu, izmed katerih omenjamo zlasti štiri kritične razprave o Cankarju — njegova razprava o »Kralju na Betaj-novi« je bila prevedena tudi v slovenščino —, dalje prevode Cankarjevih del »Moje življenje«, »Kralj na Befcajnovi« in »Podobe iz sanj«. Prof. Calvi je proučeval tudi vplive italijanske kulture med Slovenci, povest o Kralju Matjažu v narodnih pesmih, Jefte-jevo prisego pri Gregorčiču in Parinlju itd. Razen tega ima mnogo del o srbskohr-vatskam sLovstvu, med katerimi se odlikujejo zlasti dela o dramah Tresiča-Pavi-čiča, dalje zvezek razprav »Giosue Carduc. ci« med južnimi Slovani (Srbohrvati Slovenci in Bolgari)«. Znane so tudi študije prof. Calvija o klasičnih pisateljih, predvsem Virgilu, o č'gar »Georgiki« je spisal posebno zgodovinsko, jezikovno in estetsko razpravo, ki jo je Kr. Virgilova akademija v Mantovi priznavalno ocenila. Za to delo. ki je bilo priznano kot najboljše ob priliki Virgllove dvatisočletnice, je bil prof. Calvi imenovan za rednega člana omenjene akademije. bo Churchill govoril o Darlanovem primeru, ki toliko zanima in razburja angleško javno mnenje, je privabila v zbornico izredno število poslancev. Po ugotovitvi parlamentarnih dopisnikov Reuterja m bilo še nikoli toliko poslancev v zbornici od pričetka vojne. Navzoči so bili tudi številni lordi na tribuni, ki je zanje rezervirana. Barbarsko postopsuje Angležev z ujetniki Rim, 10. dec. s. Legionar Angelo Bosi je poslal svojemu bratu naslednje pismo, ki ga angleška cenzura ni pregledala: Indija 19. 7. 1942 "XX. Dragi brat! Ti, ki si v Italiji, poizvedi ali angleški ujetniki hodijo okoli po blatu v copatah, ali imajo obleko iz blaga, ki se pri tretjem pranju izgubi v vodi. Povej mi, ali jih opljuvajo, ko se vozijo mimo kolodvorov, ali jih obmetavajo s kamenjem in jim steriio vse to, kar lahko stori samo čreda zločincev, ki jih je zločinski poglavar izvežbal. Tako so delali z nami v Aleksandriji in v Suezu. Zaradi tega so se zabavale straže, ki so nas spremljale, kakor da niso videle nikoli nič bolj razveseljivega, straže, ki so pripadale skoraj vsem rasam: Avstralci, Novozelandci. Kanadčani in Poljaki. Samo nekatere izmed teh sem videl, da so imeli sočutje, toda tudi ti so podvrženi volil drugih in nimajo besede. Koliko bi Ti rad povedal, toda TI razumeš, da ni mogoče. Zdrav sem, morala je vedno visoka. Objema Te Tvoj brat Angelo. ■3 C* je v Teheranu Ankara, u. dec. s. Hude demonstracije, so bile v torek v Teheranu, ko so demonstranti predrli vojaške kordone in vdrli v parlament, kjer so napadli nekatere člane vlade, smatrajoč jih za odgovorne za draginjo in pomanjkanje v državi. Po teh demonstracijah so si incidenti sledili v glavnem Iranskem mestu z naraščajočim ritmom. Prebivalstvo je priredilo novo silovito demonstracijo pred parlamentom in zahtevalo kruha. Zaradi groženj oboroženih sil in policije, se je demonstracija izmaličila v veliko zmešnjavo, ki je bila posebno huda v trgovski četrti, kjer je bilo oplen jenih mnogo trgovin. Policija ni mogla vzpostaviti reda s pendreki ter je rabila orožje in ubila nekaj demonstrantov, nekaj pa ranila. Policija ie mnogo ljudi aretirala. Pomanjkanje kruha bo še bolj poslabšalo položaj. Go spoiSarstvci Osnutek ljubljanskega proračuna za 1. 1943 Mestno poglavarstvo je te dni v smislu predpisov zakona o mestnih občinah razgrnilo osnutek proračunov mestne občine za leto 1943. Celotni proračun ObCnske administracije kakor tudi gospodarskih podjetij in ustanov predvideva redne izdatke v višini 83.53 milijona lir ter dohodke v isti višini, Povišanje proračuna odpade skoro v celoti na povišane izdatke in dohodke mestnih podjetij, kajti proračun mostnih podjetij predvideva pri dohodkih in izdatkih znesek 27.03 milijona lir nasproti 20.82-milijona lir v tekočem letu in znaša torej povišanje tega proračuna 6.2 m lijona l1'*". Proračun mestne administracije pa je nebistveno povišan, in sicer od lanskih 41.55 na 43 27 milijona M*, tako da znaša povišanje izdatkov mestne administracije Is 1.72 milijona lir. Tudi predvideni dohodki proračuna mestne administracije so enako povišani od dosedanjih 41.55 na 43.27 milijona lir. ne da bi bi tveno spremenile občinske davščine. Mestne davščine Malenkostne spremembe s- predvidene le pri nekaterih postavkah mestne trošarine in mestne uvoznine. Tako se mestna trošarina na žganje poviša od 5 na 10 lir za hektolitrsko stopnjo. Spremeni se način pobiranja trošarine na živino in se uvede zopet trošarina, določena od glave živine. Sedaj znaša trošarina za klavno živino ln prašiče 2% vrednosti, v bodoče pa bo znašala trošarina od klavne živine nad 450 kilogramov teže 60 lir. od 100 do 450 kg 40 lir, na teleta do 100 kg 25 lir ter na konje 30 lir cd glave, pri prašičih pa je predvideno, da bo znašala trošarina pri od jkih do 15 kg žive teže ali do 12 kg zaklane teže 20 lir, pri mladih prašičih od 15 do 75 kg žive teža odnosno od 12 do 55 kg zaklane teže 30 lir in pri težjih prašičih 40 lir. Nekatere trošarinske po tav-ke se tudi znižajo, tako postavka za južno sadje vseh vrst (vključno pomaranče) od 1.20 na 0.80 lire za kilogram, na smokve od 1 na 0.50 lire za kilogram in na konzervirano zelenjavo od 2.50 na 1.20 lire za kilogram. Spremenjena je le še uvozninska postavka za suhe g°be, ki je povišana od 0.15 na 1 liro za kilogram. Od občinskih davščin ostane 60% občinska doklada na neposredne davke, prav tako dosedanja socialna občinska doklada na neposredna davke. Gostaščina in kanalska pristojb'na ter vodovodna naklada o ti i ne j o nespremenjene. Nekoliko pa te poviša pristojbina za porabljeno vodo, ki znaša pri zasebnih za več porabljeno vodo 1.20. Dohodki Dohodki od občinske doklad" na nepo-siedne davke s; predviden' v višini 3.0 milijona lir, to je za 0.33 mil jona lir manj nego v tekočem proračunu. Dohodki od po ebne socialne občinske doklade i>a so predvid nI v višni 400.000 lir (za 200.000 manj). D nos 6 5 odstotne občnske vodovodne doklade je predviden v višini 3.2 milijona lir (za 140.000 več), dohodki od prstojbine za več porabljeno vodo pa v višni 1.86 m.lijona Ur (za 817.000 več). Malenkostno večji donos je pradviden od gostaščine, ki bo dala 1.4 milijone lir donos kanal ke pristojbine pa je predviden v nespremenjeni višini 1.12 milijona lir. Od občinske davščine na potrošnjo je predvidenih 120.000 (za 30.000 več), od občinske veseliene davščine (150.000 lir, (za 50.000 več), od občinske napisne tak3e 80.000 lir (za 62.000 manj) ter ob občin-,:k'h taks Ln doklade k državnim taksam 160.000 lir (za 25.000 manj). Zaradi manjšega prometa z nepremičninami je predv:den manjši donos od takse na prenos nepremičnin, in sicer v viš ni 400.000 lir (za 100.000 manj) ter manjši donos prirastkarine, namreč v višini 200.000 lir (za 50.000 manj). Večji d:no3 je predviden pri trošarinah in uvozninah, namvač v v šini 21 Bilijonov lir (za en milijon več). Občinski dohodki od najemnin v mestn'h hišah so predvideni v višini 1.23 mil jona lir (za 77.000 več). Pristojbina mestne elektrarne za uporabo mestnega sveta ostane nespremenjena v višini 1.6 milijona lir, odpade pa priznavalnina mestne klavnice, k: je bila v tekočem proračunu določena v višini 98.000 lir. KOžij&ki prispevki mestnih podjetij Z3 upravne posle so znižani od 1.35 na 1.28 milijona lir; od tega odpade na mestno elektrano 1 mil'ji.: n lir, nc plinarno 210.000 lir, na pogrebni zavod 38.000 lir. Izdatki mestne admini tradje Osebni izdatki mestna admrnstra - '? so določeni v višini 11.51 milijona lir. to je za 0.8 miTjona lir več kakor v tekočem preračunu. V proračunski rezervi pa je predviden še znesek 1.08 milijona lir za regulacijo prajemkov mestnih nameščencev in 0.34 milijona lir za regulacijo prejemkov delavcev. Materialni Izdatki občinskega upravnega oblastva so povišani od 2.73 na 3.15 miUjona Ur predvsem zaradi poviHane postavke izdatkov za uradne prostore (od 1.24 na 1.54 milijona lir). Proračun za osebno In im vin ko varnost je povišm od 1.25 na 1.32 nilijona Ur, za narodn® proSveto je znižan od 1.48 na 1.38 milijona lir, za finančno stroko pa od 4.09 na 3.80 milijona lir (predvsem se zniža prispevek občine tramvajski družbi od 395.000 na 205.000 lir). Izdatk' za gradbena stroko so povišani od 5.71 na 6.47 mil jona lir, od trga odpade 2.59 m lijona lir na mezde in 3.24 milijona lir na stvarne izdatke. Prončun za investicije je povišan od 25.000 na 295.000 l'r; od tega odpade na dobavo in polaganje robnikov ob šubičevi ulici 175.000 lir, na ploar na Vaivazorjev.m trgu 20.000 lir in na otroško igrišče v Tivoliju 100.000 lir. Proračun izdatkov za narodno zdravje je znižan od 1.15 na 0.98 milijona lir, na-spremenjen pa ostrne proračun m socialno skrbstvo v višini 4.88 nilijona lir, Proračun občin kega g spodarsfva je precej povišan, ln sicer od 2.80 na 3 96 milijona lir, predvsem zaradi povišanja prispevka mestnemu vodovodu (cd 1.75 na 2.7S milijona lir). Preračun za kmetijstvo je povišan od 0.58 na 0.62 milijona ir, proračun zn štipendije in subvencije pa od 1.71 na 1.73 milijona Ur ter za razne izdatke od 0.56 na 0.57 milijona lir. Končno je proračunska rezerva zmanjšana od 3.78 2.79 nilijona lir. Mestna podjetja Kakor smo že omanUi, je povišanje izdatkov in dohodkov predvideno predvsem pri mestnih podjet.l h. Tako je proračun izdatkov in dohodkov mestne elektrarne povišan od 11.10 na 15.18 milijona l?r. proračun mestne plinarna od 4.16 na 4.99 milijona Ur, proračun mestnega vodovoda od 2.07 na 2.81 mUijona lir, proračun mestnega pogrebnega zavoda od 0.84 na 1.29 milijona lir in preračun mestne pri tave pa od 0.88 na 1.17 milijona lir. znižan pa je proračun mestnega vodov v > •' '""na 1.14 miUjcna lir. Gzspc&arskI razvoj Španije Prvikrat, odkar je izbruhnila državljanska vojna v Španiji je imela te dni španska Narodna banka svoj občni zbor, ki je razpravljal o bilancah za šest let nazaj. Poročilo, ki je bUo podano delničarjem, vsebuje zanimive podrobnosti o razvoju španske valute in financ, o težkočah, ki so nastale z likvidacijo rdečih pezet, o ukrepih za stabilnost valute Itd. Od zlatih ln srebrnih rezerv, ki jih je imela španska Narodna banka pred izbruhom državljanske vojne, je uspelo rešiti pri Francoski banki 26.8 milijona zlatih dolarjev in koUčino srebra, ki je bila natovorjena na 14 tovornih avtomobilov in 7 železniških vagonih. PoročUo nadalje navaja, da je znašal ob koncu lanskega leta obtok bankovcev 13.5 milijarde pezet, medtem ko je znašal leta 1939 obtok rdečih pezet v provincah, ki jih je imela zasedene republikanska vlada, 18.5 milijarde pezet. Knjižni dobiček španske Narodne banke znaša za leta državljanske vojne (1936—39) 104 milijarde pezet. V letu 1940 je bil dosežen čisti dobiček 61 milijonov pezet, lam pa 75 milijonov. Spričo znat- mme paketov civilnim intemirancem ženi odprti zaradi preglela. Po pregledu Paketi z živili, nam on j eni v kraje: Arbe, Pad->va, Monigo, Rcnicc', Gcnars, se bodo sprejemali v naslednjih dnevih meseoa in naslednjem redu; 3. v mesecu inte.->*n;rancem s črkami 4. » » » » 5. 6. 7. 8. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25; 26. 27. 28. 29. A—E F—J K—M N—R S—U V—2 K—M A—E F—J N—R S—U V—2 A—E F-J K—M N—R S—U V—2 K—M \—E F—J N—R S-U V-Ž V pakete, ki smejo vsebovati samo živila, ki se dolgo ne pokvarijo, Je strogo prepovedano devati časopise, knjige, fotografije, tekočine v steklenicah, pisma, denar, cigarete tn druge monopolske proizvode ter različne potrebščine; isti ne smejo biti težji od 5 kg ter marajo biti predlo- jih bodo zaprti pošiljatelji sami. Paketi morajo biti dobro sestavljeni, povezani ali zašiti; zavitek mora imeti vsa jamstva trdnosti, da se ne pokvari med prevažanjem. Preslabo povezane pakete se ne bo sprejemalo. V notranjosti vsakega paketa je treba položiti listek, n>i katerem je treba zabeležiti: Ime, priimek in naslov prejemnika, ime, priimek pošiljatelja in potreben seznam vsebine. Zunaj na paketu samem je treba čitljivo napisati ime, priimek in naslov prejemnika, Ime in naslov pošiljatelja. Na vsakega posameznega interniranea je dovoljeno pošiljati samo en paket na mesec. Nad tem se bo izvajala stroga kontrola, Vsi odvišni paketi bodo zaplenjeni in dotični interniranec bo izvezt od nadaljnjega prejemanja apketov z živili. Za vsak paket bodo morali pošiljatelji plačati naslednje pristojbine za poštne, železniške, avtomobilske in druge prevoze: za pakete, namenjene v Gonars, Monigo, Padovo 6 lir za vsak paket; za pakete, namenjene v Renicci 7 lk za vsak paket; za pakete, namenjene v Arbe 7 lir za vsak paket. Urad bo sprejemal pakete od 8 do 12 in od 16 do 18 v zgoraj označenih dnevih. Poveljstvo ljubljanske posadke L rad za pošiljanje paketov civilnim httet »Irancem nih obremenitev, ki so nastale v zvezi z likvidacijo finančnih razmer iz dobe državljanske vojne, banka ne bo za vsa ta leta izplačevala nobene dividende. Verjetno pa je, da bo dividendo izplačala prihodnje leto. španski list za kmetijstvo »VaUadolid« objavlja, da je znašala v letu 1942 španska letina pšenice 29.5 miUjona meterskih stotov, t. j. 1% več kakor v prejšnjem letu. Pridelek rži se je dvignil na 6.57 miUjona meterskih stotov, t. j. za 30% več, pridelek ječmena na 15.83 milijona meterskih stotov, t. j. za 3% več in pridelek ovsa na 6.02 miUjona meterskih stotov, t. j. za 8% več. Manjši pa je bU pridelek koruze, ki je dosegel 4.73 milijona meterskih stotov, t. j. za 27% manj. Vinska letina je bUa dobra in se ceni pridelek na 18.6 milijona hL Po končani državljanski vojni je španska vlada izdala številne ukrepe, ki naj omogočijo razvoj filmske industrije. Leta 1939 je bilo v Španiji izdelanih 15 filmov, naslednje leto 21 in lani 45 filmov. Vzporedno so se produkcijski stroški povečali od 9.4 na 17.9 odnosno 37.8 milijona pezet. V prvih šestih mesecih letošnjega leta pa je bilo zabeleženo novo povečanje proizvodnje in so produkcijski stroški samo v tem prvem polletju dosegU 35 milijonov. Od leta 1939 so v teku prizadevanja za industrializacijo dežele, ki so pokazala največ uspehov v železarski industrij; in v rudarstvu. V zadnjem času pa so bili zabeleženi tudi uspehi v razvoju tekstilne industrije, ki je koncentrirana predvsem v okolici Barcelone. S sodelovanjem italijanske tekstilne industrije (Snia Viscosa) in nemške tekstilne industrije (skupina Phrix) se grad jo nove tvornice za umetno svilo in celulozno volno in tvornice za celulozo, k? imajo na razpolago italijanske in nemške patente. Tako bo v kratkem Španija imela na razpolago mnogo več lastnih tekstilnih surovin kakor doslej. Od začetka letošnjega leta je Ital ja dobavila Španiji že 1.53 milijona kg umetne svile in 550.000 kg celulozne volne. V lanskem letu so bombažne predilnice zaposlovale zaradi pomanjkanja surovin le polovico prejšnjega števila delavcev. Letos pa se je oskrba s surovino zboljšala in bodo v kratkem najmodernejš obrat; poslovali v polnem obsegu. Industrija volne je pred vojno imela dovolj surovin domačega pridelka. V teku državljanske vojne pa je številčno stanje ovac zelo nazadovalo, kar je imelo za posledico tudi manjšo proizvodnjo volne. Doslej je uspelo število ovac povečati na 26 milijonov glav in se je vzporedno zopet zboljšala oskrba industrije volne s surovino. Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! Neme priče ljubljanske preteklosti: škofija Z listino cesarja Friderika IV., izdano v Grazu leta 1461. ob godu sv. Nikolaja (dne 6. decembra), je bila ustanovljena pri Senklavžu v Ljubljani škofija. Ista listina je hkrati dovoljevala, da se smejo ustanoviti prav tam še proštija, stolna deka-nija, deset kanonikatov in štirje vikariati. Ustanovitev nove škofije je potrdil in ji določil obseg papež Pij II. v Pienci z bulo, datirano s 6 septembrom 1462. Prvi ljubljanski škofje so prebivali v Gornjem gradu, kadar so bili v Ljubljani. pa so stanovali v gornjegrajskem, dvorcu, stoječem na prostoru nekdanje škofijske palače, ki ji je bil položen te-meljnik dne 4. maja 1512., kar svedoči ka-mnitna plošča na desni strani v veži. Poslopje je imelo sprva eno nadstropje ter je obsezalo pročelno stavbo z dvema kriloma. Proti Ljubljanici je zevala odprtina, ki jo je dal zazidati leta 1733. knezoškof Feliks grof Schrattenbach. Ker je bilo o prvi polovici sedemnajstega stoletja poslopje že precej zanemarjeno, so ga po nalogu knezoškofa Otona grofa Buch-heima korenito prezidali in dvignili za nadstropje. Dvorec ima na vogalu Medarske ulice močno poševno zidano kamnitno podzidje. To pa zategadelj, da se je odbijala ob času večjih poplav na Barju lahko voda Ljubljanice. Leta 1537. je bila tako silna povodenj, da je prestopila Ljubljanica izredno visoko bregove in da so morali zaradi tega po mestu voziti s čolni. Pri nekaterih hišah je segala voda celo do prvega nadstropja. (Po Valvasorju.) Leta 1780 je ukazal knezoškof Karel grof Herberstein vso stavbo popraviti, zgraditi stebrišče ter zvezati dvorec in stolnico s hodnikom, ki je omogočal neposredno zvezo med škofovskim sedežem in cerkvijo. Sedanji prehodnik je dal sezidati knezoškof dr. Janez Zlatousti Poga-čar. Na njegovem stebru je vzidan izza leta 1933 Adamič-Lundrov spomenik. Nekoliko so popravljali dvorec leta 1816., o čemer priča letnica na vogelnem kamnu. Dvorec ima kapelo, posvečeno prvotno žalostni Materi božji, pozneje sv. Križu, zdaj pa sv. Družini. Zgraditi jo je dal knezoškof dr. Jakob Missia, poznejši goriški nadškof in kardinal, in sicer ob potresu leta 1895, ko so prezidavali drugo nadstropje palače. V dvorcu je zanimiva predvsem velika dvorana, ki jo lepšajo štukaturni okviri in oljnate slike na platnu ter ima dvanajst empirskih stolov in šest zof, opremljenih z rdečimi blazinami in okraski iz medenine. Dvorec slovi zavoljo več lepih obraznih slik ljubljanskih knezoškofov. V dvorcu so se ustavljali kaj radi razni dostojanstveniki, ko so prehajali Ljubljano. Dne 1. aprila 1797 se je nastanil v njem francoski maršal Jean Bernadotte (pozneje ifarel XIV., kralj švedski in norveški), a štiri tedne nato je obiskal dvorec Napoleon Bonaparte (kasneje slavni francoski cesar) z generaloma Andrejem Masseno in Joahimom Muratom. Na ta obisk opozarja plošča, vzidana leta 1929. v veži dvorca na levi. Dne 21. novembra 1809 se je naselil v dvorcu maršal Avgust Friderik Marmont, a pozneje general Henri Gratien Bertrand in maršal An-doche Junot. Za ljubljanskega kongresa (1821) je bival v drugem nadstropju dvorca ruski car Aleksander I., in sicer med časom od 7. januarja do 13. maja. Zaradi popolnosti naj navedemo še to, da so bili v škofijskem dvorcu tudi tile Habsburža-ni: cesar Leopold I. leta 1660., sprejemal je poklonstvo deželnih stanov; leta 1728. cesar Karel VI., in to meseca avgusta spričo istega namena, v mesecu septembru pa ob povratku iz Trsta; leta 1805. nadvojvoda Karel, premagalec Napoleona pri Aspernu in Esslingenu; leta 1818. dva dni cesar Franc I. s soprogo Karolino Av-gusto. Dvoriščne hodnike palače z arkadami smemo prištevati k pravcatim redkostim ljubljanskega mesta. Nasproti velikemu hišnemu vhodu je vzidan na dvorišču izza leta 1914. stari kamin nemške renesance. (Okrogli odprtini na zidu med njim sta o?tanek nekdanjega hišnega vodnjaka.) Poleg kamina na levi plati je na zidu kamniten pridvig (relief), spominjajoč na knezoškofa Tomaža Hrena. Pridvig ima v sredi škofovsko palico in mitro, na desni strani grb dežele Kranjske, a na levi Hrenov grb z orlom in zvezdama; zgoraj na njem je Hrenov rek, označen z verzalkami ali velikimi črkami T. L. A. P., t. j. Ter-ret labor, aspice praemium (slovenski: 16 T. E. L. P. 29 (Thomas Eplscopus Labacen-sis Princeps — Tomaž škof ljubljanski knez). Nad portalom tik kamina je grb knezoškofa Schrattenbacha z označbo: ANNO 1. 7. 3. 3. Vzidani grb ni popolnoma tak, kakor ga poznamo s slike (»Glasnik presvetega srca Jezusovega«, 1. XXXVII., str. 185), po kateri je takle: Grb krasi na vrhu mitra. ob katere straneh molita navzven konca večjih škofovskih palic. Pod mitro tvorita grb najpoprej grba — avstrijski državni in kranjski deželni — ločena polovčno z manjšo škofovsko palico, nato pa v sredi poseben grb, prikazujoč zgoraj roki do zapestja z ranicama na dlani, na sredi poševno deljeno polje z zvezdicama v kotih, a spodaj viseči križec, po vsej prihiki znamenje višjega odlikovanja. Ob straneh tega grba sta polji, katerih levo je preaeljeno na dvoje, desno pa je enotno. Na eni polovici levega dela polja je upodobljeni večji orel, a na drugi se vidijo v poševni legi svetle in temne pasice. Desno polje prepreza.io vodoravno svetle in temne pasice. ki jih reže poševno čez sredo od levega kota proti desnemu teman trak. Pod prvim poljem je la-vorjev venec, a pod drugim lev, držeč orliča v šapi Povrhu ima grb krog in krog še obilno okraskov, sestoječih iz za-vitin, v katerih tri so vneseni ime in priimek knezoškofa in čas njegove cerkvene vladavine. V drja. Ivana Tavčarja romanu »Izza kongresa« (Zbranih spisov V. knjiga) či-tamo: »Takrat pa se je nahajal pri stebru v lopi naše škofije okrogel kamen, na katerega so stopali ljubljanski kanoniki, kadar so sedali v sedlo, da bi podili čilega vranca črez zeleno polje.« (Stran 54.) Dr. Ivan Prijatelj, urednik Tavčarjevih spisov, pojasnjuje navedek v opombah k romanu (str. 506) takole: »Okrogel kamen«, s katerega so v škofijskem dvorcu jezdeci zasedali konje, je stal na dvorišču tega dvorca med prvo in drugo kolono prav do potresa (leto 1895.!), ko so ga odstranili. Še danes pa je videti tak m nekdaj v takšno svrho služeč, samo štirivoglat kamen v drja. Tavčarja veži na Bregu. Ta kamen ima za stopalo vdolbino, katerega je služila tudi »svetilničarjem« v to, da so v nji ugašali svoje baklje. — »Svetilni-čarji«, ki jih prikazuje tudi romanopisec cstr. 428) prav zabavno, so prežali v temnih nočeh na zakasnele ponočnjake, da so jih spremljali in jim svetili do doma. Njihov »obrt« je izvrstno prospeval zlasti v predpustu, ko je bilo zmeraj dosti plesnih prireditev, predvsem v stari reduti na sedanjem Sv. Jakoba trgu. (A. P.) O prestolnici ljubljanskih škofov piše dr. Jožef Gruden v svojem delu: »Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije«. sledeče: »2e koroški vojvoda Ulrik je 1. 1277 (pridie Idus Martii) neko hišo z zemljiščem in kopališčem na onem kraju, kjer je zdaj škofovski dvorec, podaril gor-njegrajski opatiji. Tu je menda izprva stanoval škof Sigismund. Blizu stolnice pa je stala tudi stara kapelanija. kjer je bival preje šenklavški kaplan. Cesar Friderik je to poslopje podaril škofu in dovolil. da nakupi še tri hiše in si iz njih sezida dvorec. Menda je vsled stiske ob turških navalih to delo zaostalo. Sele Lambergov naslednik, Krištof baron Rav-bar, je 1. 1512. zgradbo škofijskega dvorca dovršil.« Alojzij Potočnik »Spoznavaj domovino, da jo prisrčneje vzljubiš!« — S to uvodno besedo je šlo v svet njegovo »Rastlinstvo naših Alp«; po nji je vztrajno deloval vse svoje življenje. Ko smo se novomeški študenti po prevratu krepko uprli vsej zdolgočaseni sivi učenosti, ko smo začutili odpor proti samozadovoljnemu filistrstvu, ki je slavilo triumf tudi v idiličnem mestu ob Krki, je stopil med nas profesor Seidl, preprost, učen, delaven in raven mož. V dijaški organizaciji »Prosveti« smo v manifestih in debatah dajali duška svojemu stremljenju, ki je bilo povsem v opreki s tedanjo oficialno znanostjo in umetnostjo. Čutili smo podzavestno v sebi kaotičen čas. ki je v marsikom povzročil brodolom, da se je izgubil sredi poti. Bolj ko kdaj popreje je bil potreben vodnik. Bila sta dva: Amat Š k e r 1 j in Ferdo Seidl. Prvi umetniško čuteč filozof in muzik. drugi znanstven ik-metodik z izrednim darom opazovanja v brezmejnem torišču velike narave. V prožnem koraku vzravnan, preprosto turistovsko oblečen, z nahrbtnikom preko roke, oborožen z busolo in s klad'vcem ras je vodil po novomeški okolici: na dioni-zično Trško goro, bogato na okamerunnh. v romantično Luknjo na obrnbiu prččen-skega diluvialnega jezera in v pisani gor-janski cvetnik. Njegova razlaga je bila znanstveno metodična in pesniška obenem. Ni bil enostranski: kakor ie obvladal detajl do zadnjih poedmosti. tako je znal tudi povezati detajle v mogočno celoto, ki ji je vdihnil poetični mik. Predmet njegovega opazovanja je bila vsa tvarna priroda: bil je v čistem pomenu besede prirodoslovec. morda naš poslednji polihistor. Mogoče mu danes kdo šteje v zlo to mnogoznalost, vendar je gotovo, da je bil za razvoj slovenskega pri-rodoslovja potreben tak obsežen podstavek, ki je imel skladne mere in je bil trden v gradivu. V Novo mesto se je povrnil kot vpoko-jenec, vendar še na višku svojih znanstvenih moči. Da mu je bila tedaj dsn.^ prilika, da se oprime z vsemi močmi znanstvenega dela. b: danes imeli prav gotovo vsaj izčrpen prirodosloven opis Dolenjskega in bi kot akademski učitelj odgojil mlad prirodosloven razred, ki bi nadaljeval v drobnem delu tam, kjer je on na široko zastavil svoje pero. Sam piše v pismu, da mu ni mogoče ustvariti prirodoslovne razprave Dolenjskega, »za katero mi manjka večletnega študija na ozemlju etc., ki mi kot staroupokojencu že z denarnega stališča ni bilo možno.« Tud; mu ni bilo dano. da si najde in odgoji učenca, ki bi zapisoval toliko premišiieno in tehtno izgovorjenega. pa nikoli napisanega. V poprevratni nuji je ob pomanjkanju srednješolskih profesorjev nekaj let učil na novomeški gimnaziji prirodoslovje. Njegovi učenci so mi pripovedovali o veliki priljubljenosti, ki jo je užival stari profesor v razredu in na izletih. Učenci so vzljubili predmet, ki zna biti v drugačnih okoliščinah tudi pust in nezanimiv. Po zatrjevanju se je naučil dijak že vsega v šoli, ker je bilo predavanje tako nazorno in zanimivo. da ni bilo treba doma še kaj dodati. Pri predavanju se je rad posluževal otipljivih primer, kakor: »Zemlja je tako nagubana kakor moja žepna rutica« in je pri tem izvlekel veliko pisano ruto prav starega kranjskega formata. Ali »Alga je najlepša rastlina, lepša je ko gartroža; le poglejte si jo pod mikroskopom.« Da ni Predavani? o težk: snov preveč utrujalo, je znal biti tudi prav dolenjsko dovtipen: »-Za mikroskopiran.je se nihče ne zanima. Ce bi obljubil deklici nov klobuk in gospo-diču liter vina, bi gotova oba prišla.« Pa tudi tega zasilnega službovanja je bilo kmalu konec. Življenje mu je odslej potekalo umirjeno in spokojno v idealno lepem zakonu. Iz starega gradiva vsakodnevnega opazovanja vremena je napisal svojo zadnje prav klasično razpravo o dinarsko-gorskem fenu; udeleževal se je. visoko spoštovan, pa vedno ne prav razumljen, vrega javnega življenja v malem mestecu, dokler se ni začela oglašati starost s svo-vm' jad.i. In nar>cs:ed je postal sam predmet znanstvenega opazovanja. Kako temeljito je celo to onazovanie, pričajo tile stavki 831etnika: »Ze nekaj tednov me muči čez dan in čez noč sklerozna bolečina v možganih. Bolevam že nad 10 let na običajni starostni bolezni, možganski sklerozi in sem zaradi tega mora] opustiti ne le produktivno duševno delo. nego celo že tudi perceptivno 'branje knjig in celo časnikov) in mi tudi srce in telesne m'š'ce od-poveduieio Nastopi! sem svoje 83. življenjsko lefo! Vsa kri mi sili v glavo, tako da me kaže na videz zdravega, v možganih pa se pripravlja možganska kao. ki je običajni zadnji akt arterioskleroze — str?šen akt. če mu je znanilec konca še večmesečna ohromitev na telesu in na duši. kakor je bilo to pri Sukljelu.« Zadnja velika, pa zaslužena počastitev, ki je je bil deležen že v skrajnem večeru življenja, je bilo imenovanje za dopisnega člana naše Akademije. Koliko mladostnega je bilo še v tem srcu in kako počaščenega se je čutil, pričajo zahvalne besede k čestitki: »V zadovoljstvu nad 501etnim širienjem modernega prirodoznanstva v več ni njegovih panog med slovenskim razumništvom, sem srečen, da je to moje stremljenje doseglo odločilno priznanje s tem, da je naša najvišja izobrazbena ustanova: Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani — mi naklonila visoko počasti- Truppe itallane in Corstca — Italijanske čete na Korziki tev, sprejemši me med svoje dopisne člane.« Sedaj, ko dobrega profesorja Seddla ni več med nami, prav posebej občutimo, da smo ž nj'im izgubli prvaka naravoslovca in poštenega, dobrega človeka. M. M. Ivan Srefrrtnjak — 60 letnik Tiho in skromno bo praznoval v nedeljo v Ribnici v krogu svoje rodbine 60-letnico svojega plodonosnega življenja g. Ivan Srebotnjak, lesni industrijec iz St Petra. G. Ivan Srebotnjak se je rodil 13. decembra 1882 v Predjami pri Postumii. V rani mladosti se je moral boriti s trdim življenjem in tako se je napotil na Koroško, kjer je pričel z lesno trgovino. S prirojeno marljivostjo in inteligenco se je kmalu dobro uveljavil Po prvi svetovni vojni se je naselil v Savinjski dolini in je v najkrajšem času dvignil svoje podjetje do zavidljive višine. Udejstvoval se je agilr.o tudi v javnem življenju. Vsekdar in povsod je tudi rad pomagal pomoči potrebnim in tako si je pridobil širok krog prijateljev in znancev, da je postal priljubljen daleč na okrog. Ob življenjskem jubileju, ki ga obhaja g. Srebotnjak še ves mladeniško čil in zdrav, mu kličemo tudi mi; Na mnoga, srečna leta! Iz Spsdnfs štajerske Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 14-!<■•' na trgovčeva hčerka Alojzija Kranjčeva, 701etna zasebnica Barbara. Vodopivče-va, l&letr.a OISrotova era. Marija Mi-kličeva, po rodu Kieslingerjeva; v bolnišnici v Celju pa 64!etni Ivan Rozman, gradbe-notehnlčni nameščenec. Dtirerjeva izvirna dela v Celju. Neki prorda res ni odvečna, nadaljuje do konca. Občnstvo, kritika, pisatelji — vsak dobi svoje! — Kakšen zunanji moment je izprožil nastavek povesti? — Pred leti sva kramljala s tovarišem Tinom Ravljenom o vsem tem in je navdušeno vzkliknil: »Napiši!« Ni bil to ukaz, ne nasvet Prešerna želja po ustvaritvi je bila v tej besedi. Leta me je zasledovala, dokler nisem zmetal v zimi 1940-41 vsega tega na papir. To razdobje je bilo doslej najtežje, saj sem bil novinar brez dela v dobrem mirnem času, ko je ležal bel kruh za vsakim oglom. Overtura v novo povest brezposelnost — vmes rezki akordi strahotne sestrine bolezni in smrti — pa vendar sem zapisal na Jožefovo 1941: Konec. Pred diktiranjem v stroj — pišem namreč vse s svinčnikom — sem se spomnil nekih književnih nagrad banske uprave, pa sem riskiral 450 pol papirja za še tri kopije. Zadnji dan natečaja, na dan vpoklica pod zastavo, sem izročil rokopis banski upravi in res prejel čez nekaj mesecev kot ne-književnik-novinar uradno literarno nagrado. — Kakšna je vsebina povesti? — Vsebina povesti! To je najtežje vprašanje, saj sem se pošteno potil, ko sem jo bil moral napisati za založnico na četrtin-ki pole. Tu velja svetopisemska zapoved: »Vzemi in beri!« — In problematika povesti? — To vprašanje me spominja vedno se ponavljajočega profesorskega vprašanja: »Kaj je mislil in kam je meril ta fn ta pesnik pri tem in tem verzu?« — »Eno figo!« bi mu odgovoril blagopokojnlk. Cesar ni vedel avtor — to je odkril knjižni mol. Ne da se namreč o teh zadevah tako govoriti, ker umetnine — to bi naj bil vsak za književnost napisani stavek — niso produkt spekulativno treznega razuma, temveč so rojene iz neke intuitivne nuje. Od kokoši se učimo prilike! Iz malega zametka globoko v drobovju se izoblikuje v določenem času jajce. Ko postane godno, sili na svet in devetkrat omedli kokošja reva, preden ga spravi iz sebe. Z veselim ko-kodajsom oznani svetu veseli dogodek. Se glasnejši je navadno ob takšni priliki pe-telen. V slovstvu pa je ta razlika, da je avtor ponavadi tih, toliko glasnejši pa je kritik — literarni historik, ki da delu svoj žig, ga opremi s številko in so^to ter ga inventarizira, kakor konfekcijo v štacunl. Ta razvrst javnega mnenla pa je pri nas v splošnem silno površna, slabo podkovana v raznih vedah tako, da pogosto ne loči porcelanskega podložka od pravega jajce-ta. Kar ji manjka v znanju, obilno nadoknadi v kričanju in čvekanju. Samo za ; primer: Kaj so napravili iz duhovite mi-j stične zgodbe Ivana Preglja »Tabita ku- i mi!« O mistiki ni imel nihče teh samo-zvancev niti pojma, pa sta padli nadenj obe plati: enim je bil pornograf. drugim blasfemist. Kakor so Platonove ideje sence večnostnih resnic, tako je pisateljsko pero tisti kristal, skozi katerega naj uzre čitatelj v žarki luči svet, ki ga lastno motno oko ne vidi pred nosom in ga taji in tlači v svoji luži. Neuki pismarji pa pišejo cele skladovnice komentarjev in spe-ljejo stvar na povsem napačni tir. Kako bi se držal za sivo glavo Goethe, ko bi prebral — dolga leta bi prebiral — komentarje k »Faustu«. Najbolj me jezi, kadar mi ' reče na pr. navdušeni čitatelj, kako se je ' smejal, čitajoč moje »Padarje«. Namestu da bi se jokaL Mnogo je zlobe v ljudeh, pa jo iščejo povsod. Tu velja izrek: »Niso podobe za slepce, ne modre besede za tepce«. Ce je že potreben komentar, ga naj napiše avtor sam Tvegal bi poizkus in bi položil nekje pred izidom knjige po svoje občuteno problematiko povesti. Ko bi izšle recenzije, bi šele videli, kako daleč narazen so stvaritelji od tistih, ki čredijo našo literaturo. O problematiki torej morda post festum. — Kaj sod te o razvoju in značaju naše kmečke povesti? — V starem periodičnem tisku imamo lepe zasnove kmečke povesti, danes pa je naša kmečka povest šele v povojih in nimamo enega dela, ki bi ga lahko postavili ob bok recimo Češki žurnalistični literaturi. Kje so vzroki temu, ne bom tukaj našteval. Vsekakor pa je to prav značilno za tako izrazito kmečki narod kakor smo Slovenci, ko se drži še ministra in visokega finančnika hlevski gnoj na čevlju. Ena glavnih hib naših tako zvanih kmečkih piscev je grobo nepoznanje sižeja Mar je, '«po vas prosim, kmečki pisatelj tisti gospod, ki je hodeval ob nedeljah po gorenjskih gostilnah, vlekel na uho kmečko besedo in si zapisoval fraze v notes, da je nato napisal »sijajno uspelo in globoko občuteno kmečko povest — ... —. Se za šuštarijo niso dovolj samo dreta, urbasi in podplati. Ce bi rekel takšnemu šušmarju šuštar, bi bil upravičeno užaljen — slednji. Kmet in njegovo tako pestro življenje tičita v naših kmečkih povestih kvečjemu kakor krivci za gorenjskim klobukom In nič več! Poznam samo dva resnična sodobna, žal anonimna, kmečka pisatelja; So-teščana iz »Domovine« in nekega že nerodnega Grivskega iz »Domoljuba«. Drugo prištevam kvečjemu k »literaturi«. Pri nas se vse preveč pisari, toda premalo piše. Ce prepovedujejo pozitivni zakoni po vsem svetu kaljen je nočnega miru in druge nevšečnosti, mislim da bi se moral najti tudi paragraf, ki bi ščitil narode pred slabo literaturo sploh in ne samo pred pornografijo... lil mladi umetniški rod Prof. Ivan Vavpotič o impresionistih in novi umetnosti Ob priliki torkovega vodstva na razstavi Mušič-Sedej-Zonič v Jakopičevem paviljonu je spet spregovoril prof. Ivan Vavpotič nekaj načelnih besed o vprašanjih naše upodabljajoče umetnosti. Tokrat se ni bavil z odnosom občinstva do umetnosti (glej »Jutro« z dne 24. nov. t. L), marveč je postavil v ospredje vprašanje našega ml-Hega un.stniškega todu. Omenjajoč uvodoma sočasnost dveh razstav: te v Jakopičevem paviljonu in Pav-lovčeve pri Obersnelu, je pozval občinstvo, da si ogleda tudi Pavlovčevo razstavo, o čije izrednih kvalitetah je globoko prepričan. Ta ogled — je dejal — vas bo samo utrdil v sodbi, da naše sodobno slikarstvo po svojih najvidnejših predstaviteljih, kakor sta od starejše generacije A. G. Kos in Franc Pavlovec. od mlajše pa tu prisotna Zoran, Mušič jn Maksi m Sedej, ki se Naročnikom .Dobre knjige' Te dni bo kot tretji roman »Dobre knjige« izšlo sijajno delo nordijskega pisatelja Trygve Gulbranssfna »In večno šume gozdovi«, v svetovni literaturi si je pridobil ta roman častno mesto, pa smo prepričani. da bo ugajal tudi našim čitateljem in še bolj upravičil naslov, ki smo ga dali naši novi zbirki: Dobra knjiga. Z Gulbranssenov^ romanom bo zaključeno prvo četrtletje »Dobre knjige«. Drugo četrtletje bomo otvcrili z enim najnovejših del modernega italijanskega pisatelja Arnaida Frsecarciija, katerega napete romane z užitkom č:tajo stotisoči ljudi v Italiji in drugod. Roman, ki bo izšel v naši zbirki sredi januarja, nosi naslov »Reilini« in obravnava razgibano življenje slavnega italijanskega skladatelja Vincenza Bellirr-ja, s katerim nas pi3ec vodi križem Evrope sredi pretek'ega stoletja. Sredi februarja bo 5zšel roman znanega mojstra v obdelovanju eksotičnih snovi Jacka Loi!(!oaa »Jerry z ot kov«. Popelje nas v n;znane pokrajine tihomorskih otočij. kjer se odigrava prav sedaj novo poglavje svetovne zgodovine. V prv' p lovici marca bo kot tretja knjiga drugega četrtletja izšei roman slovitega danskega pi atelja Jensa JacobSi-na »Rorba z bogovi«. Roman nas bo povedel za tri tisočletja nazaj v dobo, ko beleži zgodovina prve pcčetke civiliziranega življenja in kulturnega ustvarjanja v Evrcpi. V aprilu in sledečih mesecih bodo v »Dobri knjigi« izvli odlični in napeti roman' nadaljnjih priznanih piscev, med prvimi romani Pirandella, Bromfielda, Nore Lcf's itd. Sloves vseh teh piscev jamči, da bodo njihovi romani tudi med slovenskimi čitatelji sprejeti z veseljem in odobravanjem ter bodo še bolj razširili priljubljenost naše »Dobre knjige«. Najboljši dokaz za to priljubljenost je dejstvo, da je Mire Puco-ve roman »Tiha voda« že v celoti razprodan in niti broširanih Izvodov ni več na razpolago ter da je pr»v tako razprodana tudi vezana izdaja Knittlovega »El haki-ma«, katerega imamo na zalogi le še nekaj izvodov. Zato novih naročnikov za »Tiho vodo« ne moremo več sprejemati, za Knittlov roman pa le še v broširani izdaji, dokler bo še na razpolago. Vsi romani DK se namreč tiskajo le v omejeni nakladi, ki je v skladu s številom naročnikov, ker nam je le na tak način omogočena izredno nizka cena, po kateri se knjige oddajajo naročnikom DK. Iz enakega razloga smo postavili pravilo, da se vsak naročnik obveže za odjem najmanj treh zaporednih knjig. Onim naročnikom, ki so se naročili na Dobro knjigo že s prvim romanom. »Tiho vodo«, poteče torej sedaj, ko prejmejo še Gulbrands-senov roman, ta trimesečna doba. Zato prosimo vse one med njimi, ki iz kakršnegakoli razloga na Dobro knjigo ne morejo ali nočejo biti več naročeni, da nam to spo-roče najkasneje do konca decembra. Od kogar do tega časa ne bomo prejeli odpovedi, ga bomo smatrali za naročnika DK tudi za naprej, dokler naročbe en mesec poprej ne odpove. Pogoji za naročbo ostanejo nespremenjeni. Romani DK se lahko narače v dveh izdajah; broširani ali pa v platno vezani in tiskani na boljšem papirju. Mesečna naročnina, ki odgovarja ceni za eno knjigo, znaša za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« ali »Slovenskega Naroda«, 8 lir za broširano in 18 lir za vezano izdajo, za ostale naročnike pa 9 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo. Naročnina se plačuje upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« (Narodna tiskarna) ali pa inkasantom teh listov. V upravi naših listov dobite tudi vse željene podrobne Informacije. Prosimo vse naročnike, da nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče in da priporočajo našo zbirko v krogu svojih znancev m prijateljev. »DOBRA KNJIGA« • Razstava italijanskega tiska v Španiji. Zavod za italijansko kulturo na univerzi v Oviedu je organiziral razstavo italijanskega tiska, ki je bila odprta te dni v navzočnosti predstavnikov vseh lokalnih oblastev. Obisk razstave, ki zbuja splošno zanimanje, je prav za lovoljiv. • Požar na Rakeku. Pred dnevi je na Rakeku nastal požar na žagi Franca Žagarja. Vnel se je zaradi kratkega stika in se je širil z veliko naglico. Vojaška oblast na Rakeku je dala, čim je izvedela za nesrečo, na razpolago vojaštva, ki je takoj odhitelo na mesto nesreče, kjer so najprej rešili stroje, nato pa skladišče lesa- Pozneje so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Po-stumie in iz Logatca. Navzlic temu, da so ogenj pogasili, znaša požarna škoda približno 80.000 lir. • Železniška nezgoda prt Logatcu. Na železniški postaji v Logatcu se je zaradi napačnega manevriranja primerila železniška nezgoda. Neki tovorni vlak je zavo-zil v drugi tovorni vlak, ki je stal na istem tiru. Nezgoda je zahtevala tudi človeško življenje in sicer železničarja Lucijana Griia, ki je pripadal železniškemu osebju v Triestu. Krivci nesreče so bili aretirani in pridejo pred sodišče. • Praznik sv. Barbare v Idriji. Kakor običajno vsako leto, so tudi letos obhajali v Idriji praznik sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Letošnjih slovesnosti so se udeležili delavci pa tudi meščani v prav obilnem številu. Vodstvo idrijskega rudnika je razdelilo po slovesni maši med rudarje darila, katera je Duce naklonil najpridnejšim in najzvestejšim. Slovesnosti so se udeležili predstavniki političnih, vojaških in civilnih oblasti. Inž. Ugo Pellis je obširno poročal o ukrepih Duceja za delavstvo, posebno za ruiarje. • Kovinski drobec v očesu. 321etni mizar Karel Godina se je te dni ponesrečil pri delu v Triestu v pristanišču Vittoria Emanuela III. Med delom se mu je zadri v oko kovinski drobec s takšno silo, da je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici Regine Elene. • Nezgoda mrtvaškega voza. Iz Aveyro-na pri ženevi poročajo o neobičajni nezgo- di švicarskega avtofurgona, ki je bil na poti v Milan. Vozilo se je v megli s takšno siJo zaletelo v plafcano ob cesti, da je krsta z mrličem zletela v velikem loku z voza. Sunek je treščil na cesto tuli vse spremstvo. Vozač se je ubil, dva spremljevalca mrtvaškega sprevoda pa sta bila hudo poškodovana*. * Planinska nesreča. Na Raxu se je smrtno ponesrečil monakovski planinec Georg Schmalzgruber, ki se je v spremstvu svojega tovariša hotel povzpeti na vrh. Schmalzgruberju je na poti zdrsnilo in je pri tem sprožil še snežno lavino, ki ga je povlekla s seboj v globino. Reševalna dela so morali čez noč prekiniti, naslednji dan pa so ponesrečenca našli v snegu mrtvega s hudimi poškodbami na glavi in s polomljenimi udi. * Velika rudniška nesreča v Turčiji. Podrobna poročDa o katastrofi, ki se je primerila v rudniku Songuldaku v Turčiji, navajajo, da. je eksplozija zahtevala 63 mrtvih in 15 ranjenih, kolikor so jih doslej lahko spravili iz rudnika. Boje se, da bo števOo mrtvih še naraslo, ker se oikopa-vanje še nadaljuje. Preiskava je lognala, da so se vneli eksplozivni plini, nakar se je zrušila cela etaža. * Oster nastop proti banditom v Parizu. Zadnji das so postali pariški banditi sila predrzni. Izdajajo se za organe jevne varnosti in plenijo premožne ljudi. Samo preteklo nedeljo se je zgodilo več takih zločinov. V Kronštalski ulici je d:*užba ban-ditov oplenila neko stanovanje ter obnesla 200.000 frankov v gotovini in za 11 milijonov frankov dragotin. Sobarico so banditi zvezali in izginili brez sledu. V stanovanju neke vdove v predmestju so banditi nabrali za milijon frankov dragotin. Pariška policija je poostrila zasledovanje in je verjetno, dia bo v kratkem dvignila banditske družbe iz skrivališč. * Prepovedan film. Po vesteh iz Stock-holma, je bi'o v Ameriki prepovedano predvajanje precej dolgega filma, ponazarja-jočega podvige britanske mornarice v sedanji vojni. Cenzurni urad Zedinjenih držav je prvotno olobril predvajanje tega filma, pozneje pa so prišli na misel, da vsebuje trak epizode in besedilo, ld bi fih ameriško občinstvo le težko prebavila FOm so nazadnje prepovedali • Pritlikavci se bodo organizirali. Statistike pravijo, da živi na svetu ▼ celem 56.000 pritlikavcev. Raztreseni so po različnih krajih in zdaj je nekaterim prišlo na misel, da bi se po vojni ustanovilo posebno mesto pritlikavcev, ki bi bilo privlačno za tujski promet Budimpeštanski pritlikavec Julij Gont je sprožil misel, naj bi se pritlikavci po vojni združili v skupno naselbino in pravi, da je našel med enako-vrstnimi dovolj oJziva, da se bo njegova zamisel lahko uresničila. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Umrla je soproga ti-skarniškega ravnatelja ga. Toni Štruklje-va, po rodu Jankovičeva. Zapušča soproga in drugo sorodstvo. Pogreb blage rajnke bo v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Nikolaja na 2alah k Sv. Križu. — Za vedno je zatisnila svoje o<*i soproga posestnika in b všega mesarskega mojstra ga. Marija Burja, rojena Bozovičarjeva. Za njo žalujejo soprog, trije sinovi, 4 hčerke in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo rajnko spremilj v soboto ob 16. iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnikoma bomo ohranil; blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Poročila sta se 8. t m g. Franc Ka-čar, trgovec v Zg. Šiški, in gdč. Hibšer Slavka, hčerka znanega fotografa v Ljub-ijani. Bilo srečno! u— Sončni dnevi se nam proti sredi decembra vrstijo dalje. Ponoči sicer temperatura še vedno pada, toda, ker so dnevi jasni, ima sonce še nekaj moči in se ozračje prijetno ogreje, tembolj, ker ni vetra. Po jutranji temperaturi —4.2° C se je živo srebro v četrtek povzpelo na 8° C nad ničlo. Ponoči je spet zmrzovalo in včeraj zjutraj je Ljubljano, kakor že običajno vsa zadnja jutra, zalivala megla; slana je ležala precej na debelo in živo srebro je stalo na —4.4° C. Barometer pa je poleg megle še za nadalje napove loval lepo vreme. In res se je megla v dopoldanskih urah spet dvignila in nam je z jasnega neba vse do večernih ur sijalo sonce. u— Društvo Kazino bo imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek dne 28. decembra 1942 ob 17. v prostorih Narodne tiskarne v Ljubljani, Puccinijeva ulica št 5-II, z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo in predlogi ravnateljstva, 2. odobritev računov preteklega leta, 3. poročilo in predlog revizorjev, 4. volitev 7 članov ravnateljstva, 5. volitev 2 revizorjev, 6. določitev članarine, 7. odločitev o event samostojnih predlogih, 8. slučajnosti. Vsi člani društva so vabljeni, da se občnega zbora udeleže. u— Umetnostni zgodovinar Franio Sijanec bo vod j v nedeljo ob 11. uri na razstav; Mušič — Sedej — Zonič v Jakopičevem paviljonu. u— Opozarjamo na ponovitev III. simfoničnega koncerta, ki je bil Izvajan v ponedeljek, dne 7. t. m. in bil deležen največjega zanimanja ter tudi priznanja. Ponovitev koncerta bo v ponedeljek 14 t. m. ob 18. v veliki unlonski dvorani. Izvajal se bo celotni spored: Rossini, Grieg, Lajovic, Dvofak. Kot solist bo sodeloval tudi to pot pianist prof. Anton Trost. Dirigent Drago Mario šijanec. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Združenje kmetova!eev opozarja vse one kmetovalce, ki so se prijavili za pro-pustnice v svrho obdelave polja, da se čim prej zglasijo v pisarni Združenja in dvignejo dovoljenja. u— Vse služkinje in drugi hišni posli so vabljeni na sestanek, ki bo v ner-eljo, dnp 13. decembra ob pol 4. v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22 (Delavska zbornica). Na sestanku bo važno predavanje o socialni zaščiti hišno-gospodinjskih poslov, tako v slučnju odpusta, bolezni, brezposelnosti, dopusta, odpravnine, plače itd. Pridite v obilnem šte-viiu in povabite tudi svoje tovarišice. Odbor Sind. hišnih poslov. u— O vrabcu kot škodljivcu so zavzeli stališče tudi naši ~adjarj: in vrtnarji v svojem strokovnem glssihi. M. Humek je napisal članek, kjer izvaja med drugim: Tehtnica škode in koristi se tudi za opazovalca, ki s'cer nima z vrtom nobenega opravka, ne giba bolj v breme vrabcu Pri nas pozimi sploh ne moremo krm ti koristnih ptic ker se vsake krme pclaste vrabci in jo v kratkem pospravijo, deloma pa raz. tepejo, škodo zlast' občutimo na raznih vrtnih sadežih v rani pomladi (grah, £o- jima pridružujejo kot slikarji odličnih kvalitet še Kregar. Mihelič in Omersa — stoji na višini, ki v ničemer ne zaostaja za višino naših toliko slavljenih prvih impresionistov. Ali ni nekoliko drzna trditev, da stoje na isti višini, kakor naši slavni »Savani«, Mušič. Sedej in Pavlovič? Saj meji skoraj že na blasfemijo, če kdo meni, da bi mogli t' mlečnozobi fantje doseči višino umetnostnih oltarjev, na katere so Slovenci postavili svoje umetnostne svetnike, ali bolje: na katere jih je postavil cel rod naših umetnostnih kritikov in zgodovinarjev od Izidorja Cankarja do Stanka Mikuža? Res je: bilš je to naša prva avantgarda, bili so p.onirji moderne ume;..nosti med Slovenci, pa so si pošteno zaslužili sedanje pozno čaščenje. Toda od tega je že štirideset let Med tem se je z drugimi duhovnimi vrednotami zasukala in spremenila tudi naša likovna kultura. 2e L 1919., je dejal prof. Vavpotič, ko smo po končani vojni pripravljali v Parizu veliko razstavo slovenske, hrvatske in srbske umetnosti, mi je dejal znameniti hrvatski slikar Ljuba Babič: »Vaši impresionisti so sijajni dečki, škoda le, da ste Slovenci s tem vašim impresionizmom prišli pet in dvajset let prepozno«. Zares, čas nas je prehiteval. Prihajale so mlade generacije in trkale na vrata, ki se niso hotela odpreti. Izprva so nastopili, nekako pred 20 leti, z velikim krikom in truščem ekspresionisti. Približno pred 10. leti so jim sledili Neodvisni in tudi naskakovali barikade, ki jih je postavil naš impresionizem; napravili so, da se izrazim v žargonu nagih dni vanje bolj ali manj globoke vdore A vse nI nič pomagalo: budni kerubi impresionizma so raz visoko katedro z eseji v revijah in članki v dnevnikih vsekdar umeli »zapahniti« te vdore. Umetnostna kritika se še dandanes bolj ali manj trdno oklepa prejšnje umetnostne ideologije. Vzporedno z njo je šla tudi usmerjenost naših Iikovno-umetncstnih konsumentov. Prav zaradi tega, je nadaljeval prof. Vavpotič, ni uspelo niti najpomembnejšim v naši mladi umetniški generaciji, da bi bili zasedli tako mesto, kakor jim gre po njihovi vrednosti. Govornik je pokazal to na cenah, ki jih zahtevajo za svoje slike mladi kvalitetni umetniki; primerjal jih je s cenami, za katere prodajajo svoja dela impresionistični mojstri. Umetnine pa niso kakor pisemske znamke za filatelista, ki z njimi baranta — je vzkliknil prof. Vavpotič. — Prave umetnine, se pravi, res kvalitetna dela so vrednota ne glede na žig ali avtorjevo ime. Ni avtorjevo ime tisto, kar določa vrednost neke slike, marveč prihaja nje vrednost od notranje t j. izrazne in zunanje, t j. tehnične kvalitete. Tiste, ki se love samo za imena, bi se drznil prostodušno vprašati: Kdo izmed slovenskih slikarjev pa se je povzpel do res mednarodnega, t. j. svetovnega ali vsaj evropskega slovesa, tako da bi šlo njegovo ime vsaj v poklicnih krogih ali v krogu zbirateljev umetnin od ust do ust? Tak sloves uživa med južnoslovanski-mi umetniki edini Meštrovič. Kje imamo mi slikarje, ki bi bili znani po svetu tako kakor na pr. Italijani Senerini, Casorati, Cara, De Siris, ali kak Picasso, Matisse, Derain. Vlaminck in toliki drugi? Ne, prav vsi od prvega do zadnjega smo le lokalne, slovenske veličine, tega ali onega še poznajo v Zagrebu ali kje drugje, omenjajo ga v tem ali onem leksikonu, a to je vse. Če se je kdaj komu posrečilo, da je sam ali skupaj z drugimi razstavljal v inozemstvu, je bil v tamošnjem umetnostnem svetu samo muha enodnevnica. V tem svetu pa veljajo le trajne in rastoče vrednote. In če je tako, zakaj potem tako diferen-ciranje v domačem krogu, diferenciranje, ki ni ne utemeljeno in ne opravičljivo?! Čemu se rabijo silni superlativi samo za nekatere svetnike v koledarju, medtem ko za druge, ki niso v resnici nič manjši od onih, ostaja nekaj skromnih vrstic silno razredčene pohvale? Čemu se plačujejo ta- SK In nna base aerea Italiana: bombe di grosso calibro In attesa die essere Impfegate — V nekem italijanskem letalskem oporišču: bombe velikega kalibra čakajo, da jih bodo uporabili lata in še marsikaj). Pa to bi že nekako prenesli in vzeli na račun njegovega koristnega udejstvovanja ob času valjenja. Neprimerno večjo škodo nam domači vrabec prizadene s tem, da s svojo predrzno vsiljivostjo in kričavostjo prežene od hiš in bližnjih sadovnjakov najkoristnejše ptice, kakor so senice, ščinkovci in še mnogo drugih, ki se, ako imajo mir, tako rade za stalno naselijo po sadovnjakih in vrtovih v bližini hiš. škoda, ki jo dela domači vrabec, se še vse premalo ccenjuje, u— Prigode nagajivega Bobija so pravkar izšle v založbi knjigarne Tiskovne zadruge. Je to pravi pustolovski, humoristi-čen »romanc za najmlajše bralce, k vam bodo hvaležni za napeto zabavo \x 3. knjige zbirke »Polica za male«. Knjiga je bo— gato ilustrirana in se lahko uporablja za barvanje slik. Okusna oprema in lep tisk sta še posebej priznanja vredni odliki te vesele slikanice. u— SOMJke konference so minule. Starši, ki hočejo, da se bodo nj!h otroci — gimnazijci, trgovska £ola in akademija ljudska šola — stalno učili pod nadzorstvom v teplih prostorih (razlaga, izpraševanje, poprava nalog itd.), naj jih vp šejo v Korepetitorij, Mestni trg 17/1. Važno tudi za dijake, ki se vozijo in privatiste. u— Mestno ljudsko kopališče v Kolodvorski ulici je odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. Med opoldanskimi urami je namreč treba kopališče dobro prezračiti, osna-žiti in presušili, obenem je pa treba spet segreti vodo v kotlih za popoldanski obisk kopalcev. Zaradi vedno velikega obiska mora biti kopališče vedno v zdravstveno neoporečnem stanju, kar bi pa ne bilo mogoče. če bi bilo odprto ves dan. Zapreti Je pa treba kopališče zvečer že ob 18. uri, da ga je mogoče temeljito osnažiti in pripraviti za naslednji dan. Iz Hrvatske Razstava fašistične knjige v Zagrebu. V soboto 5. t m. je bila v Zagrebu odprta razstava fašistične knjige, ki jo prireja odposlanstvo Faš stične stranke v sodelovanju z Zavodom fašistične kulture Razstava je razdel jena v ve£ oddelkov. V prvem prikazuje začetke, zgodovino in nauk o fa-šzmu. v drugem fašistično državo, v tretjem kolonialno politiko, v četrtem kulturo in znanost, v petem italijansko ene klo-pedijo, v šestem so prikazani italijanski časopisi, sedmi oddelek pa je posvečen italijanska industriji. Obnova zagrebške stolnice. Poročali smo že, da so dela za obnovo zagrebške stolnice v polnem teku. Odbor za obnovo prejema stalno darove ustanov in zasebnikov, da bi b lo delo čim prej končano. Najbolj pa se je izkazala vlada, ki je poklonila za obnovo stolnice 2 miljona kun. Zagreb dobi komunalno akademijo. Kakor drugod v inozemstvu, je začela tudi zagrebška občinska uprava posvečati največjo pažnio strokovni izobrazbi svojih uradnikov. Župan Ivan Werner se bav z načrtom za osnovanje stalnih komunalnih j tečajev, ki naj b; se pozneje pretvoril; v komunalno šolo. S to nalogo je poveril dr. Franja Bengeza. Prve prprave so že končane. Tečaji se vrste vse leto. Pravkar se vrši tečaj za pripravo mladih uradn kov za polaganje prakt čnega uradn škega izpita. Obiskuje ga 152 slušateljev. Prof. Rudolf Zaplata umrl. V najlepši življenjski dobi 42 let je v Sarajevu preminil ravnatelj Hrvatske Državne t'skarne prof. Rudolf Zaplata. Napisal je več znanstvenih knjig in razprav. Kn|n dobi nov vodovod. Glavno ravnateljstvo za javna dela v Zagrebu je odobrilo 6 in pol milijona kun za rekonstrukcijo starega vodovoda v Kninu. Nove cevi bodo dajale 16.7 litrov vode v sekundi namesto dosedanjih 6 litrov. Ko bo dograjena jadranska proga, ki se bo prav v Kninu priključila progi Zagreb-Split, bo postal Knin križišče važnih železnic. Proslava 5. decembra. Po odredb prosvetnega ministrstva so bile 5. decembra na vseh hrvatskih srednjih in meščanskih šolah ;n učiteljiščih proslave v spomin pa-dlh hrvatskih vojakov, k; so na ta dan leta 1918 na Jelačičevem trgu v Zagrebu dala svoie življenje, ker so se uprli pod-jarmljcnju hrvatskega naroda. Proslava 80-letnice pevskega društva »Kola«. Zaradi vojnih razmer je sklenilo pevsko društvo »Kolo« proslaviti svoj jubilej na skromen način. V ponedeljek 14. t. m- bo v Državnem gledališču koncert s sodelovanjem Filharmon je jn prvakov Opere gdč. Srebrenke Jurinac, Ivana Francla in Tomislava Neraliča. Jubilejna skupščina bo v soboto zvečer, kjer bodo izročena zaslužnim članom odlikovanja. V nedeljo bo pevska tekma, k; jo prireja Hrvatska pevska župa »Lisinsk« za zagrebške pevske zbore. Zagrebški »Merkur« ima 14.863 članov. Nameščensko zavarovialno društvo Men-kur v Zagrebu je nedavno podalo bilanco za čas od ustanovitve NDH. do konca lanskega leta. Povprečno število članstva je znašalo v tem času 14.863 zavarovancev. V primeri s prejšnjim letom, ko je število članstva znašalo 25.458, je zaznamovati! precejšni padec, toda treba je pomislit; na to, da je bilo delovanje »Merkurja« razširjeno na vse področje bivše Jugoslavije. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 73.05 kune. Zdravniških pregledov je bilo v omenjenem razdobju 134.656, članov pa je umrlo 67 moških in 7 žensk. Povprečno število delodajalcev se je gibalo okoli 3400. »pomoč« na delu. Voditelji in odborniki »Pomoči«, so kaj iznajdljivi. Pri nabiralnih akcijah se poslužujejo odkupnih znakov, ki se jim darovalci težko odrečejo. Za tekoči mesec je bilo naročeno 250.000 znakov, ki predstavljajo 10 vrst narodnih noš iz raznih hrvatskih krajev. Za mesec januar ho »Pomoč« izdaJa znake desetih predsednikov Matice Hrvatske, za mesec februar bolo na odkupnih znakih upodobljene cvetlice, marca pa bodo odkupni znaki izdelani v obliki okusnih malih amuletov. Zoran Mušič, Ribe (tihožitje) ko visoke cene za sicer res zelo kvalitetna, a včasi tudi povprečna dela naših starejših mojstrov, mlade pa, najsi ustvarjajo še tako kvalitetno, odpravljajo z dobrimi nasveti za bodočnost in s kakim drobižem? ... Lepo je, je dejal prof. Vavpotič ob sklepu svoje uvodne besede, in vse priznanje gre narodu, ki je razumel veliko in požrtvovalno delo svojih pravih umetnikov-pio-nirjev, kakor so bili pri nas impresionisti, in jih je nagradil s slavo in čaščenjem ter jim omogočil tudi v gmotnem pogledu vsaj skromno življenje. Treba pa se bo zavzeti tudi za druge, za mlade. Minevajo in slede si leta, minevajo in slede si ideje. Prihaja mladina in zahteva svoje. Napravite ji prostor, na soncu, medtem ko se odpirajo grobovi starim pokolenjem! Dajte jim ta prostor, tistim, ki so ga vredni; popeljite jih v svetle hrame razumevanja in hvaležnosti! Na to je prof. Ivan Vavpotič povedel poslušalce od slike do slike in tolmačil pri vsaki nje kvaliteto, označujoč tudi na splošno umetniški pomen Zorana M u š i -č a, Maksima S e d e j a in Jovana Z o n i -č a. Razlagalčeva strokovnjaška beseda je pokazala na konkretnih primerih, v koliko drži njegova uvodna teza, da je kvaliteta slike neodvisna od imena ali generacijske pripadnosti in da je spoznavanje kvalitete velika naloga vsakega ljubitelja in zbiratelja umetnosti. Zakaj, minevajo toliki razločki in spori, resnična umetnost pa ostaja v vsej meni časa in okusa. ZAPISKI Valvasor Nemška akademija je priredila v četrtek zvečer v Unionu predaval ni večer. Namesto zadržanega prof. dr. Hilleja iz Zagreba, | ki je nameraval predavati o pisatelju Hansu i Grimmu. je nastopil s predavanjem o Val-! vasorju prof. dr. Heinrich S w o b o d a, se-! dan ji vodja ljubljanskega lektorata Nemške . akademije. Predavatelj je v daljnih. lepo zaokroženih in stvarnih izvajanjih oris.! življenje, oseb- I nest in delo velikega zgodovinarja naše dežele J. V. Valvasorja. Prikazal je poslušalcem njegova mlada leta in študije, šestletno popotovanje po svetu, ki ga je balo privedlo tudi v Tunis in v libijsko puščavo, nato pa njegovo naselitev na gradu pri Litiji, od koder je poslej smotrno, z velnfeo izkušenostjo in širokim znanj om preučeval pri-rodne, zgodovinske in narodopisne značilnosti Kranjske in njenega ljudstva. Ta potomec obogatelih prisdlijencev iz Bergama v Italiji, fevdalni gospod po pridobljenem plemstvu in položaju, je Lmel v svojem gradu knjižnico, ki ie štela za tiste časa veliko število zvezkov: 10.000 (to knjižnico je po Valvasorjevem obubožan ju kup.il zagrebški škof) in imenitno zbirko bakrorezov z 9000 lasti; j>c"'eg tega je imel numizmatično in m&neraloSko zbirko ter zbirko fizikalnih in astronomskih pripomočkov. Iz svojega gradu je de!al pogoste znanstvene ekskurzije po širni kranjski deželi, zbiral dokumente. proučeval prirodo in ljudsko življenje. Doma je iimol posebne ilustratorje, ki so pripravljali slike za njegove spise. Predavatelj je na drobno prikazal postanek in razvoj ter označil poglavitno vsebino štirih foliantov Valvasorjevega najpomembnejšega dela »Die Ehte des Herzogthums Krain« ter poudaril predvsem pomen narodopisnega zvezka., ki je ohranil potomstvu živo podobo življenja nagega ljudstva v 17. stoletju. S tem delom si je pridobil J. V. Valvasor nesmrtno ime Veliki stroški z izdajanjem knjig in razne neprilike so naposled prisilile vrlega kronista in raziskovalca, da je predal svoj grad. hišo v Ljubljeni in dragocene zbirke, plod tolikega zbirata1,jskega truda in se preselil v Krinko, kjer je sorazmerno mlad (star 53 let) zat-jsnil trudne oči. Predavatelj se je ob koncu dotaknil tudi odmevov Valvasor jevega dela. literature o njem. ter njegovega kulta, ki združuje Slovence in Nemce. Občinstvo ki je prisostvo>-valo predavanju, je nagradilo s. prof. dT. Svobodo za njegova tem"1 i''- f-vijnn^a s hva'cžnim aplavzom. »JUTRO« št 285 ■ - £ i TTriTirif 12. XZL 1»42-XXI_ Delavnost Dopolavora v Italiji Medkrajevni dopolavorističnl pregled zajčjereje v Foggi. Nacionalni predsednik dopolavora in nadzornik Fašistične Stranke Dino Gusatti Bonsembiante je 25. novembra t. 1. otvoril v Foggl rnedpokrajinski dopolttvorističnj pregled zajčjereje, ki je trajal pet dni. Misel za prireditev razstave enega Izmed najbolj važnih avtar-klčnih pridelkov je dalo poljedelsko ministrstvo, a jo je uresničil Dopolavoro ob sodelovanju Osrednjega urada železničarske-ga Dopolavora. zootehnične gospodarske zveze in Zveze kmečkih gospodinj. Razstava je bila prirejena v veliki dvorani, kjer je bilo postavljenih na ogled več sto plemenskih zajcev. Obenem se je vršilo posvetovanje za ojačenje dosedanjih prizadevanj na tem polju. Na razstavi je sodelovalo 20 pokrajinskih ter mnogo železničarskih in tobačnih Dopolavorov, Zveza kmečkih gospodinj in večje število zasebnih razstav-ljalcev lz pokrajine. Razdeljenih je bilo tudi mnogo nagrad v skupni vrednosti 17 tisoč lir, en pokal in več drugih koristnih predmetov Dopolavoro za pospeševanje lova. S privolitvijo poljedelskega ministrstva je Dopolavoro uresničil zamisel, ki bo mnogo koristila lovcem. V bližini Foggie so uredili 300 ha obsegajoče lovišče, na katerem se bodo lahko udejstvovali krajevni dopolavorističnl lovci. Za nevo lovišče sta imela največ zaslug predsednik Pokrajinskega Dopolavora in načelnik Pokrajinskega poljedelskega nadzorništva v Foggi. BroSnre o »Dopolavorističnlh poročnih potovanjih«. Pred dnevi so bile vsem Pokrajinskim Dopolavorom in uradom za razširjanje in obveščanje dostavljene brošure o »Dopolavorističnlh poročnih potovanjih«. Zvezki vsebujejo navodila in predpise o ugodnostih, ki j!h nudijo članom ta potovanja. Nova postojanka. Eksc. Prefekt in Zvezni Tajnik sta v Pavii izročila svojemu namenu medpodjetniški Dopolavoro poljedelskega konzorcija in poljedelske zveze, ki šteje že preko 500 članov. Nova postojanka je v središču mesta jn ima okusno opremljene prostore, dvorano z biljardom, čitalnico, bar, kuhinjo ln jedilnico, ki je namenjena prebivalstvu. Voditelji Dopolavora so določili, da so na dan otvoritve prejeli vojni ranjenci, ki se zdravijo v vojaški bolnišnici, brezplačno hrano. Vrli tovariši so bili sprejeti nad vse prisrčno in (so obedovali v družbi dopolavoristov uradnikov in delavcev. Otvoritev se je začela ln je bila zaključena s pozdravom Duceju ln s sviranjem državne himne. Nova menza Dopolavora v Forliju. Nova menza podjetniškega Dopolavora j-Saom Sidac« v Forliju je v polnem obratu ln jo dnevno obiskuje okrog 1300 delavcev, ki za malenkosten denar dobe juho, testenine ali riž in zelenjavo. Ustanovitev nove jedilnice za delavstvo je žela živo priznanje. Ker je prva taka naprava večjega obsega v tem mestu, so se otvoritve udeležili župan, Zvezni Tajnik, vicekvestor. Pokrajinski tajnik Dopolavora in vsi predstavniki podjetniškega Dopolavora. Po otvoritvi je delavstvo na poziv Tajnika Stranke oddalo pozdrav Duceju. Pregled potrebščin za taborenje. Zveza za izlete in »Ljudske počitnice« sta poslali vsem pokrajinskim Dopolavorom okrožnico z željo, da bi jim poslali točen seznam potrebščin za taborenje, ki so v njihovi posesti, in potrebščin, ki jih imajo podjetniški, medpodjetniški, državni in občinski Dopolavori. Pokrajinski Dopolavori pridno zbirajo potrebne podatke. Na polju avtarkije. Z Zvezo trgovcev in Nacionalnim Sindikatom ustanov za semena je bil dosežen sporazum glede pripravljanja zavitkov s semeni za »vojne vrtove«. Sporazum je bil tudi dosežen z ministrstvom za poljedelstvo in gozdove glede pravil o »vojnih vrtovih«. — Podjetniški Dopolavoro »Dinamitificio Nobel« v Pra-tola Peligni v pokrajini Aquila je pridelal v »vojnem vrtu«, ki so ga obdelali dopolavoristi, 180 stotov žita. — Podjetniški Dopolavoro »Scottl Brioschi« v Novari je ob zaključitvi tečaja za krojenje in šivanje otvoril razstavo izdelkov sodelujočih dopolavoristk. — Pokrajinski Dopolavoro v Littorii je odlikoval občinski Dopolavoro v Privernu, ki je zmagal v II. natečaju za zbiranje kovinskih ostankov v 1. XX. Fiume za tovariše v sivo-zelenem. Otvoritev vojaške okrepčevalnice ima za Fiume Izreden pomen. Fiume je za borce poslednji rob domovine, ki ga posetijo po dolgih ln trdih mesecih odsotnosti, in zadnji kot Italije, kjer pustijo svoja čustva, preden odpotujejo. Z novo pridobitvijo bo mesto še dražje borcem. Zamisel za novo okrepčevalnico je dal Eksc. Prefekt Carnara, uresničila pa jo je Intendenza Civile v Sus-saku, ki je dala na razpolago sredstva. Oskrbujeta pa ga ženski fašijo Carnara in Pokrajinski Dopolavoro. Okrepčevalnica, ki Je na kolodvoru, obsega vrsto stavb in paviljonov, kjer so jedilnica, dvorana za bivanje, soba za pisanje in čitalnica, spalnica. zdravniška ambulanta, shramba za prtljago in drugi prostori, ki so med seboj povezani s hodniki in terasami. V veliki in svetli jedilnici je nameščen radio. Kuhinja je dobro založena z vsakovrstnimi jedili in pijačami, ki jih med vojake brezplačno dele neutrudljive tovarišice ženskega fašija. Tudi ostali prostori so zračni in svetli. Knjižnica je zelo bogata in ima tudi mnogo časnikov. Okrepčevalnico dopolnjuje lep vrt z rimskim podom, železnimi mizami in stoli. Spalnica ima 80 postelj. Nadalje so še sodobne m smotrno urejene umivalnice, prhe in brivnica. Zdravniška ambulanta ima tudi lično čakalnico. Skratka, pri gradnji okrepčevalnice niso ničesar pozabili. Za družine vpoklicancev. Pokrajinski Dopolavoro v Fiume je priredil vrsto predstav pestre umetnosti za družine vpoklicanih pod orožje. Pri razdeljevanju vabil za predstave so si prizadevali, da bi bile obveščene res vse družine, ki Imajo može v sivo-zelenem. Rediteljsko službo v gledališču so vršile fašistične žene, ki so obdarovale prisotne otroke. Simpatična manifestacija v prid nemškim ranjencem. Pokrajinski Dopolavoro v Fiume je s sodelovanjem Urada bojevnikov in Zveze Fašijev pogostil okrog 420 nemških borcev, ki so se po okrevalni dobi, ki so jo preživeli v Abbazii in drugih krajih carnarske obale vrnili v Nemčijo. Pred odhodom so nemški tovarlSi izrazili svojo hvaležnost fašističnim osebnostim, ki so s tav.o ljubeznivostjo skrbeli zanje za Časa bivanja ob Carnaru. Za pomoč oslepelim v vojni. Športni Dopolavoro »Minerva« v Parmi je med svojim članstvom nabral 550 lir za Italijansko zvezo slepih v Firenci. Dopolavoristi so na ta način jasno dokazali, da čutijo s tistimi, ki so toliko žrtvovali za domovino. Dopolavoro v Lonigu za bojevnike. Pokrajinski Dopolavoro v Lonigu je razdelil po trafikah posebne zabojčke, ki so namenjeni nabiranju cigaret za vojake, a pred hišo Fašijev so postavili zaboj, kamor bo kdor koli lahko dal knjige in ilustrirane časnike ki bodo sproti odposlani raznim poveljstvom borečlh se čet. Vsi prebivalci z velikim nadušenjem sodelujejo pri tej zbirki, saj so uverjeni v zmago. Umetnostna razstava iz vojne dobe. Medpodjetniški Dopolavoro Ansaldo SIAC v Genovi, ki si na vse načine prizadeva, da bi se njegovi člani čim bolj izkazali, je pred dnevi priredil posebno razstavo, na kateri so postavili svoja dela na ogled slikarji, kiparji, risarji in fotografi, člani Dopolavorov v pokrajini. Na razstavi je bilo 281 umetnin od 400, kolikor jih je bilo predloženih. Sodelovalo je tudi mnogo dopolavoristov pod orožjem. Pokrajinski tečaj za strojepisje. Pokrajinski Dopolavoro v Alessandriji in »Dopolavoro 17. maja« sta priredila 30. novembra 1. pokrajinski strojepisni tečaj, ki so se ga udeležili člani in članice OND lz pokrajine Med najboljše so bile razdeljene boeate nagrade. Razstava v Triestn. Triestinski medpodjetniški Dopolavoro trgovinske mornarice je tudi letos priredil letno razstavo likovne umetnosti in fotografije, ki je med najlepšimi in najstarejšimi dopolavorističnimi manifestaciiami. Na letošnji razstavi so bile razstavljene slike, kipi, karikature, vzorci dekorativne umetnosti, ženska ročna dela in fotografije Največ je bilo slik. Nekatere umetnine imajo veliko vrednost. Razstavo je obiskalo izredno veliko število" ljubiteljev umetnosti. Prvi telovadni tečaj dopolavoristov v letu XXI. V Turinu je bil pred kratkim zaključen 1. dopolavorističnl telovadni tečaj v 1. XXI., ki ga je priredil Pokrajinski Dopolavoro iz Novare. Prireditve, ki ji je predsedovala nacionalna nadzornica ženskih dopolavorističnih športov, se je udeležilo kakih 200 članic iz piemontskih pokrajin. Na tekmah sta se najbolj postavila podjetniški Dopolavoro »Maruš« iz Tu- rtna m Dopolavoro iz tovarne bombaža v Valle Susa. Popoldanski del prireditve Je moral zaradi nepredvidenih zaprek odpa-stl. Ob tej priliki so se posebej izkazale pogumne telovadke, Id Jih je presenetil letalski poplah med dopoldanskim nastopom. Dekleta so ostala vedrega razpoloženja in so se mirno podala v zaklonišče Liktorske hiše, prepevajoč domoljubne in vojne pesmi. V zaklonišču sta jih posetila Zvezni Tajnik in nadzornica, ki sta jih pohvalila. Hrabre žene so jima odgovorile s toplimi manifestacijami vere v Duceja. Pozneje Je Zvezni Tajnik v prisotnosti predstavnikov oblasti in drugih osebnosti razdelil nagrade med tekmujoče skupine. Nagrajeni trentlnskl dopolavoristi V sedežu Dopolavora pošte in brzojava v Tren-tu so bili nagrajeni športniki, ki so zmagali na pokrajinskih tekmah v L XX. Prireditvi so prisostvovali Prefekt Zvezni Tajnik, poveljniki vojaSkih oddelkov ter predsednik In tajnik Pokrajinskega Dopolavora. Bliskoviti pregled. Predsedništvo albanskega« Dopolavora Je priredilo v TIram spretnostno tekmo med kavarniškimi in gostilniškimi natakarji. Zmagovalci so prejeli pokal Eksc. ministra Tajnika Nacionalne Fašistične Stranke Albanije, pokal generalnega svetnika NFSA ln znamenje predsednika albanske OND. — Letalski Dopolavoro v Padovi je priredil v sedežu koncert, čigar dobiček Je namenjen svojcem padlih in pogrešanih letalcev. — Pokrajinski Dopolavoro v Poli Je priredil vrsto predstav za otroke vpoklicanih očetov. — Podjetniški Dopolavoro »Cavanella Po« je daroval bojevnikom petdeset zajčjih kož. — Dopolavoro »Zlati križ« lz Prata je poslal svoje člane za hitro pomoč taborit v Viareggio. kjer so živeli pet dni pod šotori in se vežball v svojem poklicu. — Milanski podjetniški Dopolavoro »Monte-catini« je v svojem sedežu otvoril tečaje strojepisja, petja stenografije, klavirja, domačega gospodarstva, krojenja ln šivanja. — Beneški Dopolavoro Katoliške zavarovalnice je razdelil med ranjence, ki se zdravijo v vojaški bolnišnici, 150 zavitkov s knjigami, denarnicami, žepnimi noži. svinčniki In drugimi koristnimi predmeti. — Dopolavoro za Oboroženo Silo v Bologni Je priredil umetnostni nastop, na katerem so pokazali svole znanje pripadniki 35. motoriziranega polka »Pištole«. Nov pogled na življenje Dne 27 novembra je nemška organizacija »Kraft durch Freude« stopila v 10. leto svojega obstoja in je od tej priliki dr. E. Altgeld iz Berlina napisal poučen sestavek o pomenu in namenu organizacije, ki je že postala sestavni del življenja nemškega naroda. »Kraft durch Freude« — te tri besede imajo več vsebine kakor morda tisoč drugih besedi. V njih je namreč vsebovan ves program velike organizacije, ki nosi to ime, skupaj z njim pa tudi bistven del nemškega svetovnega naziranja. »Kraft durch Freude« je mnogo več kakor navadna organizacija, ki delavstvu nudi razvedrilo v njegovem prostem času. Ona se ne briga samo za delavčevo zabavo, ki naj mu bo razbremenitev in uteha pri dolgem in težkem dnevnem delu, ampak mu posreduje obenem tudi radost in veselje do dela, poglabljajoč s tem pravi smisel njegovega življenja. To je torej novi način gledanja na življenje. V Nemčiji so sprevideli, da borba za obstanek človeškemu življenju ne daje popolne vsebine. Borba za obstanek je neizprosna in prav Nemci danes bolj kakor kdajkoli prej občutijo to resnico. Toda borba sama na sebi ni tista, ki življenje dela težko. Delati, preizkušati sile, nekaj ustvarjati, obvladovati zapreke — ali niso to pozitivne vrednote? Negativne postanejo šele tedaj, ako delo ostane brez prave nagrade in ustvarjanje brez pravih uspehov, ako najboljše človeške sile ne morejo priti do polnega izraza; zapreke postanejo težko breme šele v trenutku, ko postane naše življenje brez pravega smotra, brez radosti. V Nemčiji so nadalje prišli do zaključka, da človek brez življenjskega smotra nikdar ne more biti dober delavec, tudi tedaj ne, ako opravlja popolnoma mehanično delo. Veselje do življenja in zavest, da ima obstoj svoj smisel, sta dejstvi, ki tudi najpreprostejšemu razumu dajeta polet in vzdržljivost pri njegovem delu. Življenjska radost povečuje delovno sposobnost posameznikov in preko njih tudi vsega osebja obrata, zaradi česar se težišče organizacije »Kraft durch Freude« bolj in bolj prestavlja v podjetja sama. Hitro lahko naštejemo, kaj vse se je storilo, da se je delavcu ugladila pot in veselje do življenja, vendar tega ni ravno lahko opisati. Razume se samo po sebi, da tudi v Nemčiji, odnosno prav v Nemčiji vlada stroga delovna disciplina. Prav tako je razumljivo, da se mehaničnemu delu ne more odvzeti njegov mehanični značaj. Zakona tekočega traku ni mogoče prekiniti. Toda delavec vendar občuti, da se ga ne smatra samo za goli delec proizvodnje, ampak za osebo, ki dela s polno odgovornostjo. Ustanove za poklicno vzgojo ga vzpodbujajo, da se prostovoljno izpopolnjuje v svojem poklicu, da se neprestano uči in nauči kaj novega in da povišuje svoje delovne uspehe. Možnost stavljanja izboljševalnih predlogov v obratu daje delavcu pobudo, da na svojem delovnem področju razmišlja o tehničnih in socialnih izboljšanjih. »Kraft durch Freude« pa ga predvsem uči, kako bo najbolje spoznal lepoto življenja in jo znal izkoristiti tudi v svojem življenjskem krogu. Tako je n. pr. »lepota dela« 2elo važno področje med nalogami organizacije »Kraft durch Freude«. Slika delovnih torišč se je v mnogočem izpremenila in postala jasnejša, prijaznejša in urejenejša. Povsod v obratih so nastala skupna bivališča, kjer najdejo delavci prostor za odmor, gradijo se čiste in prostorne pralnice, slačilnice itd. Stvari, ki so jih prej smatrali za postranske, so postale važne: svetle barve, slike po zidovih, nekaj zelenih bilk ali cvetlic v delovnem prostoru, vse te malenkosti olepšujejo delovno življenje. Toda smotrna urejenost obratov sama na sebi ni najbistvenejše. Mnoge delavnice morajo sedal v vojni ostati samo začasne, kar pa ničesar ne spreminja na njihovem pomenu. Zato je odločilneje, da delavec dobi prepričanje, da je njegovo človeško dostojanstvo uvaževano, kar Ima za posle- dico, da tudi sam s svoje strani močneje j veruje v človeške vrednote. Naravno, da se od danes na jutri ne more vse naenkrat uresničiti. Toda s časom bo delavec v izpremenjeni okolici zavzel položaj, ki ne bo imel samo zunanje oblike, ampak tudi notranjo vsebina Tako »Lepota dela« neopazno in vzgojno deluje na delavca v več smereh. Vzgaja pa tudi podjetnika samega. Tudi na domači življenjski krog delavca, še zlasti delavke, se prenaša in oblikuje sile, ki jih dotlej nismo mogli opaziti. Isto velja tudi za športno vzgojo po obratih. Na igriščih in telovadiščih prostovoljno sodelujejo milijoni moških in žensk brez ozira na starost. Njihovo športno udejstvovanje je nekaj popolnoma drugega kakor običajno izenačevanje telesnih moči pri enoličnem delu. V ljudeh budi šport veselje nad zdravim in lepim telesom. Iz njega izhaja samo po sebi spoznanje dolžnosti, ki jo ima človek do tega daru prirode in do svoje krvne dediščine. Podobno je s tovarniškimi knjižnicami in številnimi kulturnimi prireditvami: gledališkimi predstavami, koncerti in predavanji, na katerih se delavcu nudi najboljše. kar mu je v dosegljivi bližini mogoče nuditi. Kot enega izmed mnogih primerov lahko omenimo, da tudi Furtwangler s svojim berlinskim Filharmoničnim orkestrom daje tovarniške koncerte. Delavec tako umetnost morda manj »razume« kakor šolan človek, toda jo zato tem globlje doživlja kot neodsvojljivo posest svojega naroda, na kateri ima tudi sam svoj nesporni delež ml®®© smn@ H. Ch.: Znal si je pomagati Ko je bil kasnejši predsednik Združenih držav, Grover Cleverland, še majhen deček, je hodil v New Yersej v ljudsko šolo. Nekega dne je bil med poukom zelo nemiren in se je začel v svoji razigranosti na ves glas smejati. Učitelj ga je oštel in mu napovedal kazen: deset udarcev s čr-talom na desno dlan, ko bo konec pouka. Grover Cleverland se ni ustrašil. »Ce drugi prestanejo to kazen, jo bom tudi jaz«, in mirno se je igral vso uro z ogljem pod klopjo. Njegove roke so bile kmalu popolnoma črne. Zvonec je. naznanil konec pouka in Grover Cleverland je moral k učitelju na oder, da sprejme zasluženo kazen Ko pa je zagledal črtalo v učiteljevih rokah, se je mahoma spomnil svojih umazanih rok. Skrivaj je pljunil na desno dlan in Jo obrisal v jopič, levico pa je skril na hrbet. Učitelj je uprl oči v Gro-verjevo desnico in dejal: »Poslušaj, Grover, če mi najdeš v razredu še kakšno roko, ki bo bolj umazana od tvoje desnice, ti prizanesem kazen«. Cleverland ni dolgo premišljal. Ne da bi črhnil besedico, je pomolil učitelju svojo črno levico. Ves razred se je zagrohotal in tudi učitelj je le s težavo zadržal smeh. »Dobro«, je rekel naposled, »pojdi v klop!« In bodoči predsednik se je zmagoslavno vrnil v klcp. Metka je vedela, da se ne sme približati krajem, kjer stoji napis »Pozor! Hud pes!« Bila }e velika zaspanka in najrajše bi ostala do obeda v postelji. Takega jutra, ko jo pride spet mamica budit, zagleda ob postelji napis: »Pozor! Hud pes!« Mamica pokliče Metko, a ta ji ogorčeno zakliče: »Mamica, ali ne veš. da se ne smeš približati krajem, kjer stoji napis »Hud pes!« Vinko: »Očka, naš učitelj pa ne zna nič zemljepisa. Pred tednom dni je trdil, da teče Sava skozi Zagreb, danes pa pravi, da teče skozi Sisak.« Milica: »Oh, saj je pri nas v šoli prav tako. Naša učiteljica, pa ne zna računati. Včeraj je rekla: 3 + 3 = 6, danes je pa trdila, da je 2 4- 4 = 6. Kaj naj ji zdaj verjamem?« se ne Tonček vpraša Janezka: »Zakaj prideš več igrat na dvorišče?« Janezek: »Zato, ker ne utegnem Dopoldan moram pušiti, popoldne pa mi je slabo!« * Naša Milena je pridno dekletce in tudi moliti že zna, samo »Oče naš« se ji ni zdel Bog zna kako popolen, zato je nekega jutra jela moliti: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh in nekaj mesa za prigrizek«... »Zakaj pa tako moliš. Milena?« jo vpraša mamica. »Oh, mamica, kdo se ne bi naveličal samega kruha?« je pojasnila Milena. Uganke Iz hišice lesene iz hišice medene, so deklice zletele nožice gole imele, obletele so cvetice se nasrkale medice in si nežne tačke so oblekle v hlačke. (Čebelice) Kdo pa tisti so grmiči, ki jih veter nakopiči, črni so viharni in zelo nevarni, zlata veja jih prešine bliskoma izgine, zagrmijo vsi topiči, ko v grmičih zaropoče se bojimo toče. (Viharni oblaki) KAJ VEM? KAJ ZIMAM? 561. Kaj Je Monroejeva doktrina? 562. Kaj dovajamo telesu pri vdihavanju in kaj oddajamo pri izdihavanju? 563. Kaj so kriptogame? 564. Za ljubitelje geometrije Poroka z mrličem Na Kitajskem imajo čudno navado. Ce med zaroko nevesta ali ženin umre, se lahko izvrši poroka z mrličem. Poročni obredi ostanejo nespremenjeni, prirejajo se poročne gostije prav tako, kakor ob navadnih porokah in tudi poročna darila ne izostanejo Navadno prirejajo take poroke ob sončnem zahodu. Poroka se lahko izvrši celo. če umreta pred njo ženin in nevesta V takem primeru pa slede poroki takoj pogrebni obredi, ki se jih udeleže sorodniki umrlih in svatje. Zgornja slika je tako napravljena, da je poljubnemu glavnemu krogu včrtan kvadrat, od katerega je pa označena samo ena stranica, in da so nad stranicami kvadrata narisani polkrogi, ki ima vsak stranico kvadrata za premer. Ti štirje polkrogi ogrinjajo štiri enake bikonveksne leče. V sliki sta označena tudi dva polu-mera glavnega kroga. Naloga je v tem. da izračunate črtkano ploskev, t. j. glavni krog, zmanjšan za štiri leče. ki v sliki niso črtkane. Naloga je posebno zanimiva zato, ker je ploščina, dasi omejena od samih krožnib lokov, racionalno število (t j. brez korenskega izraza in brez Ludolfovega števila). Dan je polumer glavnega kroga. 565. Križanka Vodoravno: 1. pladenj, 7. prvina, 8 čistilo za zobe, 10. mesto v Srbiji, 12. poziv, 13. števnik, 14. veznik v starejši GLEDALIŠČE oka.ma Sobota, 12. decembra: ob 16.: Oče nag... Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja, 13. decembra: ob 15.: Hamlet Izven Ponedeljek. 14. decembra: zaprto Torek, 15. decembra: ob 16.30: Gradbenik S'Ines. Red Torek. E. Gregorin: »Oče naš...« Dramatiki c klus v sedmh slikah z uvodom. Osebe: Učenik-Gregorin, oče-Raztresen, Lucjja-Levarjeva. stari oče-Vl. Skrbinšek. stara mati-Marija Vera. izvrševalec pravice-M. Skrbinšek, ubogi-Košič, podietnjk-P. Ko-vč. njegova žena-Gabrijelčičeva, dr. Ste-fan-Verdonr;k. delavec-Nakrst. grutar-Po-tokar, njegova žena-Starčeva. Anže-Plut. Urh-Bratina, Martin-Blaž. Dekle-J. Bol-tarjeva, čevljar-Raztresen. upravitelj-Ll-pah. Naddavkar-Brezigar. Gospod-Košuta. gospa-Kraljeva. Metka-Remčeva. Bojan-Tomažič. 01ga-S;mčičeva. oče-Vl: Skrbinšek. Cecilija-Rasbcrgerjeva, sosed-Košič. župnlk-M Skrb'nšek. Jerač-Plut. žena-Kraljcva. Stanko-Brezigar. Pavla-Rasber-gerjeva. Helena-Boltar-Ukmarjeva. mati-Marija Vera. maškari: Raztresen in Košič. Miha-Brezigar, Janez bogo*lovec-Verdo-nik. Marta-Levarieva. mož-M Skrb nšek. neprjdiprav-Koš!č. uboga mat .-Kraljeva. igralec-Potokar. pastjr-Podgoršek, Gospod-Gregorin. Režiser; E. Gregorin. Opozarjamo na nedeljsko predstavo Sha- keSpear.ieve žalcigre »Hamlet«. Začetek ob 15. uri. V glavnih vlogah: Jan, Levar, V. Juvanova in Mira Danilova. OPERA Sobota. 12. decembra: ob 16.: Thais. Izven. Nedelja, 13. decembra: ob 10.30: Angel * avtom. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ob 16.: Slepa miš. Izven Ponedeljek, 14. decembra: zaprto Torek. 15. decembra: ob 16. uri: Slepa miš. Opereta. Red B. Sreda. 16. decembra: ob 16.: Thais. Red Sreda. J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Libreto po romanu Anatola Franc-ca: L. Gallet. Osebe: Atanael, puščavnik — Primožič, Nicias, mlad filozof — Sla-doljev, Palemon, star pušča vnik — T. Pe-trovčič k. g., suženj — Dolničar, Thais, igralka in kurtizana — Heybak>va, Krobi-la, sužnja — Mlejnlkova, Mlrtala, sužnja — Polajnarjeva, Albina opatlnja — fipa-nova. Plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Ktlrbos, Pogačar ln baletni zbor. Dirigent: N. štritof, režiser: C. Debevec, scenograf: A.. Gerlovičeva, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P.Go-lovin, načrti za kostume: J.Vilfanova, izdelava pod vodstvom J. Staničeve ln B. Remškarja. Naročajte romane DKS obliki, 16. prva in zadnja črka, 17. spodbujevalni medmet, 18. oblika nikalnega glagola, 20. vzklik, 21. oblika nikalnega pomožnega glagola, 22. zasločen strop, 24. pozivnica, 26. a, č, 27. žuželke, 29. oblika glagola biti, 30. zidana stena, 31. nedoločni zaimek in števnik, 32. a, n, 35. romanski člen, 36. razčlemba, razglobitev (strokovni izraz). NavpiCno: 1. zagozda, 2. rešetka v narečju, 3. zlato (franc), 4. kakor 17. vodoravno, 5. žensko ime, 6. vrsta peciva, 7. vladar ali veleplemenitaš, 9. ločeni prostori za gledalce v gledališčih, 11. veznik, 14. i, o. 15. osebni zaimek, 17. osebni zaimek, 19. osebni zaimek, 20. srenja, 22. zelenica, 23. časovni prislov, 24. nikalnica, 25. lesena hiša, 28. začetnici ljubljanskega dnevnika, 29. gibalo vsakega dogajanja, 33. pritrdilnica, 34. nikalnica. • • • Rešitve nalog 10. t. m.: 556. Kot zadnja civilizirana dežela ie suženjstvo odpravila Brazilija, in sicer pred dobrim pol stoletjem, 1. 1S8S. 557. Izabela pogumna in odločna hči španskega kralja Filipa H., se je baje zaklela, da ne bo oblekla čiste srajce, dokler ne bo oblegano mesto Ostende v njenih rokah. Ker je oblegovanje trajalo tri leta. Je njena srajca v tem času dobila barvo, ki je danes znana pod njenim imenom, 558. Aksolotl je ličinka nekih močeradov v tropski Ameriki. Ličinka ima škrge tn veslalni rep, pa se lahko navzlic svoji nerazvitosti množi kakor razvite živali 559. Za ljubitelje geometrije Velikost črtkane ploske dobimo, če od polkroga s premerom AC = 2a + 2b odštejemo vsoto polkrogov s premerom 2a, ozircma 2b. Razlika in velikost črtkane ploskve je abor. Ta obrazec nas spominja na ploščino elipse, ki ima veliko os 2a ln malo os 2b in ima torej enako ploščino. Ce narišemo pravokotnico BD, je to višina pravokotnega trikotnika s hipotenuzo AC in z nenarisanama katetarna AD in CD. Višina na hipotenuzo je pa srednja geometrijska sorazmernica med projekcijama katet na hipotenuzo, 2a : v — v : 2b ln je torej krog s premerom BD = v tudi enak abor. Ker je dalje 2a + 2b obseg pravokotnika s stranicama a in b, čigar ploščina Je enaka ab, ln Ima med vsemi pravokotnim z istim obsegom kvadrat največjo ploščino, je črtkana ploskev največja (maksimum), kadar je a — b. 560. Dve vrsti vina. Slabša vrsta vina je p< I* lir, boljša vrata po 16 lir. Ce zmeša 9 litrov cenejšega vina 0 T Utrl dražjegr vina. stane teh 16 litrov skupaj 990 Hr in je {v>«-"»t Ttar po 18,75. Ce pa zm^ša 3 litre cer.ei?ega "'m • 6 Utrl dražjega vina. stane teh 8 iitrov skupaj 116 lir in je potem liter po 14,50 ltei ŠPORT Dvoboj ob mali žogici Table-teniška sezona bo doživela v nedeljo svoj tretji dogodek, In sicer med-klubski dvoboj med Korotanom in Hermesom Da nedelja ne bo brez športnega sporeda, sta se dc govorili športni sekciji vodilnih ljubljanski table-taniSkih igralcev, da preizkusita svoje moči v obliki dvoboja, ki bo v nedeljo, 13 t. m. s pričetkom ob 10. v dvorani hotela Miklič. Prireditev je prijavljena pri Pckraj;nskem O. N. D. ter odobrena. Ta prireditev do nekaka repriza nedeljskega turnirja. Nastopil: bod.> najmočnejši igralci, ki so se že v nedeljo borili za iast. ni naslov ljubljanskega prvaka. V moštvu Korotana bomo v'deli preizkušene borce: ljubljanskega prvaka Bradeško, dalje Stroj- nika Aleša in bržkone tudi GabrovSka. Proti tej zelo izenačeni ekipi bo postavil Hermes naslednje najboljše moči: Bogataja, Strojnika Romana in novo »pridobitev« Poženela, ki je še kot neorganizirani pre-renetil na zadnjem turnirju. Kdo bo boljši v celoti, je težko reči v naprej. Toda prav zato bodo posamezna srečanja še bolj napeta in vredna ogleda. V ned -ljo torej k Mikllču — na table-teniški dvoboj med Korotanom ln Hermesom. Vstopnina bo tudi to pot — po 1 liro za osebo. Kf&M Težko športnemu društvu, ki nima svojih prijateljev Stara resnica je — in za majhne kraje ln skromne športne klube velja to še bolj kakor za vse ostale — da športno društvo brez primernega števila članstva — onega podpornega in brez meja navdušenega, ki gre za klubom čez drn in strn ln ga spremlja v sreči in nesreči — le s težavo životari, še težje pa prenaša mnoga moralna ln materialna bremena, ki so v življenju vsake športne zajednice tako številna in često jemljejo pogum in voljo najbolj navdušenemu delavcu v njegovih vrstah. Takih ln podobnih primerov poznamo iz domače športne zgodovine več ko preveč in cela vrsta ljubljanskih klubov je že davno nehala delovati — ali pa se je z večjim ali manjšim veseljem združila z drugim močnejšim in bolj priljubljenim klubom — samo zaradi tega. ker jim je manjkalo onega kadra pravih pristašev, ki bi bili v kritičnem trenutku pripravljeni priskočiti vodstvu na pomoč in mu pomagati preko vsake še tako nevarne krize. Prav tako kakor za zeleno mizo in v javnosti sploh pa so vsakemu športnemu klubu potrebni nepopustljivi pristaši tudi na športnem terenu samem, saj so oni tisti, ki bodrijo njegove aktivne člane k vedno novim uspehom ln jih znajo potolažiti in na novo vzpodbuditi k nadaljnjemu delu. čeprav se jim tu ln tam — kar je v športu neizbežno — primeri kaj neljubega. Zakaj pripovedujemo vse to, boste vprašali? Zakaj pišemo o klubih brez pristašev, ko vendar dobro vemo, da je pri nas v teh časih v tem pogledu skoraj brez pomena, ali in kako je razdeljeno športno občinstvo mod ljubljanska športna društva, ki so zaenkrat navezana le sama nase in je torej konkurenca med njimi bolj aH manj točno opredeljena v naprej. Ne zaradi naših domačih prilik torej, temveč zaradi tega, ker smo prav lz tega poglavij. dobili na vpogled nekaj zanimivih podatkov, ki potrjujejo baš nasprotno, da so klubi, ki pristašev nimajo, pa vendar delujejo mimo in preko vseh onih, ki jim mečejo celo polena pod noge in kritizirajo vsak njihov nastop še preden so se pola-vili na terenu. Med takšnimi »nesrečnimi« klubi navajajo naši viri slavni francoski nogometni klub Racing Club de Pariš, čigar člane na terer.u poznajo v francoski prestolnici vsi z Imenom »pingvinov«, in ki še zmerom ni uspel, da bi si pridobil vsaj nekaj pristašev ali tako imenovanih navijačev ali pa vsaj nevtralnih opazovalcev med nogometno publiko. Kakor in zakaj so temu tako obsojenemu Racingu nadeli ime »pingvinov«, ne ve nihče pojasniti. Gotovo je samo toliko, da je ta klub najmanj priljubljen v vsem Parizu in Franciji sploh. Moštvo si je že dvakrat priborilo prvenstvo države in prav tako dvakrat je bilo zmagovito v vsedržavnih pokalnih tekmah, toda kljub temu »pingvinov« ne mara nihče videti. Kadar pridejo na igrišče, jih publika sprejme z grobnim molkom ln tišina vlada tudi takrat, kadar zapuščajo teren, pa če so pokazali še toliko lepega. Ce kdo Izmed njihovih ne zaigra najbolje, je vse občinstvo takoj na strani nasprotnika, ki ga bodri na vse kriplie, da bi še temeljiteje obračunal s »pingvini«. Ta pariška enajstorica živi ln dela dejansko brez pristašev. Naj zaigra še tako čudovito, občinstvo se ne gane, kaj še, da bi komu privoščilo kaj priznanja ,na odprtem odru. Vse simpatije gledalcev uživa skoraj avtomatično vsakokratni nasprotnik Racinga. Letos je ta nepriljubljena garnitura nogometašev spet na čelu prvenstvene tabele v zasedenem delu Francije, toda široke množice nogometnih obiskovalcev bi io rajši videle prav na zadnjem mestu med vsemi. Od kod izvirajo vse te nenaklonjenosti? Francozi pravijo, da tega sami ne vedo, je pa le zelo verjetno, da imajo svoj Izvor v klubovi zgodovini, lz katere Je znano, da 1 jT—^" so klub svoječasno vodili bogati 2idje, ki so za drage denarje vlačili v Pariz nogometne zvezdnike iz vseh vetrov in jih ■ sigurnimi računi na zmago pošiljali v borbo za Racing. Ko je bil francoski profesionalni nogomet na višku, je bik) v moštvu Racinga zastopanih nič manj kakor 7 narodov. »Pingvini« so takrat imeli v vratih nekega Dunajčana, v obrambi nekega Uru-gvajca in nekega črnca, med krilci enega Španca ter Avstrijca — poleg edinega Francoza, ki je igral v tej pisani družbi —, napadalno vrsto pa so sestavljali en Madžar, dva Alzačana ter po en Hrvat ln Anglež, kar je učinkovalo še bolj kakor vse ostalo. Da je bilo vse v slogu, je bil tudi trener v tej »milijonski« enajstorici — kakor so jo imenovali — iz Anglije. Razumljivo je, da so »pingvini« s to gardo drago plačanih igralcev lz vsega sveta lahko zaigrali kakor so hoteli. Prav tako naravno pa je bilo tudi, da je navdušeni pristaš francoskega nogometa gledal to društvo narodov na travniku brez vsake zveze z njim ln mu je bilo prav vseeno, ali so »pingvini« igrali dobro ali pod vsako formo. Res je, da je publika v množicah prihajala na Racingove tekme, toda večinoma samo s tiho nado, da bodo nasprotniki morda le močni dovolj, da jih bodo ugnali. Ta lepa navada se je pozneje prijela obiskovalcev vseh tekem, kjer so igrali »pingvini«, čeprav so vsi tujci že davno zapustili njihove vrste all za toliko in toliko tisoč frankov prodali svojo narodnost in postali Francozi Med »pingvini« igra še dandanes nekaj takih naturaliziranih Francozov. Poznavalci nogometne igre jih cenijo kot odlične tehnične ln taktične mojstre tega športa, toda v bistvu jih še zmerom odklanjajo kot nadležne tujce, ki so zavzeli vidna mesta v športu, na katera spadajo po vsej pravici pravi Francozi. V teh okoliščinah je nerazpoloženje še zmerom nespremenjeno proti temu klubu Racingu. ki bo kljub vsem uspehom ostal še dalje športni klub brez pristašev. Slikar Frassce MiheSiš in kipar Tine Kos razstavljata pri Oražnsu Spričo števMniih umetnostnih razstav, ki so Me to leto, strmo predvsem pogrevali dveh posebno izrazitih slovenskih umetnikov, slikarja Franceta M i h e 1 i č a in kiparja Tineta Kosa. Tik pred novim letom pa nas sedaj presenečata z umetnostno razstavo. ki jo bosta skromno odpela jutrišnjo nedeljo 13. t m. v sailonu Jake Oražma v Prazakovi iflici. Oba umetnika bosta razstavila vsak po 20 de! — plod njunega tihe**a in poglobljenega dela poslednjih mesecev. Zlasti nas M i h e 1 i č to pot preseneča z nekaterima portreti, kar do sedaj nismo bili navajeni videti na njegovih razstavah Izrazitost podobnosti, nasekana v skladnost umetniške razčlembe mod a! a. v barvitost in tehniko — vsri portreti so prlami v olju — odkrivajo slikarju nova področja slikarskega udejstvovania v polni mori. Nič mani zanimiva so njegova poredni a platna z motivi našega narodnega ži Menja v kate rih je ozmciil v množici ufxl"b! ;enih fiffuv premnoge odtenke znača ja nn*e*ja ljudstva taiko živo in preiprčeralno. da zaslužno te slike, podane v velrik format svo:a mesta v velikih dvoranah nn?ega kulturnega prizadevanja. posebno pa siMka Ritžič nn Ptujski gori. Pretep Kurentov Svatba :r Kurenti. Tudi vse ostale njegove slike sb v svoji zgovorni barvitosti tako temo spojene z našo zemljo, kakor da j? s!rika-rj*."va paleta prepojena s soki na^ih njiv gozdov, goric im vasi. Tirne Kos razstavlja polec izredno skrbno izdelanih portretov v žgani n kamnu vrsto kipov iz različnega lesa. Srednje velika dela, izrezana iz podobi primernega lesa, pričajo o preti,njenem okusu mojstra, ki oblikuje človeško teio s tolikšno ljubeznijo, da je oblikovana podoba v resnici živ izraz motiva, ki si ga je kipar izbraL, najsi bo to že ženski Akt. Sejalec R»s«tr&efc; vsem )e ▼ lepoto podane n*»ii. dela in vsakega giba. Ostali kipa iz umetnega kamna in zgane gline ao zgovorne priče o kiparjevi sii po spojitvi materiala z odnosom resničnega življenja našega človeka, ki mu je mojster posvetil vso silo svojega znanja in umetniškega duha. Razstava bo odprta v nedelja 13. t m., brez posebnih vabil in bo potem odprta vsak dan od 9. do 18. Vsi ljubitelji slikovne umetnosti so povabljeni k ogledu razstavljenih umetnin. Salon Jake Oražma je takoj ob vogalu Miklošičeve oeste v Pra-žakovi ulici. Antonu Turku v spomin Minulo je leto dni, odkar smo Vas spremili na zadnji poti. Se vedno se spominjamo trenutkov, ki smo jih preživeli z Vami. Sele sedaj vemo, kaj smo izgubili. Bili »te nam odličen vzgojitelj. Vzgajali ste nas z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, katere pa takrat Se nismo znali ceniti. Ko se zamislimo nazaj v naša Šolska leta, vas vidimo ▼ Šolski sobi ne samo kot učitelja, ampak tudi kot dobrega in skrbnega očeta, na Šolskem vrtu pa kot odličnega sadjarja in vrtnarja V svoji skromnosti niste nikdar hoteli priznanja in pohvale, celo nezadovoljni ste bili, če Vas je kdo pohvalil, češ kako lepo uspevajo mlada drevesca na skrbno negovanem sadnem vrtu. Ko se klanjamo Vašemu spominu, se nam pridružujejo Vaši učenci iz Orehka pri Postumii, Sv. Križa pri Litiji, Dola pri Ljubljani in Drenovega griča pri Vrhniki, kjer ste preživeli velik del svojega življenja med ljubljeno šolsko mladino. Te skromne vrstice Vam poklanjamo v spomin hvaležni učenci. Frizerka <*3bra moč. J>ce službo. Ponudbe pod »Frizerk*« n» ogl. odd. Jutri. 17278 2 Natakarica iSče službo, v promet-nejši gostilni. Prevzame tudi Sank Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod znamko »Natakarica it. 25«. Pisalno mizo veliko, črno poiitirano. Šivalni stroj, dobro ohranjali bakren kotel s pečjo, razno pohištvo in druge predmete proda: ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8 (poleg kolodvora SiSka). 17274 6 Črno redke* Kg Lir 1. nudi Sere« St Komp.. LJubljana. miš e Nova Lucova peč za 950 Lir in železen štedilnik naprodaj. Delavnica za triciklje, — Blei\ve>sova 13 (Flgovec, levo dvoriSče >. 17301 0 Tri košare pletene, za potovanje in posteljo ugodno prodam. Naslov v vseh posl Jutra. 17522 6 Koledarje beležne m žepne nudi papirnica Bahovec pri Tromoetovju. Kavni servis Japonski, originalni, s prtom, ugodno prod »m. Naslov v vseh posl. Jutra. 17285 6 Predpečice 50*/« prihranka na kurivu. železne peči različnih velikosti ter železni štedilniki na zalogi. Ga- Odejo (koc) rabljeno, kupm. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17288 7 Moderne spalnice kuhinje m dnevne sobe, Kupite U£>rc5a, da poslopje tako glede prostornine kakor tudi lege popolnoma ustreza zahtevam povečanega delovanja in razširjenja občine, h kateri se priključijo tudi Lesce. Obisk v Selški dolini. Po obisku v Kranju se je mudil župni vedia dr. Rainer iz Cel ovca tudi v raznih ki a jih Selške doline. Najprej je v škofji Loki obiska! krajevno | skupino, popoldne pa se je peljal po Selški; dolini do obmejnega carinskega oddelka. Na povratku se je zadržal v Železnikih in v Selesh. AVTOGRAMI — Ti ne veš, kako težko je dobiti avto-gram. — pravi zlMrrlec svojemu prijatelju — Kako bi ne vedel, saj sem še včera; iskal podpis na menico. Zahvala Ob nesreči, ki me je zadela ob nenadni smrti mojega ljubljenega ntofa, očeta, gospoda MIROSLAVA JERŠANA trgovskega zastopnika se tem potom zahvaljujem vsem darovalcem vencev ln cvetja. Izrecna zahvala gre gospodom stanovskim tovarišem. Maša zadušnica se bo darovala v soboto 12. decembra ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 11. decembra 1942. ŽALUJOČA 2ENA IN SINKO mmmmšmmmmm "H t Umrla nam je zlata mama BURJA MAKU \ roj. Bozovičar soproga posestnika in bivšega mesarskega mojstra Pogreb pokojne bo v soboto, dne 12. decembra 1942 ob 4. url popoldne iz kapelice sv. Andreja na 2alah k Sv. Križu. Ljubljana, Celje, Moravska Ostrava, dne 10. decembra 1942. PETEK BURJA, soprog JOŽE, MINKA, KATKA, TONČKA, PETER, JULKA, STANKO, otroci — in ostalo sorodstvo V neizmerni žalosfi javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je umrla moja srčno ljubljena žena, sestra, teta in svakinja, gospa v Toni Štrukelj roj. Jankovič soproga tiskarniškega ravnatelja dne 10. decembra 1942. Pogreb blage pokojnice bo v soboto 12. decembra 1942 ob '/s3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Ljubljana, dne 11. decembra 1942. ŽALUJOČI SOPROG IN OSTALO SORODSTVO P. 6. Wodehouse| 46 SAM jali krepki fantje, prijatelji solnca in zraka, in Sam. ko se mu je ponudila ugodna prilika, jo je zgrabil; a silna moč. Bila je Amy, ki se je hotela nasopsti nad J okrog pasu in jo poljubil na usta; kakor kaže. gre čist je bil vkljub svojim nravstvenim nedostatkom vse popoln primerek te vrste ljudi. Njegova moška, I mišičasta postava ni mogla ostati neopažena od izbirčnih dekliških oči. Sredi svojega umetnega zvijanja je Sam prestregel Kayin pogled. Obstal je, kakor bi se mu bila mahoma utrgala vzmst. ter z zariplim obrazom so-pihaje pristopil k plotu. »Dober dan,« je rekel s svojim najlepšim nasmeškom. »Dober dan,« je hladno odgovorila rlav. »Opravičiti se vam moram, gospod Shotter... Boiim se, da vam je bilo moie petje nadležno ...« »Sveti Bogi« je vzkliknil mladi človek. ->Vi da ste peli? Mislil sem. da je bil pes.« »Utihnila sem takoj, kakor hitro sem slišala, da trkate na zid,« je dekle nadaljevalo. »Tak ne,« se je ustrašil Sam. »Na zid nisem trkal. Gotovo je bil spet ta nesrečni Kash.« »Hash?« »Da. Hash Todhunter, moj kuhar... Tisti, ki se zabava s tem, da jezika z dreves. Da, res, prejel sem vaše pisemce in sem ga kakopak neutegoma ozmerjal. Pojasnil mi je, da se je zmotil. Imel vas je za Klaro, vašo služkinjo. Veste, to vam je zelo romantična istorija. Stvar je namreč ta, da sta zaročena.« •»Zaročena!« *Tako mi je vsaj pravil. Tudi jaz sera bil presenečen, mislim pa, da je Hash iemed tistih ljudi, ki radi vsako reč kar moči hitro opravijo. Povedal mi je, da je uporabil sredstvo, ki vselej pomaga. Takoj, namoristiSen romaa Ta tolažba je izposlovala sosedom kratek oddih, a že ob četrt na tri bi bil vsakdo stavil, da trpinčijo v zloglasnem »Mon Reposu« trikrat tolikšno število nesrečnih psov kakor prej. Ob treh se je tudi Sam odločil in šel posredovat, in ker je bil psom prijatelj in je poznal njihov svetovni nazor, je poskusil doseči sporazum. Ta sporazum je dobil viden izraz v nedojedeni jarčji zarebrnici, ki je bila ostala od večerje, in zgodovina poroča, da je učinkoval kakor olje na razburkane valove. Ko je vestno pohrustala nepričakovani priboljšek, je Amy mirno zaspala in pokoj je epet razprostrl peroti nad »Mon Reposom«. Kay se je torej živčno razdražena izprehajala po prodnati stezici, in če je niti lepo vreme ni moglo potolažiti, jo je še manj potolažil pogled na Sama Shotter j a, ki je prav ta mah v kopalnih copatah in flanelasti pidžami planil na svoj vrt. S hrbtom ponevedoma obrnjen proti nji in z obrazom na svetlem solncu je začel vrsto gimnastičnih vaj, ki so Kayo tako zanimale, da se je nehote približala plotu. Jezna je bila nanj da nikoli tega, kajti nobeno dekle ti ne bo priznalo pravice, kritikovati njeno petje s tem, da tolčeš s čevljem po zidu; vzlic temu pa si ta mah ni mogla kaj, da ne bi z veseljem opa- rovala njegove gibe. __ Ker je do nedavnega živela na kmetih, so ji uga- Urejuie: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja; Frao Jeran — Za inseratni deJ je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi w Ljubljani od tistih dob vsa reč kakor po mafriu.« Kay je lahno zardela. »Oh!s Nič drugega ni rekla. »Da, tako je,« je Sam dodal. Nastal je kratek molk. Mačica, ki je spadala k vili »Sv. Rafael«, je tisti mah prišla h gospodarici in se ji pobrusila ob noge. >Nu, zdaj moram iti,« je nazadnje rekla Kav. »Klara leži v postelji s svojim običajnim glavobolom, tako da moram sama kuhati.« »Oh, ne, nikarte,« se je Sam uprl. >-Daite, da vam posodim Todhunterja.« »Ne, ne, hvala,« je hitro odgovorilo dekle. »Mislim, da imate deloma prav. Izvzemši polenov-ko na mornarski način, sem ga spozna! kot zelo slabega kuharja.« »Klara ga je docela vredna.« 5,Res? Kdo ve, kakšne silovite boje bosta še imela drug z drugim, kadar bosta skupaj!« s Tudi meni se tako zdi.« Kay se je še za hip pomudila in poščegetala ma-čico za ušesom, nato pa je kratko pokimala in urno smuknila v hišo. Ko si je mačica obširno in kritično ogledala Sama ter spoznala, da od njega ni pričakovati Bog si ga vedi kakšne zabave, se je skokoma pognala za lističem, ki ga je sapa prinesla mimo. Sam je globoko vzdihnil in krenil proti hiši, z namenom, d« se okopa. Cez nekaj trenutkov so se kuhinjska vrata v »Mon Reposu« burno odprla, kakor bi jih pahnila nevidna, čistega zraka. Psi so zelo vetrnjaška bitja. Sele pred nekaj urami je bila Amy v svoji potrtosti nad tem, da je morala ' zapustiti bcznico »Pri modrem sidru« na Tulse &il-lu, kier jo je bil Hash dobil za pet šilingov, pripravila vsem sosedom peklensko noč, zdaj pa je bila videti docela sprijaznjena z novim življenjem. Kopala je z zadnjimi nogami po tleh in vohala po grmovju kakor premožna gospa, ki ogleduje svoje posestvo; in ko je Hash, ki ni bil tako kratkega spomina, skozi kuhinjsko okno zalučil jajce vanjo, je z veselim srcem polizala razbriznjeni rumenjak, kot bi hotela reči, da se novi dan kar zadovoljivo pričenja. Edino, česar je v novem domu očitno pogrešala, je bila druščina. Že po naravi družabna, je jela hoditi po vrtu sem ter tja, da bi si jo poiskala. Nazadnje je našla polža, ki je'imel opravka pod lovorjevim grmom; toda polži so vase zaprte in vase zamaknjene živali, in tisti, ki ga je odkrila Amy, je kratko in malo prekinil razgovor ter se umaknil v svojo hišico, kar je pokopalo vsako upanje zastran bodočega tovarištva. Tedaj se je Amy vrnila na posuto pot, se vzpela ob plotu na zadnje noge in jela takisto zavzeto in zmagoslavno gledati na ono stran kakor Fernando Cortez, ko je spustil svoje orlovske oči po širjavah Pacifika. Takoj je začutila, da je tam povsem drugačen svet. A to še ni bilo vse: na travnati preprogi, ki je tvorila sredino vrta, se je sukala ljubka mačica, in se lovila sa rep.