Posamezne številke«
Navadne E ob nedeljah
«A
■Bsn
.TAOOR* tzbmja v ' vedelje ia praznike !
dttumom rusltvliijc; }
mesečno po oooti i tenintvo D18'—, dc ; D l1*50, t)A izk*. ] tnaerali po ? NarnS* te prf upri ! MAJiiBOR, JurČic-
Uto : IV.
■f} /A/
1
cs
s/
rt"
'2//' - , <? ,
Cičt,
O ■
y
JOR
9 osamezne Številke* Navadne Din —-^75, ob nedeljah Din 1*50i
UREDNIŠTVO m nniuj. r Mart-boru, Jurčičeva «L it. < L rtad»
etropje. Telefon intorurb- St. 27d. UPRAVA ia o n ha ja v JunHdevi ulici Ek. A pritličje, »lesno- Tele* l— «t 2A ~ SHS poSbiočrfoovn# aaSan Stav. 11.M7.
Na naročila brc* deoarja ao m •sira. «* Rokapial ia ne vtaiajo-
Maribor, nedelja 11. marca 1923.
Številka: 57
Volilni izgledi.
V uaSeni mariborsko-celjskem volil-5en‘ okrožju imamo okroglo 120.000 volil-v> Pri ozlovoljenosti, ki jo vzbuja zla-• ca deželi neverjetna strankarska raz-Wjeaost in apatija, ki jo je opažati bivšimi klerikalnimi volilci, ni gT^fiati z večjo udeležbo, ko z okroglo •.j® volilci. Ker volimo v našem vo-Dem okrožja 15 poslancev in se po vo-biem zakonu dobi količnik na ta način,
,. ,se z eno pomnoženo število poslancev,
1 ^ je voliti, deli skozi število oddanih asov, ho znašal količnik okroglo 5C00 ^asov. Stranke, ki tega količnika ne bo-_ dosogle, ne pridejo pri razdelitvi ar|data v poštev, j-. . premotrimo kandidatne liste, ki Pri predstoječib volitvah kroglice k Predočimo določhe volilnega zakn-doL • 0 v^eM- da večina teh list ne bo oda količnika iti da jc vsaka krogli-S* °ddana za tako liste, le y korist kle-
^^alcem.
ar od ni socijalisti »o imeli pri zad-v® Molitvah v ustavotvoruo skupščino Prefl8^5 elPsov. Vsakdo vidi, da oa-cPf ah niso, splošno mnenje je, da so , ® nazadovali. Kje naj dobijo 5000 gja-^ količniki
Radikali so stavili svoje upe ita Nern-ge’ so pa, postavili svojo listo. Vse jim sedaj Prekmurje. Zanesljive informa-kv’	itnamo	iz raznih in verodo-
,Yjr°v, pripisujejo njihovemu jj henni kandidatu v Prekmurju, vole-U(^8ahiu in1 izvozničarju Benkotu 600— fcki R^asov* Benko sam, ki trosi radikal-ji- v°lilni denar na debelo, pravi, le &o Jv!n ^e^e> v°lit,e P3- kakor vam dra-Be t i VSe si°venske radikalske koritarje ^ ako debelo štejete in če tudi verja-bodo kaki Nemci našim radi-^^cem na ljubo zatajili svojo lastno 11-hit* V0r,^ar h® Morete verjeti, da more heiL,radikalkkih korit v mariborsko-dal m v°libnem okvirju toliko, da bi a ta korita 5000 sitih volilcev. ^o^ačan in Radič si bodeta sama drug količnik odjedla. Kvečemu ga URadič.
*k>bif- 05 po ®Pt°®n' sodbi tudi količnika g(e * ne morejo. Za njih pridejo v po-Se)i ^e®ta Maribor, Celje in Ptuj, pode-kt>ašv° ^ro*5ei> ki pridejo komaj v poštev, kotlina z okroglo 2000 volilci ni fgj ®aktno njihova, razdeljena je na btoj ® stranke. Mnogo si obetajo samo-fcudi nekaj tudi klerikalci in1 Seveda ?a<tikali. Maribor ima oki-oglo 6000 kkihc!!,„ nadpolovična večina je sloven-Wo V°tilcev, od ostale polovice je go-'CeU^ko polovica ra/zredno delavska, tjina .. okroglo 1200 volilcev, niti tre-'v^ilc? - ni nemških, Ptuj s svojimi 800 PtiČak 156 Pride več v poštev. Tudi ni ho j ,°Vati, da bo že Samoposebi izzival--^emcj Pri nas politično ^et>ost zapeljalo v brezupno zaslep-W0 L Vse Nemce. Nemški zborovi se §0ca(^i strankarsko cepili.
^0va 1'la-tistični disidenti Bernotovoga 80 tudi brez upa zmage.
si bodo delile klerikalna, SijaV8«- a* ^aiPostojnO kmetijska in' (Grolouhova) stranka in
^ Radič.
^	8to na tisoče naprednih glasov
° J" v P°^tev prihajajoči na-•	• aa°V^ razde^*erd 8e na demo-
-1® t)*j..ln samostojno kmetijsko stranko,
1 i	P°	zakonitem	volilnem
enotne, s krogljicami o-^rah]js 3erie stranke, žela klerikalna
2 eU-o « n^aslužeue uspehe in lahko dobi
oddanih glasov polovico
^pdo^^^^odenih strank, ki količnik ne ^ ’ Pa upamo, da volilna /,e^li k]ft^ndar <ak° zaslepila,,da bi ■‘‘tkalcem uspehov. Ia če bi
SSK
Veličasten sprejem ljubljanske Glasbene Matice v Mariboru,
MariEor, 10. marca. Danes ob 16.19 je dospel v Majijmr pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice, ki priredi tukaj koncert o priliki svoje 50-letnice. V Mariboru je priredilo občinstvo gostom veličasten sprejem. Nebrojna množica občinstva z godbo »Drave« na čelu je pričakovala prihod vlaka. Sprejem je bil nad vse slovesen. Goste je pozdravil v. imenu mesta župan Viktor Grčar, v ime-
nu mariboske Glasbene Matiče in kulturnih društev pa sodni svetnik Dev. Za pozdrav se je zahvalil predsednik ljubljanske Glasbene Matice g. Prunk. Z godbo ua čelu so gostje v spremstvu številnega občinstva, ki je prirejalo gostom viharne ovacije, odkorakali v prostore Gotzove dvorane, kjer se vrši daucs zvečer koucert. Povsod je vladalo veselo razpoloženje. .„
,.tišino gibanfe.
Banjaluka, 10. marca. (Izvirno.) Na svojem agitacijskem potovanju je prispel včeraj semkaj ministrski predsednik Pašič. Kljub temu, da ne potuje kot predsednik vlade, ampak kot agitator za ridakalno stranko, ga je morala na kolodvoru pričakovati vojaška godba. Volilni shod, ki ga je priredila radikalna stranka, je izgledal, kakor kaka ljudska zabava. Pašič je govoril, vojaška godba pa je sivirala poskočne komade. Nato se je Pašič v saJornsbem vozu odpeljal proti Zagrebu, odkoder odpotuje v Slovenijo.
Pašič potuje v Slovenijo. Zagreb, 10. marca. Izvemo, da danes ob osmih popoldne potuje preko Zagreba s posebnim vlakom ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je bil včeraj na shodu v Banjaluki in bo jutri zboroval v Ljubljani in baje tudi v drugih slovenskih krajih. V Zagrebu se bo mudil samo pol ure.
Pašič ne pride v Ljubljano, Beograd, 10. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je radi obolenja odpovedal svoj poset v Ljubljani. (To vest
smo dobili po prvi in 'sicer z uradnega vira. Katera je prava, bomo videli jutri. Op. ur.)
Beograjska mestna uprava proti demokratom.
B e o g r a d, 10. marca. (Izvirno). Mestna uprava beograjska je izdala narerlbo, s katero se prepoveduje prirejanje javnih volilnih shodov in' manifestacij na prostem, po ulicah ali na trgih. S to rta-redbo se hoče onemogočiti jutrišnji volilni shod demokratske stranke, na. katerem bi imel govoriti Ljuba Davidovič. Mestna, uprava je namreč v r.adikalskih rokah in ,t diknlci se poslužujejo tudi te upravne panoge, da bi škodovali demokratovi ki bodo pa kljub temu izšli zmagovito iz volilnega boja.
Gibanje Bunjevcev.
Beograd, 10. marca. (Izv.) Včeraj še je vršil v Molu sliod Bunjevcev in Štokavcev. Srezki kandidat Bunjevcev je bil aretiran, ker se je pregrešil zoper zakon o zaščiti države. (Najbrže gre za kako radikalno persekncijo, ker kandidat ni krenil na »realna« pota! Op. ur.)
Zagreb pozdravlja osvobojence Sušaka.
Zagreb, 10. marca. (Izv.) Včeraj se je vršila seja občinskega sveta zagrebškega, na kateri se je predlog župana dr. Heinzla odposlala mestnemu zastopstva Sušaka pozdravna brzojavka; v brzojavki izraža mestni zastop zagrebški svoje veselje Dad končno odrešitvijo Sušaka
H-
izpod tujega jarma in združitvijo z ostalimi deli Jugoslavije. V brzojavki se spominja tudi onih tisočev Hrvatov, ki še vodno ječijo pod italijanskim jarmom in se izraža upanje, da bo tudi njim skoraj zasijalo sobice svobode.
Glasovi »a razpust konferenco v Nišu.
Beograd, 10. marca. Nacionalistični »Preporod« objavlja dopis iz Skoplja, v katerem zahteva, da naj Jugoslavija prekine niška pogajanja, ki so itak brezuspešna, ker je bolgarska vlada preslaba, da bi preprečila gibanje komitašev ali pa igra dvolično vlogo in s svojo pasivnostjo podpira delovanje bolgarskih tolp.
Delovanje glavne kontrole.
Beograd, 10. marca. Glavna kontrola je včeraj pismeno obvestila ministrski svet ter finančnega in notranjega ministra, da ne vbo priznala pokrajinskih članov poštne kontrole, ker so slednji preveč odvisni od vladajoče stranke ter niso v stanju vršiti natančno vseh onih dolžnosti, ki jih predpisuje zakon o glavni kontroli. Obenem je glavna kontrola odložila odgovornost za slučaj, da bi vlada izplačala račune pokrajinskim upra-vanv potom doslej obstoječe poštne kontrole.
Beograd, 10. marca. (Izv.) Minister za zunanje zadeve je sestavil iz uradnikov tega ministrstva posebno komisijo, ki naj kontrolira vse izdatke iz dispozi-cijskcga fonda. Glavna kontrola namreč ni upravičena kontrolirati izdatkov iz tega fonda. To je prvi slučaj, da predlaga zunanji minister o upravi teera fonda ja-ono*
Bakarska železnica.
Beograd, 10. marca. Prometno ministrstvo je bilo včeraj obveščeno, da se je pravkar pričela graditi železniška proga, ki bo vezala postajo Bakar z mestom in z morjem. (Vest je preklicano sumljiva in jo sprejemamo z vso rezervo. Radikalci so spustili v svet celo krdelo volilnih rac; če bo res kaj z železnico, bomo videli šele po 18. marcu, ko bodo kroglice oddane!).
Avstrija in Italija.
R i m, 10. marca. (Izv.) Včeraj so 'se vršile v Palazzo Ciehi predpriprave za trgovinska pogajanja med Avstrijo in Italijo. Posvetovanja, ki je trajalo štiri ure, so se udeležili Mussolini, ter finančni, trgovinski, prometni in delavski minister ter tajnik trgovinskega ministrstva. Na konferenci se je razpravljalo o tehničnih vprašanjih.
Dementi o zagrebškem namestniku.
Beograd, 10. marca. Presbiro demontira v zadnjem času razširjeno vest, da bo Sedanji namestnik v Zagrebu dr. Ernest Cirnic odpoklican.
BORZA.
Curih', 10. marca. (Izv.) Predborza. Pariz 32.77, Beograd 5.65, London 25.21, Berlin' 0.257, Praga 15.92, Italija 25.55 Newyork 530.50, Dunaj 0.007425, Budimpešta 0.1725, Varšava 0.0118, Sofija 3.10, Bukarešta 2.50.	*'
tudi kolovodje ene ali druge teh’ partij zagrizenost slepila, volilstvo ni še tabo pokvarjeno, da bi pomagalo reakciji.
Pa tudi glasovi, oddani za samostojne kmete, so v kvar napredni stvari. Samostojni so iz osebne nečimernosti onemogočili skupno napredno fronto, le vo-volilni poraz jih more privesti na prava pota. Kaj pa bodo tudi pomenili 3 ali 4 samostojni kmečki poslanci iz cele Slovenije v parlamentu?
Resna napredna stranka, ki ima zaslombo v celi državi in ki bo, kakor vso kaže, s svojim enotnim nastopom v vseh' volilnih okrajih države izšla iz volilnega boja kot relativno najmočnejša, je demokratska stranka.
Komur je za resno napredno politiko v državi, kdor se ne da Slepiti s puhli-i mi frazami o avtonomiji v Sloveniji in kdor je za široko zasnovano oblastno avtonomijo, za mariborsko oblast, naj vrže svojo krogljlco v
prvo skrinjico. : .4
Politično pismo izCe-
škoslovaške.
Praga, 7. marca, 1923.
Najvažnejše vprašanje, ki zanima češkoslovaško politično javnost, je zakon za zaščito državo. Zakonski osnutek je izdelal eden najodličnejših čeških pravnikov, drugi prvovrstni strokovnjaki so ga proučevali do najmanjših podrobnosti, na to je bil izročen vladi, ki ga je sprejela in dostavila parlamentarnim odsekom, šele po tem dolgem destilacijskem procesu je dospel pred parlamentarni plenum. Vladi se z zakonom ni mudilo, ker no gre za uvedbo izjemnega stanja, marveč za zakon, ki rezultira iz dosedanjih zakonov. Tak zakon je v obstoječih razmerah potreben. Vlada je mogla računih s podporo vseh treznih političnih slojev v državi. Ko je bil osnutek zakona predložen parlamentarnemu odseku, so vsi češki listi zavzeli svoje stališče. Pokazalo se je, da so mnenja v glavnem razdeljena tako kot je razdeljen patriotizem. Ne mislim kričaškega patriotizma v navadnem smislu besede, marveč oni patriotizem, ki se naslanja na prepričanje, da je narodna država con-ditia sine cpia non in da jo je treba ohraniti. To prepričanje imajo n’, pr. češko-slov. socialni demokratje, nimajo pa ga — seveda — nemški socialni demokratje (rta Češkem namreč, dočitn v Nemčiji sami izdelujejo zakone za zaščito republike!), nimajo ga tudi komunisti. Patrioti v najboljšem pomenu besede so češki klerikalci, niso pa slovaški klerikalci. Češki socialni demokrati niso nič manjši nasprotniki buržoazijskega in kapitalističnega družabnega reda, nego nemški, in vendar je 'njihovo glasilo »Pravo Lidu« zagovarjalo zakon' in pisalo sledeče: »V svobodnih in demokratičnih republikah sc čisto opaža, da je zakonodaja prisiljena postaviti nasproti širokim’ svoboščinam ostre kazni za one, ki bi jih1 zlorabljali. Te kazni so tem ostrejše, čim večja je državljanska svoboda. Svoboda posameznika preneha tam, kjer sc začne svoboda bližnjega. Zakon’ bodo odobrili vsi, ki jim leži na srcu ohranitev in zaščita republike in ki stojijo na tleh demokracije.« Istotako so ga komentirali narodno-socialistični. agrarni, narodno-demokratičui in klerikalni listi. Za zakon so se nadalje izrekli odlični posamezniki, zlesti iz pravniških krogov. O njem se je debatiralo v vseh večjili listih vse do sprejetja. Cela reč je bila idejno tako razčiščena in pojasnjena, da nikogar ni več žalil strankarski krik nemških listov, zakaj »kdor cvili, tega boli.« Demokracija je pp Mnsaryku bistvo češtva. brez demokratičnega načela bi Čehi ne postali to, kar so — zato so
teftsta 1
»TABO R «|
Maribor, 11. marca 1923.
Politično obzorje.
Statistika Jugoslavije in Češkoslovaške.
Ako razdelimo prebivalstvo Jugoslavije po jeziku, dobimo sedem različnih jezikovnih skupin, in sicer: srbsko-brvat-®ko, slovensko, nemško, madžarsko, albansko. romunsko in italijansko, katere se, izraženo v odstotkih, takole vrstijo ena za drugo; Srbohrvatov 74.0%, Slovencev 15, Nemcev 4.3, Madžarov 3.9, Albancev 3.7, Romunov 1.5 in Italijanov
0.1%. Madžari, Nemci in Romuni živijo v večjem številu v Vojvodini, Turki ob Bregalnlci, Albanci v mitroviški, tetov-ski in pečanski pokrajini. Nemcev jo bilo naštetih 513.472, Madžarov 472.409 in Albancev 441.740. Po spolu jc v celokupnem prebivalstvu 49% moških in 51% žensk. Največji prebitek žensk je na Hrvatekem, kjer pride na 1,334.593 moških 1,405.050 žensk. V predvojni Srbiji je znašal prebitek žensk samo 6.237. V Bosni in Hercegovini pa je bilo moških več naštetih, namreč 965.894 napram 924.035 žeinskam.
Druga srednjeevropska slovanska država, Češkoslovaška, je po površini mnogo manjša nego Jugoslavija ter mei*i le 140.485 kvadratnih kilometrov. Toda, kakor znano, znatno večja je njena gospodarska moč in tudi prebivalcev šteje za okoli 1 in pol milijona več kot Jugoslavija, namreč 13,611.349 (Jugoslavija 12,027.323). Med njimi je bilo naštetih 7,052.763 žensk in 6,558,586 moških. Po narodnosti se deli prebivalstvo Češkoslovaške na sledeče skupine; Čehoslova-kov 8,760.957, Nemcev 3,123.448, Madžarov 747.096, Ukrajincev (Rusov) 461.466, Judov 180.535, Poljakov 75.852, drugih 23.052, inozemcev 238.943. Ako vzamemo razmerje med posameznimi narodnostmi, dobimo sledečo sltko: Čehoslovaltov 65.51, Nemcev 23.36, Madžarov 5.59, Ukrajincev (Rusov) 3.45, Judov 1.35, Poljakov 0.57%, Po veri se deli prebivalstvo Češkoslovaške na sedem različnih skupin, ki so: rim-sko-katoliška (10,384.860), protestantskr (992.083), češkoslovaška narodna cerkev (535.332),.židovska (553.925), grško-kato-liska (532.608), pravoslavna (72.096), druge vere 25.342 in končno brezvercev 724 tisoč 508.
! Zanimivi so podatki, ki se tičejo po sebej Slovaške. Od celokupnega prebival ' stva Češkoslovaške republiko odpada m Slovaško 3,000.870 duš, ki se delijo ju Sest različnih narodnosti, in sicer so na šteli Cchoslovakov 2,013,784, Madžarov 637.173, Nemcev 139.902, Ukrajincev (Ru , sov) 85.642, Judov 70.546, Poljakov 2534 ii drugih 8954. Po veri je bilo 2,128.377 rim »kih katoličanov, 530.528 protestantov 193.532 grških in' armenskih katoličanov ^ 135.819 Judov, 6821 brezvercev, 2877 pra
vrtal svvnili 101(1 Tvrittfnfipv	t
(ha Češkem bolj ko drugje pojmi jasni in ■ni treba dolgo vpraševati, kaj je demo-Jcracija in kaj reakcija.
To se mi je zdelo vredno pripomniti, Ha bodo čitatelji lažje razumeli eksodus parlamentarne opozicije, ki se je izvršil tna včerajšnji seji in o katerem je ta-tmošnja javnost že poučena, O Nemcih ije znano, da jim je češkoslov. republika iferii v peti. Oni so protidržaven element In to ostanejo. Zato je popolnoma vseeno, ali odobravajo tak zakon ali ne; bolje je, S5e »o odkritosrčni in pokažejo svoje kar-ite. Povsem naravno je, da so tudi ko-taunieti proti, ker bi sicer ne bili to, kar Bo. Naloga komunistov je, da vse, kar podaj obstoja, zanikajo in zanikujejo tako dolgo, da jih čas prehiti ali pa da dosežejo svoj negativni cilj in da potem *— kakor v Rusiji — uvajajo pod komu-ihistično firmo stare »buržoaske« naprave. Da pa so se najglasneje protivili slo-fvaški ludovci, to »i je treba razložiti s psihologijo njihovih voditeljev. Slovaški klerikalci so zelo agresivna politična Skupina, ki pa se vzdržuje z demagogijo Iri utegne danes ali jutri skopneti kakor
Eksodus opozicije je tedaj obupen feamah negativizma proti pozitivizmu, razdiračev proti zidarjem. Tragično pa tega ni vzeti, zakaj obveljalo bo to, kar je ssdravega. Zakon o zaščiti države jc bil kljub temu sprejet s češko večino in njegove odločbe se bodo dosledno izvajale, kjer bo to potrebno.
Lep govor je imel pred sprejetjem tetra zakona namestnik ministrskega predsednika, notranji minister Malypetr. Odlično je ovrgel argumente nasprotnikov, ki mešajo pojme, ker ne vedo ven iz Strankarske zagate. Dejal je med drugim:
»Vlada je z mirno vestjo Sprejela (Vsako kritiko tega zakona, ker je prepričana, da s tem nikakor niso porušena na-feela prave in resnične demokracije. Vlada pa seveda ne mara skrivati svojega prepričanja, da demokracija garantira posmezniku le tako mero svobode, ki ne ogroža svobode drugega in da ualaga Svobodnim državljanom za razširjene (državljanske pravice tudi razširjene državljanske dolžnosti... Ljudje, ki delajo »a razkroj javnega življenja in državne administracije, niso resnični In pravi ue-mokratje. Če citirajo besede, da je demokracija diskusija, tedaj samo profanira-tjo to globoko resnico. V pravi demokraciji jih moramo razumeti edinole tako, da be z govorjeno ali tiskano besedo v jav-(nosti vodi boj za pridobitev pristašev te ’ »11 one misli, tega ali onega nazora, da »e fitavlja razlog proti razlogu, resnica (proti resnici in da potem večina izvede »prejeto idejo,.. Demokracija pa ni diskusija, v kateri bi se smele očitne in »motrene neresnice porabljati za razpi-
Pred nekoliko dnevi so bili objavljeni skoro istočasno v Beogradu in v Pragi uradni in končnoveljavni podatki o prvem ljudskem štetju, ki se je izvršilo v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem po osvobojenju in ujediujenju teh dveh važnih narodov v veliki slovanski družini. Jugoslavija meri, vštevši tretjo dalmatinsko cono, katero ravno to dni zapuščajo italijanske čete, 248.987 kvadratnih Bosna in Hercegovina sta zastopani v kilometrov, na katerih živi 12,027.323 duš. celokupni površini Jugoslavije z 51.199 kvadratnih kilometrov, predvojna Srbija pa z 49.950. Z ozirom na število prebivalstva pa zavzema prvo mesto Hrvatska s Slavonijo, kjer je bilo naštetih 2,739593 duš (vštevši Medmurje in Kvarnerske o-toke). Predvojna Srbija, kjer je bilo naštetih 2,655.078 duš, pride torej šele pa drugo mesto.
Jugoslavija je razdeljena po vidov--■ -ggrsvl na 33 oblasti, med katerimi je naj večja krajiška ob obali Jadranskega morja, ki meri 14.121 kvadratnih kilometrov. Glede gostosti prebivalstva stoji na prvem mestu zagrebška oblast, v kateri živi 809.482 prebivalcev, med tem, ko se nahaja na zadnjem mestu v tem oziru bregalniška oblast, ki šteje le 104.460 duš. V prebivalstvu Jugoslavije je zastopanih šest različnih ver; namreč srbsko - pravoslavna, rimsko - katoliška, grško-katoliška, protestantska, mohamedanska in judovska. Največ je pravoslavnih, katerih so našteli 5,602.227 in ki prevladujejo v Srbiji in Črni gori. Takoj za njimi pridejo katoličani, katerih je 4,735.154, torej za 867.073 manj kot pravoslavnih. Na tretjem mestu stojijo moha-modanci z 1,337.687 dušami. Večinoma živijo v Bosni in Hercegovini ter v južni Srbiji, pred vecm v kosovski oblasti. Protestantov jc 216.847. Grških katolikov, ki imajo svojega škofa v Križevcih, je okoli 30.000 in živijo večinoma v Vojvodini in Sremu. Judje »o raztreseni po vsej državi. Med njimi razlikujejo z ozirom na njihov patrijotizem dvo vrsti, ta-koimenovane španjolske Jude, ki živijo v Srbiji in v Stari Srbiji in ki so potomci onih Judov, ki so bili v prejšnjih časih izgnani od španskih kraljev in so se naselili na Balkanu, ter na drugi strani nemške in madžarske Jude, ki jih je precej na Hrvatskeiu in v Vojvodini. Mohame-daricev je v Bosni 588.257, v Južni Srbiji pa 705.554. Ako hočemo izraziti razmerje mod posameznimi verami v Jugoslaviji v odstotkih, dobimo sledeče številke; pravoslavnih je 48.6%, katoličanov 39.4, moli amedancev 11.1, protestantov 1.8, Judov 0.5 in grških katolikov 0.4%.
I
kratek nagovor, katerega velik politični pomen je docela jasen. Kardinal Vanu-telli je rekel:	»Velika	čast današnjega
ženina je, da si je znal pridobiti naklonjenost tistega, ki je po svojih velikih državniških sposobnostih, po sijajnem in globokem duhu ter po svoji neomah-Ijivi notranjosti in junaštvu poklican, da reši našo domovino; tistega moža, ki ga že danes slavi vsa Italija kot stvaritelja nove srečnejše dobe naše domovini?, dobe, ki je zgrajena na slavnih religičnih in kulturnih tradicijah našega naroda.« Nato je poklical stari cerkveni knez božji blagoslov nad Mussolinija; prosil je Boga, naj da poglavarju fašistov svojo pomoč, da bo mogel dovršiti veliko delo, katero je započel, da bo mogel povesti Italijo v novo slavno dobo zgodovine. Kardinal Vanutelli je sicer stric neveste, toda samo iz osebnih nagibov ne bi ta visoki cerkveni dostojanstvenik, ki je kot dekan kardinalskega kolegija v katoliški cerkvi prva oseba za papežem, mogel nikoli opraviti tega navadnega obreda s toliko svečanostjo iri s tako izrazito politično barvo. Pomisliti je namreč treba, da je bila to poroka člana italijanske vlade in da so bili prisotni razen ministrskega predsednika Mussolinija tudi še razni drugi ministri in fa-šisfovski dostojanstveniki. Dalje pa je treba upoštevati tudi to, da je kardinal Vanutelli sprejel člane vlade, ki so bili oblečeni v svečano uniforme fašistovske narodne milice, ofioi.ielno in v papeški d Mariji, torej na kraju, ki uživa kakor vsi deli Vatikana privilegij eksteritori-jalnosti. Bilo je prvič v zgodovini tretje Italije, da, ie cerkve-niknoz na takem,
Vatikan in Mussolini.
Med italijansko politiko pred fa-IjStovsko revolucijo ter med sedanjo Sija globok prepad. S prihodom Mussoli- j bij* iri njegovih- čet v Rim, je končala; ona doba, ki je bila pričela pred kakimi j (desetimi leti z izvolitvijo velikega moj-Istra italijanskih framazonov,'Ernesta Nathana, za rimskega župana; doba najhujšega razdora med Quirinalom in Vatikanom. V deželi solnca, oranž in citron je danes vse drugače kakor je bilo nekoč. Človeku, ki opazuje vse te razlike, se *di čudno, kako se je moglo kar na mah Ivse tako jzpremeniti, kako je moglo med framazonsko italijansko javnostjo ia [Vatikanom nastopiti ne le pomirljivo, »ego docela prijateljsko razmerje. Čudma 80 pota usode, čudno so možnosti fcpreminjanja razpoloženja v javnosti. Italijanski fašizem, ki je docela prerodil Italijo, ki je pomel z vsem, kar jo bilo Marega, slabega in škodljivega razvoju Irt veličini italijanskega naroda in države, je spoznal, da bi Italiji bilo samo na korist, če bi se izmirila z Vatikanom, zato je potrkal na težka bronasta vrata, za katerimi je »zaprt« papež in ta vrata so »e pričela — odpirati,
Italija se nahaja pred duševno iri moralno sprijateljitvijo s papežem. Ravno te dpi je visoka cerkvena kurija podala predsedniku italijanske vlade nov dokaz simpatije in popolnega zaupanja. Pri poroki državnega podtajnika Firmi a je naslovil kardinalni dekan svetega kolegija, Viricenzo Vanutelli, ki je opravil 'perkverio ceremonijo, na navzočo pričo, imr-^duika, MnssoUnjja,
mestu in na tak način sprejel civilne italijanske državne dostojanstvenike!
V katoliških krogih se ob tej priliki pripoveduje — to pa očividno z namenom še bolj podčrtati politični pomen tega dogodka — da jc kardinal Vanutelli imel svečan' patrijotičeri nagovor tudi žo o priliki neke poroke za časa libijske vojne, radi katerega pa je dobil s strani papeža in cerkvenega zbora strogo grajo. S tem se hoče naglasiti, da bi si kardinal danes gotovo ne upal zagrešiti popovim kaj sličnega, če ne bi vedel, da dela docela v smislu papeža in celega Vatikana, ki mu bo za to celo hvaležori. Da je to res, se je kmalu tudi izkazalo; vatikanski državni tajnik, kardinal Gaspari, je namreč javno izjavil, da je napravil Va nutcllijev govor o priliki Finzijeve poroke v Vatikanu najboljši o tis, ker besedo, katere je kardinal izrekel, docela ocl govarjajo mišljenju svete stolice. Tej izjavi tajnika Gasparija pa sc je pridni žil kmalu na to tudi še oficijelni vati kanski list »Osscvvntnre Romano« z urad no noto, v kateri so naglaša, da ni več daleč oni čas, ko bodo za vedno odstranjena vsa nesoglasja med vero in držami o močjo.
j Tnko se, kakor kažejo vsa znamenja, nahajamo v predvečeru sprijateljitve Vatikana s službeno Italijo. Toda komo, l v predvečeru. Odvisno je namreč sednj I vse od papeža; ta mora riajpreje priznati : garancijski zakon z dne 13. maja 1871. 1., kajti dokler smatra Vatikan svoje nekdanje posvetne pravice do glavne,ga mesta ujedinjene Italije, čeprav morda tpdi le formelno, za veljavne, o kaki resni kon-, silijacjji gplph pe. spre hiti govora, Go-=
lovarije nacionalnih, socialnih ali verskih strasti, ne sme se z njenimi 8v0 ščaniiui povzročati razkroja in kaosa, EL pomeni konec demokracije ter prinaša vlado manjšine nad večino ali z drugimi besedami: nastop diktature.«
Mnister Malypetr je dejal, da bi P®* lom’ demokracije najresneje ogrožal t& melje, ki na njih sloni češkoslovaška d?” žava. Da se to ne zgodi, jo treba zlorabo demokracije na primeren nrdbri fKVEJ®" čili.
Stališče je jasno. Kdor je za demokracijo, za državo iri za red, je tudi za . zakon, s katerim no more ničesar izgub1" ti, utrdi pa se njegova lastna svobod8. Kdor je proti državi, za kaos ali za diktaturo. ta seveda vpije: iz kakega v*roj ka, bo hitro spoznal vsak- človek, ki mis” lastno glavo.
Češkoslovaška obhaja danes 73 letrib1 co blagoslovljenega, bogatega življenj* prezidenta T. G. Me.sarvka. On se je vse svoje življenje boril proti politični laŽ>> proti nasilju manjšine nad večino, prod romantičnemu umevanju naciooali®®*' za svobodo misli in dela, za moralno odgovornost posameznika celoti, za resnično demokracijo in za pravi, delo tvoru* nacionalizem. Njegova humanitetpa I** lozofija je še danes merodajna za ljudi« M v vojnem in povojnem metežu niso izgubili glave. Masarykova postava 88 dviga visoko nad dnevno povprečnost1 oj* je še vedno Veliki duh, ki privlačuje k sebi vse, kar je v bistvu češkega, želiš* samo, da bi se današnji politiki in tudi"" politiki znova vglobili v njegove sptoel
Politične vesti.
* Zakaj je bil dr. Baltič upokojen*
Ljubljanske radikalne »Jutranje nov«" sti« je hudo zadel uvodni članek »Jutj8 katerem je bilo točno označeno, zak‘ je bil dr. Baltič upokojen, zato so trale za potrebno napisati v včeraj80^ številki dolg odgovor pod Jriaslovoia * tako padajo žrtve«, V tem članku, ki A očividno bil napisan z namenom °Pr • radikalijo očitku, da uganja najostudu ^ šo korupcijo, pa se je pripetila pi-scU , sreča, stiliziral jo svoja izvajanja da indirektno celo potrjuje, da je bil j Baltič upokojen; samo zato, ker ni ^ postati radikal. Člankar potrjuje sledečimi-besedami:	»Dejstvo, da
minister Zupanič z vso silo potegoval njegovo imenovanje velikim župa® , ljubljanske oblasti, bi bilo moralo " ^ tiča spraviti na realno pot. Množili_Pa _ se simptomi očitnega nerazpoloženi8 spoda Baltiča napram Beogradu. To. > nobeno slepo sovraštvo proti dem® , tom, je bilo povod, da je moral za r JrU-karjem oditi v pokoj še Baltič.« 2 ^ girni vbesedami — člankar je kotel dati sledeče: »Dejstvo, da se je radi*
ne-
tovo pa je, da je duščvno in moralo®^ mir jen je med Vatikanom in CJuiri113^., v zadnjih štirih mesecih fašistovske -A de kolosalno napredovalo. Ali bo P* . jp' šlo tudi res do pravega političnega , ^ žanja? Volja do moči, velika Nie^^., jeva formula, je tudi Mussolinij®ve kvone .politike temeljni kameri, kak°r. g ravno tudi želje Vatikana po zbli*30. n# službeno Italijo. Glavno vlogo obeh straneh igra — sebičnost. ^0-cerkev je eminentno italijanska va; njena osrednja vlada v Rimu 4t tudi njene nunci jature, so izkUu° rokah Italijanov. Zakaj rie bi V°^0lt0( i0 šal tako dalckovidcn državnik, ie Mussolini, to institucijo —■ po^^je ^ treba posebno tudi še na misij®*1
na kakršenkoli način' vpreči ^ c-jijev'? svojih državnih in naeijonalMk .	^
Zakaj nc bi nasprotno cerkev lS,er0 Ču^
bička pri italijanski državi, 8
v naei jorialnem oziru docela lsS0Unl Kako velike uspehe dose*a Jr ^ogih« s svojo politiko tudi v corkv®51^ ^piski^ to se opaža sedaj dan za drtem cerkvah; postni pridigarji	sv®*'-
ssolinija v najvišjo glorijo* v1 nikov jo bilo že v življenju 3 .^stov* nih, kakor jo vodja italijanski .	7.d01
Za nas JjtgoslpVope je to se r£lTtlo T1.0'* važno dejstvo, kateremu in ggj kB1' sveča« polno pažnjo. Ge se P o1nptoa ^ ssolini ju. spraviti Vatikan' i1	u.sh;
svojo službo, potem bo P°s , nonent :tl| klerikalizem le fašistovski jrngn^nl-** ImrMi se bo treba proii n.v-mu nji sredstvi kakor d osle«
Marlftof,' IS"W»fe«*i5§£*
■iTirrTTimiilffi
Fmister dr. Zupanič z vso 'silo potegnil njegovo (Baltičevo) imenovanje voli-1 a županom ljubljanske oblasti, bi bilo Eioralo Baltiča spraviti na realno pot —
.1 v°di v radikalno stranko, Množili pa ®° se simptomi očitnega nerazpoloženja e' ®altiča napram radikalni korupciji in svinjariji. To in nič drugega, jo bilo po-da je moral dr. Baltič kakor poprej ftnikar oditi v pokoj!« Sedaj nam pa še pitajte, da pišemo samo o lumparijah,
1 Jih počenjate v Srbiji, o onih, ki jih "^njate v Sloveniji pa da vam ne po-1 e®° nič konkretnega!
Kako skrbi Češkoslovaška za svoje j.^šinc v Avstriji. Ko je obiskal dr-avstrijski kancler dr. Seipel s svo-^ ,l ministri Beograd, mu je naša radiji vlada ugodila vse, kar je želel. Da-** je razne koncesije, ki so silno j. °Qovalc nas Slovence, ni pa imela ni-eue odločne besede za naše trpeče bra-na Koroškem. Čisto drugače pa postopa j5s prodna češkoslovaška vlada. Ravno t0 1 5o poslala na Dunaj verbalno no-j ’ v kateri protestira proti temu, da lor^a dunajska vlada na svojem teri-'j111 hujskaško delo čeških nemških j. , ®cev ter proti prepovedi za prošlo ^ eho na Dunaj sklicanega shoda čeških »n v Avstriji. Če bi imeli tudi na ^ ^»slovaškem radikalno vlado, bi Av-^ gotovo ne dobivala takili not. Za 6lBee bi bilo torej najbolje, da bi raz-rjt’ radi kalij b tudi na Češko.
Hat eakeija v Nemčiji na dolu. Iz Mo-°va se poroča, da so imeli nacionalisti Vfldstvoru Hitlerja te dni v okolici Joškovega manevre. S svojimi četami, ®o organizirane po vzorcu bivše uem-6 vojske, je izvedel poizkus obkolitve iti ^ končanih manevrih je Hitler Vg^vjk da jo bil v severni Nemčiji, kjer k>r -Caka na njega. Francoske bojazni ^ re3 niso prazne, kakor trde Nemoi.
J , 
Ant. Rud. Legat, Maribor
^«nska ulica 7. 425 Telefon št. 100.
r ; gibanje.
^,'^.lcc je dobro uspeli shod v Sliv-^kai ° razkuril. Ker je govornik klc-bon f. ^dklice, ki jih kakor papige čj ^ ^a3°* Stvarno zavrnil in so navzo- j ^St ?. no obsodili Zebotove manire, je informator po starem receptu Ž0) palcev obrnil in pripisuje blama-So .io doživeli klerikalni kričači, K. 0 ni kmečko-obrtni zvezi. To, da je Zrta^ označil Zebotovo maniro, plju-b°štenim ljudem v obraz iD se po-Jij^^kiivati za imuniteto, če ga kličejo do™ ^išče, faloterijo, naziva klerikalni ■ hj6^nlk psovko; kaj bi še rekel, če bi fen? Pljunil v obraz. Pokora, ki jo kbda- °Ž!1 s' Ozim za to, je bila pa res kaj 1 ?33° ga je prosil, naj ne pove še fca g ?0 e manirah klerikalnega poslan-fejeva,°^’ f3a mu ne izneveri ovčic. Za-kanje 3c, da vsi obsojajo Žebotovo plju-hse, A pa kaj eemo, ko je pa naš posla-, • bota °* 80 tudt res lahko ponosni na Že-
*Ur’ii Slovenci, učite še pri Prekuj u,	Ena izmed občinskih organiza-
5ivija njene prekmurske stranke ob-V jurski Krajini dopis, ki si ga ®Orsn Qasl kulturni omahljivci v mari-°krožju za klobuk vtaknejo. Ci-Sto g np'kaj značilnih mest dopisa: Sra-*|Na6 J!am na slavo prinesle radikalne h 80 v Beosradu in v Ljubljani j3it} J1 Se v Prekmurju dajo glasovi % dol. 3em So hotele pred celim eve-* lj	f3a ml Prekmurci nismo
*ov . ® )n nam ne pritičo pravica, ^ ^ upravi države. Postavili so • a3a velikega živinskega kupca h 6km S°- mu ^a33 <leDar rekoč: Ti znaš ^ *nBiUl?u ,2iviao kupovati, tedaj boš ^di glasove kupiti. Obračuni-°larca 2 °riimi, ki žalijo naše R ~~ O kandidatu samostojne -^.eru Pa Pravi dopis: To tudi • °’	3)0(36	Pooljova	stran-
v Parlamentu. Mogoče, h(S ^ aandatov, pa gotovo, da •A?6 ^ogel pič spraviti, morebiti ^^neru! Njemu pa ni treba
ismii
iT išo
i^ran”” % -
narodne cerkve irf 985 pripadnikov drugih ver. Podkarpatska Rusija šteje 604.745 duš. Po narodnosti je bilo našte-, tih 372.503 Ukrajincev (Rusov). 103.819 Madžarov, 79.722 Judov, 19.766 Čehoslova-: koy, 10.377 Nemcev, 298 Poljakov in 11.427 j
drugih narodnosti. Po veri je bilo329.749 grših iu armenskih katoličanov, 93.023 j Judov, 64.703 protestantov, 60.599 pravoslavnih, 55.0)9 rimskih katoličanov, 1167 brezvercev in; 485 pripadnikov drugih ver.
WI!sonova 0f3©!ocšia.
(R. S. Baker, Woo’drow Wilsori and the .World Set.tlemtnt., 3 wols),
Wilson jc pri nas tako popularna osebnost, da bo nase čita-tolje gotovo zanimalo iz ruskega lista »Ruls p vzeto poročilo o nedavno izišii knjigi, ki opisuje \Vilsonovo delovanje na mirovni konferenci in vzroke njegovega poraza, s katerim je bila v zvezi tudi usoda naših mej (Op. ur,)
• v II
Ko 'se je Wilson poslovi) iz Bole hiše, j jo naročil enemu izmed sv3j h sotrudni- j kov na pariški mirovni kmfirene: Ha- j ker j, naj zbore in pretrda ves .mrham; met'rijal in objavi, kar se mu zdi pa-! tr. !no ter doda pr! mer tri komentar. Po dveh letih neumornega dela jc V/ilsonovo ■ naročilo izvršeno: pred nekoliko tedni je izšlo v Ameriki obsežno Bahorjevo delo j »Woodrow Wilson and tho World Settle- j me nt«.	]
Baker je objavil tajne spomenice, eks-1 loertov, diplomatsko korespondenco med posameznimi delegacijami in sejne zapis-; nike »desetčlenskega« ter »štiričlenske-: ga« sveta, ki je v Versaillu odločeval o usodi sveta. Vsled tega moramo njegovo knjigo prišteti med najvažnejša dela, ki so dosedaj izšla na področju zgodovine mirovnih pogodb.
Baker ja Wilsoriov učenec, sotrudnik in častilec. Njegovo delo ima namen o-pravičiti junaka, ki je izgubil svoj lavor-. jev venec; obnoviti \Vilsonovo poprejšnjo reputacijo in odbiti ostre napade na njegovo osebo.
Wilsonov program jo imel dve osnovni točki — pravi Baker: — narodno samoodločbo in Ligo narodov. Izvedbo načela narodne samoodločbe je smatral za poglavitno nalogo mirovnih pogajanj, v Ligi narodov pa je videl mogočno orodje za zaščito narodne samoodločbe v bo dopusti. Obe načeli je branil s trdovratno odločnostjo, četudi ni mogel doseči popolnega uspeha. Glavni uspehi \Vjlso-nove borbe za narodno samoodločbo so po Bakerjevemu mnenju: da je odvrnil neposredno aneksijo nemških kolonij s strani, zmagovalcev, da ni dovolil aneksije levega renskega brega, dalje, da ni dal Italiji Reke. Neobhodne koncesije, ki jih je moral dati stališču svojih zaveznikov, hoteč ohraniti enotnost mirovne konference, so bile: izročitev Sbrng-tona Japonski in' f-a ar s ko. kotline Franciji.
Kje so vzroki, da TVi Ison ni izvršil v Versaillesu svojega programa1? Baker skuša dokazati, da ni bil kriv IVilson sam. Krivi so bili predvsem tajni dogovori med zavezniki, s katerimi so bila že v naprej rešena glavna vprašanja mirovnih pogodb z Italijo, Japonsko in Turčijo. Pri tem pa je Baker pozabil pojasniti, zakaj ni Wilsoni takoj v začetku zahteval, da se vse tajne pogodbe razveljavijo? Brez razveljavljenja tajnih mirovnih do-
govorov je bil VVilsonov načelni boj za n o v o ureditev sveta že izpočetka obsojen, da se razvije v navadno komedijo...
Sicer pa Baker sam priznava, da je Wilson kazal v mnogih stvareh naivnost, ki ni dostojna velikega državnika. Baker citira dokumente, iz katerih je razvidno, da je. bil Wilson ob sklepanju premirja prepričan, da si bodo narodi,, ki so vajeni svobode in samoobvladanja, pridobili svet z mogočno silo dobrega vzgleda in prijateljske vzajemnosti«. Ali je tedaj čudno, čc je ameriški Manilo v postal žrtev evropskih Sobakljevičev in Čičikov?*)
Globoko dramatične so strani, kjer Baker slika vedno večjo osamljenost reformatorja Wilsona. Ameriko je zapustil kot junak in prerok, noseč avreolo splošnega oboževanja. Njegova popularnost pa je stopnjema padala, io narodi, ki so sc v začetku klanjali pred njim, so se drug za drugim odvračali o l njega. Nazadnje bo ga proglasili za germanofila. Francosko javno mnenje ga jc začelo prezirati, odkar se je izrekel proti, okupaciji levega renskega brega: Italijani, ki so še v decembru zažigali sveče pred Wilsonovim portretom, so že v aprilu risali grde' karikature, kjer so ga slikali bot pruskega junkerja itd.
Od dokumentov, ki jih ja llaker objavil v svoji knjigi, je posebno zanimiva spomenica Amerikanea Davisa, ki še tiče reparacijskega vprašanja. V tej mn Lloyd GeorgeSa naslovljeni spomenici so Davis izreka proti visokim plačilnim svotam. ki so jih zavezniki naložili Nemčiji. »Nemčija more plačevati edinole z delom svojih državljanov« — piše Davis. »Če bo hotela plačevati, bo morala zmanjšati svoj uvoz, s čimer bodo zavezniki izgubili trg za svoje izdelke, povišala pa bo izvoz in postala hud konkurent antantnih držav... Nemški narod bo moral skozi več pokolenj delati samo za to, da poravna svoj ogromni dolg; morda pa nastane splošen upor, ki bo riedoglednega pomena za ves svet.«
Ta Davisova spomenica je eden izmed enih dokumentov, ki spreminjajo Baker-jevo knjigo iz apologije v novo obtožnico proti prezidentu Wilsonu. Če je bilo ver-saill-skiin diplomatom vse to znano, kar je prerokoval Davis—-kako naj jih opraviva,nj, ki so se danes izpolnila skoraj v celoti?
Vsa krivda leži v tem. ds- so versai1!-ski diplomati sicer poznali resnico, niso pa je upali povedati vsej javnosti. G tem je storil vsak izmed njih težak greh in si naložil krivdo 5 r>red svojimi rojaki’ i pred vsem človeštvom.
Baker jeva knjiga je tedaj slaba apologija preži d en ta VVilsona. (Tako ruski publicist A. A. G—r. O stvari pa se da govoriti tudi. z drugega vidika. Ur.)
*"""*
* Osebe iz Gogoljevega romana »Mrtve dušo«. (Op. ur.)	■	■	.	■■	j...-J,.;.. ...
Lužiški Srbi.
Češkoslovaška revija »Zahranioni Po-] litika« prinaša sledeči članek:
V niinulem letu so slavisti (profesorji < slovanskih jezikov) cele vrste evropskih, vseučilišč storili zaslužno dejanje. Poslali so Ligi narodov toplo pisono spomenico,; s katero opozarjajo na položaj v Nemčiji bivajočih Lužiških Srbov in zahtevajo, da jim Liga narodov prizna enake pravice, kot jih uživa n. pr. nemška manjšina na Poljskom. Svoj poziv utemeljujejo z znanstvenega stališča. Lužiški Srbi štejejo približno 200.000 duš in so zadnji o-stanek baltiških in polabskih Slovanov. Če bi Se uničila njihova stara kultura in njihov jezik, tedaj bi bila zelo oškodovana slavistika in slovansko narodoslov-je. Pa tudi interes človekoljubja zahteva, da se zaščitijo narodne pravice naroda, ki se zoperstavlja nasilni smrti.
Nekateri odlični slavisti, med njimi znani rusko-poljski učenjak francoskega rodu I. Baudonin de Courtenay, opozarjajo, da mirovna konferenca ni hotela dati Lužišlcim Srbom politične svobode, zato pa smejo zahtevati, da se jim' zagotovi pravica do prostega Harodneza razvoja. To Pa bi ge dalo doseči na ta na»
| čin, da bi se Luž iški m Srbom' zagotovilo | manjšinsko varstvo, ki jim ga sicer mi-| rovnn pogodba daje, a le na papirju. Do-i tični paragraf določa, da imajo narod-] nostne manjšino v Nemčiji enake kul-! turne, jezikovne in verske pravice kot jih ! uživajo nemške manjšino v drugih drža-; vali. Poljakom in Dancem so te pravico ! zagotovljeno na podlagi posebnih pogodb, Lužiški Srbi pa so brez pomoči in zaščite. Liga narodov je tedaj dolžna, da ; določi načela, ki bodo veljavna za le 1 ostanke nekdaj velikega naroda polab-i skih Slovanov.
I Evropski slavisti zahtevajo, za Luži-! ške Srbe v prvi vrsti narodno šolstvo j vseh stopenj z lužiško-srbskim’ učnim ! jezikom. Učitelji, rektorji iri nadzorniki ' morajo biti po rojstvu Srbi. V občinab, i kjer je pretežna večina prebivalstva lu-I žiško-srbske narodnosti, morajo biti tudi : duhovniki domačini. Cerkvena uprava j bodi avtonomna. V krajih, kjer žive Lužiški Srbi v strnjeni celoti, bodi srbščina v vseh uradih enakopravna z nemščino.
Spomenico je podpisalo 97 profesorjevi slavistike Ha angleški, danski, fran-
noraoči, ker je večkratni milijonar! —1 Zanimiv in podučen za naše kulturne Štajerce je tudi (a odlomek: Kdor pa proti naši stranki in proti njenemu kandidatu dela, ta se pa pozneje naj ne pritožuje in ne prosi pomoči od te stranke! On je izdajalec interesov domovine! — Ta mali račun sem hotel predložiti našim volilcem, pravi dopisnik. Tud: mi' damo ta mali račun našim omahljivcem. Odslej bomo zvestobo drugače plačevali!
Mi ti beležimo! Mi ne sipljemo denarja za kupovanje glasov, pač pa skrbno opa-i zujemo one, ki jih vežo posebna rhoral-na dolžnost glede teh volitev. NezPačaj-nosl in mlačnost ne sme ostati tokrat brez kazni! Naše zaupnike pozivamo, da skrbno zapišejo, kdo je delal in kdo m delal. Zlasti prosimo, da se nam javijo oni, ki so s strahopetnim govorjenjem pohujšanje dajali, takezvani defetisti. ki so slabši nego odkriti odpadniki. Neizprosno se pa mora kaznovati izrabljanje zaupnih mest, ki jih imajo posamezniki cd nas, ne da bi jili bili pravočasno možato odložili. Kdor na volilnih mestih ni bil popoln mož, mora po volitvah nezvestobo občutiti.
Okraji, ganite sc! V Italiji, kjer imajo podoben volilni red kakor mi, opazuje se pri volitvah celo večja borba rnpd kandidati ene in isto stranke raznih krajev nego med kandidati raznih strank v istem okraju. Tega duha pri nas ni opaziti, akoravno je velika sramota in škoda za okraje, ki svojega kandidata pustijo zaostati za kandidatom iste stranke v sosednem okraju. -Mco n. pr. v ljutomerskem okraju štejemo dozdaj nad 20 sestankov naših kmetov in obrtnikov, v sosednem lenarškem okraju pa nobenega, je to zelo čudno. Mi bomo objavili število glasov v okrajih. Obrtniki, primite svojo inteligenco za ušesa! Morebiti je to nalašč zaradi osebnega dobitka. Poročajte nam o takih slučajih! Morebiti bodo v takih krajih izkazali več uspeha celo Nemci. V teni slučaju izvajati bode posledice!
Shodi kandidata Cvetka. V nedeljo je imel g. Cvetko lep shod na Stari cesti. Par klerikalnih nahujskancev ga je skušalo brezuspešno motiti. Govorila sta. Cvetko in Štibler. Dne 6. tm. jo imel kandidat Cvetko shod v Murščaku. Shod jc potekel mirno in dostojno. G. Cvetko ima do dneva volitev še celo vrsto shodov. Vodno več volilcov se nagiba na. njegovo stran. Volilno gibanje jc močno naraslo. Ljutomerski okraj no bo med zad* njimi za listo Napredne kmečko-obrtne zvezo.
Naši nad al j ni shodi. Danes, soboto zvcw čer je shod v Ormožu. Jutri v nedeljo to shodi v Zavrču, Sv. Barbari in v Leskovcu (Fciovar); v Veržeju in Ljutomeru (dr. Kukovec, Novak. Cvetko); Mala nedelja (Cvetko); Konjice (dr. Reisman); Zalcvci in Markovci (dr. Pivko); Slov. Gradec (Fr. Mravljak, dr. Hraš,ovce, Gumzej); Sv. Jurij oh Pesnici (Rebek, J. Novak); Sv. Duh na O. v. (Špindler); Pekre (dr. Miillcr); Hoče (Voglar, Kejžar, dr. Koderman); Sv. Štefan in Slivnica pri Celju (Puklavec, Malgaj); Ceršak (Vuri-derl); Ptujska gora (dr. Boštjančič itd.); v poudeljek 12. trn. Središče (Petovar); Hrastnik (dr. Roš). Tudi drugi naši kandidati imajo 5c celo vrsto shodov iri sestankov.
JDSa
TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblast-no organizacijo stranke in za Maribor jc odslej stalno v Cankarjevi ni. št. 1, pritlično. Tam so tudi klubski lokali za seje strankinih organizacij in za sestanke strankinih pristašev. Tam naj odda jejo člani stranke vse svoje želje, zadev e, prošnje itd- Tam so na vpogled volilni imeniki sa Maribor. Uradne ure
so od 8__12.	ure	dopold. ter od 16—18.
uro popoldne.
Tajništvo demokratske stranke v Mariboru ima telefonsko štev. 337.
1 :----------------------------------
□□□□□□□DDDOO □ O aaDQDD!XaXIO
Obiskujte
ra*C5s$t;jnii muzef
r Cankarjev! ulici. O d;) rt vsako nedeljo od 10.—12. uro. Vstopnina 1 dinar.
Dnevna kronika.
f — Velika nacionalistična manifestacija v Šibeniku. V nedeljo, dne 4. tm. se je a-ršila v Šibeniku velikanska nacionalistična manifestacija, kakoršne Šibenik še ni videl. Vršil se je tamkaj kongres •Orjune severne Dalmacije, katerega se je poleg številnih delegatov udeležilo tudi nad 3000 članov akcijskih čet. Kongres Orjnne južne Dalmacije se vrši te dni v osvobojenem Biogradu. Paroplovne družbe so dale brezplačno na razpolago ladje. Računa se, da se udeleži kongresa nad 5000 članov.
— Vprašanje na ministrskega predsednika Pašiča v Ljubljani. Kako nam pojasnite, da so v Mariboru ob volitvah v zaporih oni, ki so za državo in za kralja, vso svobodo pa uživajo oni, ki so za razkosanje države? Mariborski demokrati.
—• Brezposelnost v našem Primorju. Zagrebški »Pokret« prinaša dopis iz 0-fevobojenoga Sušaka, v katerem se slika brezposelnost našega tamkajšnjega de-lastva. Ljudje so komaj čakali osvobo-'jenja, ki je sedaj prišlo, zaslužka pa še vedno ni. Govorilo se je, da se bo pričelo z gradnjo železniške zveze Slovenije z morjem ter liške železnice, pa ni nič, ker tratijo radikali denar za volitve mesto za železnice.
—■ Opozarjamo na današnji oglas oglasnega zavoda J. Zorman, Ljubljana, Gledališka ulica 2, zaloga Stenskih načrtov mesta Ljubljane, ki so izšli v okusni in prikupljivi obliki ter se dobe po vseh trafikah za ceno od Din. 7.—, kakor tudi v glavni zalogi anončne in' reklamne tvrdke J. Zorman v Ljubljani, vis-a-vis Narodne opere.
— Tudi Beograd priredi velesejem. Kakor poročajo iz Beograda, se jo tudi tamkaj osnovala družba za prirejanje vzorčnih velesejmov. Prvi vzorčni velesejem v Beogradu se bo vršil že letos. Velesejmi rastejo sedaj ko gobe po dežju In jih bo kmalu toliko, da bodo ubili drug drugega.
— Pravosodni minister okraden. Či-tall smo že večkrat, da so tatovi obiskali policiste, orožnike in tudi sodnike, nismo pa še slišali, da bi okradli najvišjega pravnega šefa, pravosodnega ministra. Sedaj pa se je v Beogradu dogodilo tudi to. Neznani tatovi so vdrli v klet pravosodnega ministra Markoviča ter mu od-toesli petdeset steklenic šampanjca. Po tem dogodku sodi g. minister vsaj lahko fcam, kako velika je pri nas javna varnost.
— Draga peč. Finančni minister Sto-Jadinovič je na svojem shodu v kazinski dvorani v nedeljo obljubljal poslušalcem zvezde z neba, če ga bodo volili. Vsega bodo imeli dosti, valuta se bo dvignila, davki se bodo znižali, finance sc bodo uredile itd. Poglejmo pa, kako skrbe radikali v praksi za zboljšanje naših slabih razmer. Pašič se vozi na agitacijo kakor kralj s posebnim vlakom in pred-poslanim izvidnim vlakom; drugi mini-ptri so sicer malo bolj skromni, vendar be vozijo v posebnih salonskih vozeh. Tudi cesar Janez dobi, če treba, ua razpolago salonski voz. Da pa teh posebnih Vlakov in salonskih voz ne plačujejo ministri sami, ampak država, to jo davkoplačevalci, tega ni treba posebej povdar-jati. Še lepše pa sta napravila minister isaobračaja, Jankovič in »kokmijalni« minister Zupanič te dni na Bledu. Pripeljala sta se tja farbat ljudi in sicer seveda tudi vsak v svojem salonskm vozu. Ker pa je sedaj na Gorenjskem malo hladno in sta se bala, da bi se po vročeni agitacijskem boju v mrzlem salonskem vozu ne prehladila, jc odredil gospod fcaobračajni minister, da mora ostati stroj ves dan Pa kolodvoru ter kuriti ministroma salonska vozova. Istočasno pa Sta morala izostati na progi Jesenice-Ljubljana dva tovorna vlaka, ker ni lokomotiv! Lokomotiva sama je pokurila 10 ton premoga, t. j. okroglo 10.000 Iv; kje pa so potem še stroški za osobje in škoda, ki je nastala vsled tega, ker sta morala izostati dva tovorna vlaka? Tako fekrbe radikali za zboljšanje naših razmer.
— Starec zgorel v svojem stanovanju. IV Osijeku je živel 841etni starček Malija !Weis. V noči od 4. na 5. tm. je nastal v njegovem' stanovanju požar. Prodno so Sosedje zapazili nesrečo, je bilo celo stanovanje že v plamenih in Starček jc našel smrt v ognju. Proti njegovi služkinji, ki je pustila, starca samega ter odšla M
coski, norveški, holandski, poljski, ruski, jugoslovanski, češkoslovaški, ukrajinski in švedski univerzi. H koncu ponavljajo svojo prošnjo in izražajo upanje, da se bo Liga narodov zavzela za Lužiške Srbe in jih rešila pred narodno smrtjo.
Tej zahtevi bi so dalo ugoditi šele v trenutku, kobo tudi Nemčija sprejeta v Ligo narodov. Tudi baltiškim državam se je pred njih sprejetjem v Zvezo narodov predložila v podpis obljuba glede postopanja z narodnimi manjšinami. Ne dvomimo pa, da Nemčija ne bo tako lahko in hitro sprejela obveznosti glede varovanja Lužiških Srbov.
ples, je uvedena preiskava. Starec je namreč vedno barantal s svetilko, posebno, če je bil sam. Kakor se je dognalo, je bilo to tudi vzrok nesreče. Svetilka jc eksplodirala in od tega se jo vnela obleka in pohištvo.
—- Štabni oficir — jetniški paznik. — Osiješki listi poročajo, da je bivši ruski generalštabni kapetan A. Aleksandrovič Jeftodžev iz bede sprejel službo jetuiš-kega paznika pri tamkajšnjem sodišču.
— Pretep med profesorjem in dijakom. V subotiški trgovski akademiji so jc izvršil to dni nenavaden pretep med profesorjem in dijakom. Profesor Tonik je v razburjenju udaril slušatelja Rašica, ha kar ga je ta napadel. Razvil se jo pretep, v katerem je profesor potegnil boksar ter ž njim udaril Rašica V prelep so pobegli tudi ostali dijaki, ki so pretepača končna razdelili. Posledica je bila, da je bil Rašid izključen, Tarok pa ja dobil depust.
— Dunajske podgane so postale tako nadležne, da se prebivalstvo obrača na občino za odpomoe. Dunajski magistrat je radi tega odredil poseben dan, na katerega se bo napovedal boj podganam'. Prebivalstvo dobi brezplačno strup za podgane in ga mora tega dno povsod nastaviti. Na ta način upajo, da bodo zatrli vsaj nekoliko to nadležne golazen.
— Črna kuga ha Španskem. Na ^pariškem je izbruhnila črna kuga. Doslej je obolelo nad 20 oseb, ki so deloma že u-mrle.
Dopisi.
Od Sv, Miijote na Dr. polju. »Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade.« Ncspokorna grešnica »Straža« ,ie objavila v zadnji številki članek o sokolsko-orjunnških morogah v Sv. Marjeti na Dr. p. Ta dopis se je porodil v bistri, filozofski t la vici našega strička g. 21 mika A Sagaja, po domačo .Tagasov Lojzek, pod kejira imenom ga je njegovi lastni prijatelj »Gospodar« blatil kot zastopnika, falirimo stranke. — Smatramo za nečastno odgovarjati na njegova lužnjiva obrekovanja, a tokrat smo primorani odgovoriti. Najprej bi g. župniku nasvetovali, naj bi so vsaj natančneje informiral o zadevi, da bi ne naredil iz komarja konja. Ako se tako za vse za,nima, pa bi prišel sam pogledat telovadbo tuk. Sokol. naraščaja, videl — spoznal bi, da sc ne vzgaja mladina na tak način, kot jih vzgaja on za hinavec v protin arodnem in proti državnem duhu. — Gospod »striček« se spodtakne ob vsako malenkost in povsod vidi madeže, le svojih in svojih privržencev ne. Tako hoče oblatiti naše kulturno sokol, društvo z domišljeno pravljico o nagem Marčiču. Pa nima ta človek nič čuta sramežljivosti, da pošlje v javnost tako neresnično nesramnosti V pojasnilo: dogodilo se je pred dvema mesecema to-lc: »Naraščaj se je pred telovadbo igral po svoje. Med tem pa se je pritepel v sobo nesokol Pipehbahor Ivan, ki se je vmešaval v igro. Odpel je imenovanemu otroku pas, nakar so mu zgornje hlače zlezle malo dol. V tem pa je vstopil v sobo vaditelj Lešnik M., ki je uadaljuo preprečil in dotičnemn nesokoln prepovedal nadaljni vstop. Kaj jc dotični nameraval, nam ni znano. Kor mn je bil vstop prepovedan, je gotovo iz maščevanja trosil neresnično vesti, ki so bile g. župniku dobrodošle, saj'on pobere vse smeti, ki mn jih prinašajo stare device. Da nam pa to malenkost ne bo očital kot moralno pokvarjenje otrok, mu za enkrat naštejemo par njegovih prednikov, izmed katerih so nekateri znani kot moralni črvi daleč okrog ne samo po Dr. p. Gotovo se gosp. župnik šentjanške fare spominja, da sc je lansko leto obljubilo, da ge bo pri prvem napadu na tukajšnjo
K temu članku češke revije pristavljamo samo to, da je postopanje današnje Nemčije z Lužišltimi Srbi zopet nov dokument nemškega barbarstva, ki ga ne morejo pobiti z uikakiin še tako hrupnim nftglašanjem visoke nemške civilizacije. Nemci so potujčili ogromne dele nekoč slovanskega ozemlja, milijoni Slovanov so prešli v sestav nemškega naroda. Cernu pač ne pustijo živeti tem ubogim 200.000 Lužiških Srbov, ki so tako »nevarni« nemškemu narodu in nemški državi, kakor je mali kraljičck novaren velikemu orlu. Po njih delih jih bodete .spoznali!
učiteljstvo ali kulturno napravo začelo objavljati življenje svetnikov, ki so delovali v tamošnjem delokrogu. Saj se še gotovo spominjate imen Agrcž, Grifič, Luža, Krajnc? So ti vzgajali moralno? Odgovorite tukaj! Seveda teh madežev no vidite! To so ravno oni, ki so žalibog pokvarili otroke, odrasle fante in dekleta. Vi obrekujete družbo Sokolov kot nepošteno, a kakšna jo vaša orlovska? Ce je še sami radi slepe ljubezni niste spoznali, vam lahko dokažemo, da jo to ista, ki jo iščete od drugje, Našteli bi vam lahko celo vrsto imen tatov, krivoprisež-nikov. pretepačev itd. Če ne bo to dovolj, da pridete do pravega spoznanja, smo na razpolago podati podrobnosti. Torej g. župnik, pomislite na to, kako ponižujete druge, sebe ter svoje povišujete, čeravno nas učite sami: kdor se povišuje, bo ponižan!
iNaša Skrinjica v mariborskem volilnem okrožju je
V. redna seja občinskega sveta maribor-
i skega.
Dr. Jerovšek zahteva popravek zapisnika. — Klerikalci zapusto dvorano. — Posojilo za zgradbo stanovanj. — Dr. Leskovarju se odvzame pravno zastopstvo mestne občine. — Dr. Pfeiferjeve svinje. — Podpora Narodnemu gledališču. — Tržni red.
Maribor, 9. marca 1923.
K današnji seji, ki je bila sicer precej slabo obiskana, so prišli klerikalci razen Zebota polnoštevilno, dočim so bili ostali klubi nepopolni. Bilo jo vsakomur takoj jasno, da klerikalci nekaj kuhajo, sicer bi se ne dali motiti v svoji agitaciji po »brozpomembni« občinski seji. In res! Komaj je župan otvoril sejo, je žc zahteval besedo dr. Jerovšek ter trdil, da vsebuje zapisnik občinske seje z dne 7. februarja, t. j. predzadnjo seje, neresnične podatke. Zato zahteva, da se še enkrat prečita in popravi. (Na tej seji se je namreč dr. Jerovšeku očitalo laž.) Zupan jo to zahtevo kot popolnoma neutemeljeno zavrnil. Zapisnik jc bil v smislu sklepa občinskega sklepa od dveh obč. svetnikov overovljen in' po hjih poročilu od občinskega sveta odobren. Tudi sicer je vsakemu občinskemu svetniku dana prilika, da se prepriča o zapiskih občinskih sej. Poleg tega jo vsak zapisnik nabit na občinski deski in torej lahko vsakdo pravočasno proti evcut. netočnosti ugovarja. To pa sc ni zgodilo. Zapisnik je overovljen in odobren. Dr. Leskovar povdarja, da je v interesu celega občinskega sveta, da so zapisniki točni. Ker pa s tem ni nikogar pridobil za svojo zahtevo, se jo razhudil in očital županu, da je predrzen in izjavil, da vlaga proti temu protest, ki naj se sprejme v zapisnik. V znak protesta bo klub SLS zapustil dvorano. Zupan ponovno povdarja, da ne More pristati na zahtevo že iz principijelnih' razlogov, ker bi sicer lahko kdo zahteval tudi popravek zapisnika kako predlanske seje. (Medklic: Ali vas je sram Zagreba?) Med splošnim krohotom so klerikalci nato zapustili dvorano. Iz sredine so se slišali klici kakor: Samo nazaj več ne pridite! V Zagreb se peljite! Da ga ne bost« okužili! .
Ker je vsled odhoda klerikalcev bil občinski svet nesklepčen, jo župan prekinil sejo. Po parminutnem odmoru se je po prihodu nekaterih zakasnelih občinskih svetnikov seja nadaljevala. Po izvolitvi manjkajočih štirih članov volilnih komisij se je izvršila razdelitev na posamezna volišča.
Klub SSJ predlaga najetje posojila V svrlio gradbe stanovanjskih hiš. Občinski svetnik Bahun utemeljuje predlog, °l1f>' zarjajoe gradbeno gibanje v drugih m®' stih. Župan’ povdarja, da je bil sicer z® svojčas storjen ta sklep, da pa je realizacijo onemogočila klerikalna kamPan/,a proti občinskim' davkom in demag°s. zavlačevanje proračuna, vsled česar J® ve e delo zaostalo. Na drugi strani Pa .* da danes splošno pomanjkanje denarij Gradbeno gibanje pa onemogočuje tu® vlada v Beogradu in v Ljubljani, ki h® pusti v državo tujega kapitala, domačega pa ni. Ni pa drugega izhoda, kakor da se najame inozemsko posojilo. Predlog ®® po vsestranskem' razmotri vanju o d koz® pristojnemu odseku.	^
V drugem predlogu zahteva ki®" SSJ, da se z ozirom na to, da jc dosedanJ pravni zastopnik mestne občine, ki j® bil ob enem' načelnik pravnega odsek* in je sam’ sklepal in sam vlagal tožbe # se pustil tožiti, četudi bi to v mnogi® slučajih ne bilo treba, poveri pravno stopstvo mesta drugemu odvetniku. Ob®* svetnik Bahun1 povdarja v utomeljcv‘v 'n ju, da je dr. Leskovar, ki jo bil obed0’,1 cel pravni odsek, drugi člani so bili 0('J stopili, vložil več tožb, ki niso bile trebne in predlagal pravde, ki bi s® 3 lahko izognil. Občina je bila s tem, pravde izgubila, oškodovana. Ne S*® tudi, da bi se protežiralo posanir2110". odvetnika, najmanj pa člana one gkuP ne, ki ovira delo v občinskem svetu, drugi strani pa občino izkorišča. P_raV”^ zastopstvo naj še poveri od slučaja slučaju odvetniku, ki ni član občinske® sveta. Predlog je bil Soglasno sprejet-
Nato poroča referent dr. Mulej o Pr di med Jadransko banko in državnim^ kladom1 zaradi neplačane carine. SvoJ.e je takratni vladni komisar dr. Pf®. ^ izvozil dva vagona svinj v imenu Ker hi plačal carine, je Jadranska baD^ izdala garancijsko pismo za 61L000 ^ Za ta znesek jo sedaj toži državni klad. Ker je Jadranska banka ha;,g<j vila občini spor, predlaga odsek, da mestna občina udeleži pravde kot T* stranska udeleženka. Predlog so ®Pr me.	^
Dr. Franz prosi za podaljšanje r . f za zgradbo trinadstropno hiše na vog Slovenske in' Gosposke ulice. To his° 'j tevojčas prodala občina dr. Franzu P pogojeni, da jo podre, razširi zgradi ria tem mestu trinadstropno P ■ čo. Z ozirom na to, da je dr. Franzu ^ pogorel mlin, se mu podaljša rok z® ^ leto do 1. aprila 1924. Če do tega r0 -act začno graditi, pripade hiša zopet v J mestne občine.	_	^
Pravilnik za šolskega zdravnik*^ odobri. Šolski zdravnik mora t0, zdravniški pregled otrok in šolskih V . štorov, dajati starišem nasvete Ih rejall na šolah zdravniška predav® '
Nekaterim ugovorom zoper ®"“ „j prekomerno porabe vode se ugodi, }lP dokazana krivda hišnih gospodarju ^ je šla voda vsled napak pri v0 ‘j*' (počene cevi, pokvarjeni vodom®* v zgubo.	_ gtjrf
V občinsko zvezo so bile sprej*5^ osebe. Ugovor »Orienta« zoper u8 ^0' globo, ker je zidal brez stavbene#® Ijenja, se zavrrto.
Po dolgem času So prišli v 5a-seji na vrsto številni ugovori z°- 0bir®J loženo globo radi malomarnega nja ponočnjaškega (dinarskega'^^^ Odsek je predlagal, da se ^Cgc]e pr-z ozirom na to, da so kaznovani b sVet. vič, kazen nekoliko zniža. Dbcllia ^ c|a Bahun je proti znižanju, povdaJ ^ ^e, k® potekajo tc globe uprav iz 00c 0dPof so gostilničarji vprizorlli pravca 1 proti temu davku.	Zato naj	sV(>tnik
prvotno odmerjene	kazni.	v*®*4
\Vci7.l predlaga, naj se ta dav® < -ravi* cu drugih mest pavšalira.	se ]ah'
da je treba eno leto preizkusi 1,	^ 0d-
ko ugotovi povprečni znesek.	jjgd
padel na posamezne gostiln10’’1 j--joSi5 ** drugimi je kaznovan kavarn®*	n®
5250 dinarji. Kazen	se jun	^ F'r1f (hote*
2000 dinarjev. Tudi	hotelir	*' '	’ gi0bC-
»Meran«) je moral plačati
4«or, n. marca im
Narodnemu gledališču se izplača polovica v proračunu vpoštete podpore v znesku 50.000 Din'.
Predlog za zvišanje klavniških pristojbin so odkloni.
Tržno nadzorstvo je Sedaj precej pomanjkljivo. Sklene se izvežbati za ta po-feel posebnega uradnika, ki se ga bo odposlalo v šolanje iia Dunaj. Na trgu se Uvede tržni čas in oddeli branjevko od kjnetie, da se prepreči prekupovanjc. hrošnjarenje je glasom tržnega reda prepovedano.
Ob 22.30 zaključi župan 'javno sejo, pa *ar se je vršila še tajna seja.
Mariborske vesti.
Maribor 10. marca 1923.
s, D Kako So »delali« klerikalci za ob-J®°. Skoraj poldrugo leto je bil dr, Le-tovar pravni zastopnik mestne občine Predsednik pravnega odseka, katerega “® tvoril — sam. Kljub temu, da so ostali ^laoi odseka tekom časa odstopili, je bil , r' Leskovar »sklepčen« in’ ni smatral za Potrebno, da bi opozoril obč. svet na to, ■J*a je ves pravni odsek — on sam. Nerao-eQo je predlagal in vlagal tožbe, priporočal pravde, ki jih je občina izgubila in ® tnorala plačati tudi vse pravdne stro-J*e- Seveda je dr. Leskovar vlekel za to f^tne nagrade — govori so o stotisočih ,"ronah. Druge zadeve, ki niso nič »nc-i je pustil ležati po celo leto in novi Psek mora sedaj reševati njegove zn-®tanke. Vprašamo pa, kdo plača te izgubljene pravde in dr. Leskovarjeve ^stne nagrade? Ali ne oni davkoplačc-ta;cL za katere so klerikalci navidezno ^°uko potegujejo in jih rešujejo pred j av°nimi bremenil Kateri drugi občinski , v°tnjk je še občino tako izkoriščal ka-j. °r dr. Leskovar. Nobeden, ker to znajo i aj31° klerikalci.
, m Se enega raziiašalca bo baje nasta-ila mestna občina mariborska, ki bo lia Jbtu nosil zapisnik o občinskih sejah, jasti po Koroški cesti, da ga bodo kle-H t Ri °^°*usbi odborniki krog Cirilovo ' 'skarne lahko večkrat pregledali. Dr.
i.	?r°všek namreč nima časa, da bi se za-i UUaJ za take Stvari, ker mora po shodih h baje rad vozi V Zagreb. Ker potem ®®yeda nima časa, da bi prihajal k občiri-i *im sejam, ki pregledujejo zapisnik, a He verjame, doživi večkrat kako bla-u 3^0, kakor n', pr. pri včerajšnji seji, ko 6 zahteval, naj se zapisnik »popravi«. V ^Pisniku je namreč huda pomota, ker Ve baje nekaj zabeleženo, dasiravno se jo akrat razkoračil, kot petelin na dvori-Občinski svet pa je rekel: jok! Kar Je govorilo, ostane v zapisniku, če tudi bfda hi bilo dobro, — da 'se je govorilo!
^ W »Naša vas« na svinjskem sejmu, l ®ra.i je delil neki od novopečene radi-alne stranke najeti hlapec na svinjskem Y'1I?U ^Našo vas«. Res, daleč smo prišli. I^ditelji se v razpoloženih trenutkih ^eJejo med k...., 'svoj časopis pa delijo ^ bvojih agentih ha 'sejmišču za ščeti-bot?0’ Smešno, smešno, a pravzaprav ,^n>°lnoma naravno. Neznačajni politiki jj Pa kosmati baški imajo nekaj skup-debelo in kosmato kožo.
^v?1 Knez Windisehgratz komandira kla^6' PaneS ffe -ie oglasila pri okrajnem Iz nar^T’ dr. Lajnšicu deputacija kmetov tj,, °^nj® Polskave pod vodstvom župana
*nr R0 7® Pritožila zaradi ha-t>r-Va Proti posestnici baronici PoV hia	80 ^ *u<^' ra(** PlSirla’ katero je
*r&t °d®tavljeni oskrbnik Windiseh-i>o Z0T v katerem ljudstvu grozi, da hrot'°V* Rekvester še bolj strogo postopal iftinis Posestnlci baronici Post in da bodo 611	večje stroške.
^Lužnica JugoslovefTske Matice ljei Sv°j III. redni občni zbor v poftde-b'ar np! ?2. trn. ob 20. uri v restavraciji ''me g a doma z običajnim 'sporedom, .zboru bo poročal tudi glavni tajnik Vafs^a °dbora g. Mahkota. Pro pjane, da se mnogobrojno udeleže ne8a zbora!
®ragocene kHjige je v zadnjem Ba,knpilR »Ljudska knjižnica«, da .u^°volji željam id potrebam’ vSeli citateljev. Med njenimi novostmi i i«b(» i ? Bblschejevo slovito delo »Das hj	ih	der Natur«, ki stanc Se-
^ 0 dinarjev. Upamo, da bodo prir bi * ^ke izobrazbe cenili njeno deti Spričo dan za drfort' naraščajoče A^biijv?.0 na knjižnerri trgu podprli z iz-Haii i1 PNspevki. Vsi, ki želijo poživ-enotn bližajoč® fes »imkid.f. v. dr>-»!
žbi duhovitih’ pisateljev in mislicev, naj pridejo v »Ljudsko knjižnico«, kjer dobe njihova izbrana dela.
m Le naprej, oj le naprej, dokler je še vetra kej... v radikalskih jadrih. Obrtniki, ki se želijo prodati za prazne pene gg, radikalcem', kar k njim. Mariborski klepar Nipič, ki se jim je prodal, je dobil plačila Imenovali So ga sekvestrom tovarne za dušik v Rušah namesto gosp. Pogačnika. Kaj zato, da bodo sekvestriv kratkem ukinjeni. Samo da se ljudem, ki ne znajo misliti prelco svojega nosa, nasuje peska v oči. Kdo še hoče postati se-kvestor? Kar v tajništvo NRS k gosp. Grasselliju!
m Nabavljaliia zadruga državnih nameščencev, Stolna ulica 5 razdeljuje od Saveza došlo moko, ter naročeni sladkor za nečlane in drugo izdajo sladkorja za člane vse po znižanih cenah — samo še do 16. marca. Cenjeni člani zadruge in isti nečlani, kateri so sladkor naročili in še blago niso sprejeli se naprošajo, da ga odnesejo brezpogojno do 16. t. m., ker He od 17. marca naprej tega sladkorja in te moke ne bode več izdajalo. Kcdaj pride nadaljni cenejši sladkor ih cenejša moka, bo pravočasno objavljeno.
m Občni zbor mariborske podružnice SPD se vrši v torek dne 13. marca 1.1. ob pol 20. uri v restavraciji Narodnega doma Odbor.
m Rešitev Iz Stanovanjske katastrofo. 40.000 K nagrade Samo za preskrbo stanovanja. Dnevno čitamo to oglase skoro v vseli listih, a vlada še ne vidi, da tiči za temi inserati neizogibna katastrofa, Najlopši stavbeni načrti so aeizvedllvi, ker v bankah ni denarja niti za nujne trgovske kredite. Ljudje so izgubili zaupanje, kdor ima denar, ga hrani raje doma ali ga izposojujejo sami. Ako naj ostane še dalje pri tem stanju, je neizogibno ne le stanovanjska katastrofa nego tudi splošen polom za vso obrt in podjetja, ki souiavezana na gradbeno delo. Že izdelan’ projekt gradbene banke se je moral odložiti ravno vsled pomanjkanja večjega kapitala. Torej ni nobene rešitvi pred bližajočo se katastrofo? Da rešitev saj za gotove sloje je mogoča z ustanovitvijo kreditne gradbene družbe. Kdor se za to rešitev zanima, je vabljen k predavanju v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Mestnem kinu in na sestanek v pondeljek večer ob četrt na 20. uro v pisarni Mar-Start.
m Mariborska krajevna skupina zveze industrljalcev vabi vse svoje člane za pondeljek dne 12. trn', ob’ 3. uri popoldne v malo Gotzovo dvorano k izredno važnemu sestanku. Program obravnav Sestoji iz 16 točk, ki živo zadevajo v interese celokupne industrije na slovenskem o-zcmlju, zlasti še v mariborski oblasti, irt ki bodo tvorile gradivo pri pogajanjih za definitivno trgovinskoe pogodbo med našo kraljevino irt republiko Avstrijo. Vsled tega se poživljajo člani k zanesljivi polnoštevilni udeležbi, da izkoristijo to važno priložnost ter iznesejo posebne potrebe in želje svoje stroke, katere bo sedaj mogoče uveljaviti s Solidarnimi nastopom' interesentov. Dr. Pipuš, tč. predsednik.
tn Plesni odsek izobraževalnega društva privatnih nastavljericev v Maribora naznanja tem potom’ vsem članom, da-se vrše perfekcijski plesni večeri vsak četrtek in vsako nedeljo ob pol 20. uri zvečer.
m' Podružnica Jugošlov. Matice v Mn rSboru ima svoj III. redni občni zbor v pondeljek dne 12. marca ob 20. uri v rc Stavracijskih prostorih Nar. doma z obi čajnim sporedom’. Poročal bo tudi glavni tajnik pokr. odbora g. Mahkota. — Prosimo članstvo, da sc v obilnem številu u-dcleži zbora. — Odbor.
m Dragi Bonetftl večer. Naša domača umetnica gospa Brandl-PeHkahova priredi skupno z g. Frlschom dne 4. aprila drnci Sonatni večer z novim' vgporedom. Občinstvo Se opozarja rta to, da Se prireditev ne objavlja z lepaki, Predprodaja vstopnic se vrši pri Hoferju v Šolski ul.
m Nova fijnkcrska tarifa v Maribora, ki jc stopila v veljavo 23. febr. in ki nam jo je podalo v objavo okr. glavarstvo, je žal za obseg našega lista preobširna, Sicer pa mora biti novi maksimalni cenik v notranjosti vsakega voza. f pa' Najlepše romane in druge razno-
vrstne kn|ige iz svetovnega slovstva V vseh jozilhh ijsposojujc proti neznatni izposojnini »LjddSka knjižnica« v Narodnem domu. Knjižnica kupi takoj po izidu v' w \ novo t&pvepsko kr'‘'aro. - -- '
m Prošnja usmiljenim Srcem! 77-letna starka, ki dobiva od mestne občine mesečno le 60 kron podpore, in leži že 10 mesecev bolna v postelji, prosi usmiljena srca za podporo, bodisi v živilih ali denarju. Starka je popolnoma onemogla in brez vseh sredstev. Naslov v našem uredništvu, kjer se sprejemajo tudi darovi.
m Seznam izbrisanih obrtnih pravic meseca februarja 1023. Ouandest Erna, Gosposka ulica 4, trg. z meš. blagom; Temerl Marija. Stolna ul. 5, obrt ženskih roč. del, predtiskarije, belošivanja ter prodaja zadevnih potrebščin; Weber AL, Vrbanova ul. 30, trg. z živino; Fox Po-lish komp, Trstenjakova ul 15, izdelovanje čistila za čevlje; Strausgttl A., Glavni trg 9. pekovska obrt; I. Wagner-Yerho-nig, Vojašniška ul. 2, agentura v lesni stroki; Punčuh Marija, Koroška cesta 34, branjarija: Lampo Edvard, Aleksandrova cesta 83, trg. z mešanim blagom na drobno; Pirich Karol, Jurčičeva ulica 8, trg. s predmeti prostega prometa, ki niso vezani na usposobljenost; Bizjak-Za-vršnik, Dravska ul. 10, elektromelianična ob'rt.
ni Izgubljeni predmeti. Od 16. do 28. februarja so bili pri polic, komisarijatu v Mariboru priglašeni sledeči izgubljeni predmeti: sveženj ključev; črna usnjata listnica z večjo svoto denarja; črna usnjata denarnica z manjšo svoto denarja; črna usnjata listnica z vsebino 750 Din.; kolek za 250 D in razne listine: rajava usnjata denarnica z vsebino 20 D; usnjata moška rokavica z belo kožuhasto podlago; usnjata črna listnica z vsebino 21 D 50 para; usnjata črna listnica z vsebino 3 D 25 para in 2 znamki po 1 D; ženska ročna torbica, zelenkaste barve na eni strani iz morske školko (bisernico) z ročnimi deli; moški klobuk.
m Najdeni predmeti. Od 16. do 28. febr. tl. so bili oddani pri kr. polic, komisarijatu v Mariboru sledeči najdeni predme ti irt se zamorejo dvigniti: manjša svota denarja; ženska srebrna zapestnica; pes volčje pasme; sveženj ključev; 2 ključa; srebrna ženska ura; denarnica z večjo svoto denarja; 'sveženj ključev; preveza (šerpa); beli petelin'.
m Pazite na otroke! V eiii zadnjih’ šte vilk smo poročali, da je našla policija na cesti triletnega otroka,, ki je taval po mestu. Včeraj jo na Slomškovem’ trgu povozil nekega petletnega otroka, ki jo sam hodil po trgu, kolesar. Krivda temu ni samo kolesar, temveč predvsem stari-ši, ki puščajo tako male otroke same rta cesto,
m Na cesti obležal. Nek Hausenbach iz Selnice ob Dravi 'se jc v gostilni Wouch na Koroški cesti tako nalezel božje kapljice, da je po policijski uri, ko je gostilno zapustil, preti gostilno na cesti obležal. Dobil jo za svojo pijanost pri policiji primerno nagrado, gostilničar pa Se bo zagovarjal pred sodiščem, ker jc dal že pijanemu pijačo in ga pustil v tako pijanem’ Stanju na cesto.
m Prijeti vlomilci. Decembra hieSefca lanskega leta So neznani vlomilci vdrli v stanovanje posestnika Alojzija Krefta v Olešavcih ter odnesli razne stvari, ob leko irt drugo v skupni vrednosti 19.030 kroh’. Zasledovanje Storilcev je bilo dol go časa brezuspešno. Te dni pa je orož-ništvo aretiralo tri cigane iz Prekmurja pri katerih’ se jo našel še del ukradenega blaga. Vsi trijo so bili izročeni Sodišču,
m Brzojavka ministrskemu predsedni Icu Pašidu. Minister W. r. dr. Vekoslav Kukovec je poslal ministrskemu presed hiku Paniču o priliki njegovega izleta v Ljubljano brzojavko sledeče VSebinc Prosim Vas, da Vaša vlada izpusti iz zaporov okrožnega Sodišča v Mariboru kralju irt državi zveste nacionaliste. Dr Vek. Kukovce. — Nadalje je brzojavi! dr. Kukovec ministrskemu predsedniku Pašičn: Prosam' Vas, da v Ljubljani za slišite v hotelu »Llovd« stanujočega Ru sa Polanskega zaradi kršenja njegove osebffe Svobode 6 strani Vašo vlade. Dr, Vek. Kfikovee.
m Kavarna »Beograd« jc 'danes v So b'oto odprta do 2. ure popolnočf.
m Prof. Egon’ Kubiček Svira v sobo to in nedeljo v Park-kavarnl. Rače tek ob 20. uri zvečer.
m Hotel Hallnvidl. Vsako nedeljo ju tranji in večerni koncert.
^ Klubi kolesarjev Iti motociklistov »Perun« vabi vse svoje člane rta širši sestanek danes dne 10. marca tl. ob 20. url zvečer v, restavraciji »Maribor«, Grajski trs 1. •*
m Seznam izdanih’ obrtnih pravic meseca februarja 1923. Vid Murko, Meljska cesta, prevažanje tovorov; Šoštarič Iv., Pristaniška ulica, kovaška obrt; Ferlež Leopold, Židovska ulica 11, obrt godcev; Toroš Anton, Meljska cesta, špedicija; Jave Josipi na, Frankopanova ul. 5, trg. z moš. blagom; Čoš Franjo, Cankarjeva ul. 15, obrt mesarjev; Pahor Ivan, Vrtna ul. 8., trg. z mešanim blagom; Guštin! Lina, Cafova ulica 7, prodaja kruha, mesa in slaščic; Muhič Marija, Kopališka ul. 19, šivilja; Temerl Marija, Stolna ul. 5., obrt ženskih ročnih del, prodtiskanja,: belošivanja ter prodaja zadevnih potrebščin; Bali Ivan, Glavni trg, mesar; Klurt Anton', Gregorčičeva ul. 12, trg. z dež. pridelki, mlevskimi izdelki in žitom; Rebolj Ivan, Vodnikov trg 3, izdelovanje orgel j; * .Škot Martin, Koroška cesta 106, izdelova- i nje perila in pletenin; Draučbacber Fra- J njo. Glavni trg, mesar; Vlašič Vladimir,'; Gosposka ul. 13, trg. z fotograf, potreb- i ščipanji; Koller Karol, Jurčičeva ul. 6, ' trg. s predmeti prostega prometa na de- i belo; Toman’ irt Reich, Trstenjakova ul. i 25, izdelovanje čistila za čevlje ter drugih' čistil; Knljiš Jakob, Gregorčičeva ul. j 8, trg. z vinom in’ dalmatinskim’ oljem, i juž. sadjem na. debelo ter prodaja vina vi'! zaprtih steklenicah; Požar Anton', V rt n rt ’ ul. 17, vrtnar; A. Štrause iti in dr., Glavni trg, pekovska obrt; I. Wagner-Verhonig, Vojašniška ulica 2, izvoz leea i« gozd--! nih proizvodov; D. d. združenih' pivova- * ren Žalec in Laško v Laškem. Aleksan- i d rova cesta 12, zaloga piva. Koncesije; j Plonkovič Ivari, Vetrinjska ul. S, gostiln, obrt, prodaja jedil ter točenje virta, piva!; in sadjevca: Jagrič Ivan, Barvarska uL;i 5, postrešček.	i.1
Narodno gledališče
Repertoire:
Sobota, 10. marca. Zaprto.
Nedelja, 11. marca ob 15. url »Tlircj«,! izv. znižane cene. — ob 19. in’ pol »Prt I treh mladenkah«, izv.	’!	- _ ^ •
Pondeljek, 12. marca. Zaprto. """ ~1-^
Torek, 13. marca. Kovaratvo ifi BtUl bezert, C (kuponi). Premijora.	j
—O—	'V	j
Gg. abonent je narodnega gledališča. 1
Kor je s. 1. febr. 1923 že potekel rok aai! vplačan je drugoga obroka, Se naprošajo i vsi gg. abonentje, da tozadevno plačilo: poravnajo pri gledališki blagajni, po—; sebno še ker ima uprava mnogo plačilnih i obvoznoHti, ki jih mora y najkrajšem ča-j su poravnati.
Dramatična šola. Vsi oni gg., ki so Sek osebno ali pismeno javili za Dramatični; šolo, naj so blagovolijo javiti v Bohotu 5 10. marca ob 7. uri zvečer na odra tak. * gledališča. Pri tej priliki Se lahko prijavijo še vsi dosedaj neprijavljeni, ki' imajo veselje do gledališke umetnosti.
Nedeljski predstavi. Popoldne U, t. m. j so vrši ob jako znižanih cenah in’ zadnjic v 'sezoni patriotična drama (Ilirci«. Zve-1 čer pa Se vprizori zelo zabavna id pri- 1 ljubljena opereta »Pri treh mladenkah« > (»Droimaderlhaus«).
 .........——■■■■	i	... ■■ n i....   ,	,	II	;
Kultura In umetnost
X Parma: Urh’, grof celjski. Včeraj SO je vršila tretja repriza to opero, s katerei uprizoritvijo ob priliki skladateljevo pctinšcstdesetlotnico smo 'se v poročilu le v splošnem bavili. Slavnostno poročilo naj bo odsev notranjo razpoloženo&ti, kakor je tudi slavnost na sebi izraz čuvstev, ki jih gojimo napram ustvaritelju umetniškega dela. Včerajšnja uprizoritev o« pcrc ni pokazala tistih nedostatkov, ki so bili pri promijori tako mučni; vendar moramo omeniti sledeče: Marjeta (ga. Mitrovičeva) podaja svojo glavno vlogo z velikim razumevanjem in ljubkostjo. Želimo pa, da opusti tisto pritegovanje k’ višjinf tonskim legam, kar napravi pelje v umetniškom’ oziru noizrazito in nasprotuje načelom umetniškega petja. Osoblto v prvem aktu, pri inače učinkoviti ariji, je bil ta nedostatek zelo občutljiv irt kaj rada se taka razvada vgnezdi tudi pri drugih. Intonacija bodi precizna ln značilni toni višjih leg naj bodo brez pritegnjenih tonov. Ivan (g. Jež) je kot diletant podal kmetskega fanta z nekako realnostjo. Ti večkrat v izraževartju svojih čuvstev niso posebno temperamentni na zunaj, auipak bolj zdrzni, mirni irt preračunljivi. V pevskem oziru jo z ozi-main - - —	^	nnini'	»«	J-«-'.'oljAl	in	rta-
, A
J V
■aeuSu
»TAB O K*
I
... -..._»/ iiiii
Maribor. 11. Tnnrva 192S-
prani premijeri napredoval. (Ali So v to poklicani faktorji kaj razmišljali o uzro-kih takratne distonacijel Škoda so nam že zopet zdi, o zadevi rampe še izgubiti ibesed). Pengar (g. Čipič) ima kot diletant ■Pa gledališkem odru že malce daljšo ka-rijero za seboj ter se prav spretno vglobi Jv svojo vlogo. Ima prijeten organ in oči-Jvjdrto napreduje. V Jerici (gdč. Kogojevi) so podani pogoji za uporabljivo moč. Pač pa bo treba vsestranskega in vztrajnega šolanja, vsled česar jo ne maramo prezgodaj hvaliti. Glavno osebo, Urha, je kreiral g. Arhipov. V pevskem oziru prav zadovoljivo. V igralskem oziru pa tnam je kot moški vitez-dostojanstvenik v 3. dejanju mnogo bolj ugajal, kot pa ■kot zaljubljen pustolovec v drugem dejanju, kjer si hoče pridobiti naklonjenost kmetskega dekleta. V praksi bi moral že iri slika iz realnega življenja naj bi bil V takih slučajih kazati več temperamenta gledališki oder. Sedaj pa h kardinalni točki tokratnega poročila — k zboru. Zbor ima ravno v tej operi važno mesto in to ■V vseh dejanjih. Dočirri se ženskemu zbora vidi, da se potrudi, ustvariti nekako naravno sliko dotične Situacije, manjka pa to moškemu zboru. Sedaj, ko je v pevskem oziru že precej izšolan, je že čad, da se začne gibati. Vse scene, kjer je moški zbor nastopal, niso napravile v dramatskem' oziru prav nobenega utiša. In uprav v tej operi je toliko hvaležnih pcen, katere bi režija lahko uporabljala v dramatsko izšolanjo zbora. Recimo v prvem dejanju, položaj z romarjem, katerega so razkrinkali; v drugem dejanju, Scena z grofom, katerega ujamejo in ki Siaj tvori nekak dramatski višek. Vse je bilo leseno in neokretno, tako da človek, ki hi že poprej orijentiran’ glede -Vsebine, ni dobil prav nobene jasne slike, čemu vendar ti možje več ali manj stoje na odru in od katerih tu pa tam eden pri-Jrzdigne roko ali pa druzega malce pogladi in potisne. In v tretjem dejanju, na Slavnostnem prostoru. Nn pa tam so bili opazovati znaki kakega smotrenega kretanja, potem pa *— mirna Bosna. Treba bo torej začeti S sistematičnim Šola Sijem W uprav pričujoča opera bi lahko Služila v ta namen. Gledališče je bilo dobro obiskano in pričakovati je, da še doživimo nekaj repriz. Gotovo pa je, da •'je ta opera za Maribor tistega pomena, kakor v tej sezoni za Ljubljano Foersterjev »Gorenjski slavček«. H. D.
‘ s Ljubljanski Zvon’ ima v svoji drugi ■ številki Sledečo vsebino; Dr. Jože Glo-‘Sar zaključuje svojo instruktivno raz • pravo olepiknjigi, Marija Kmetova prinaša nadaljevanje romana »V mete ' žn«, dr. Ivan Prijatelj pa v Svojem' eseju ' »Poezija, mlade Poljske« podaja portre 'te pesnikov Miri jama iri Lange ja ter Jaha Kasprovieza. Zlasti podoba zadnjega enega najpomembnejših in najglobokej ših pesnikov Sodobne poljske literature je očrtana z vso drju Prijatelju lastno plastiko in nazornostjo. Ivan Rozman jo objavil nekaj uspelih aforizmov poč naslovom »Nova erotika«, vzetih iz zbir ke, ki v kratkem izide. Miran Jarc nadaljuje Svoje »Črne čarodeje«, Ivan’ Zorec pa je pričel objavljati sveže pisane lju bezenske slike pod skupnim naslovom »Ljubice tri«. Igo Gruden ima močno ritmično razgibano pesem »V brezupni uri«, Mirko Pretnar pa nekaj s voj e vrst lirih, tagorejevsko nežnih vorzov pod na felovom »Pričakovanje« in »Še nekaj«. V »Književnih poročilih« ocenjuje dr. Ferdo Kozak Gradnikovo pesniško zbirk' »Pot bolesti«, mladi Seliškar pa Vodni kovo pesniško zbirko »Žalostne roke«. J, P—k. piše o Zorčevi noveli »Zmote iri konec gospodične Pavle«, dr. Josip To toinšek pa o Orlovi kriminalni povesti »Pasti itt zanke«. Vseučiliški profesor dr 'A. Gavazzi je temeljito iri temperament no obračunal z Randijevo italijansko knjigo »La Jugoslavia«. V »Kroniki« pa zlasti opozarjamo Ha strokovno iri zani mivo Štritofovo poročilo o dosedanjih predstavah ljubljanske opere. — Vsebina revije je torej dovolj pestra in’ aktualna, da naj vsak omikanec, ki se zanima za razvoj Slovenskega slovstva, poseže po pji. Naročnina stane letno Diri. 90, Toplo priporočamo.
POLNP. V mesecu aprilu je določen olimpijski dau LNP in sicer: dne 8. aprila raprezentarica Colja proti reprezentanci Maribora, v Mariboru; dne 15. aprila revanš v Celju. Z ozirom na sklep poslovnega odbora LNP se 8. aprila v Mariboru ne sme vršiti nobena druga športna prireditev, na kar se vsi klubi izrecno opozarjajo. — Seje pododbora se bodo vršile vsak torek ob 20. uri v posebni sobi restavracije »Grajska klet« in sc po časopisih ne bodo oznanjevale. — Vsi dopisi na pododbor naj se pošiljajo na naslov: Janko Hrast, Maribor, II. art. podoficirska šola.
: I. SSK »Maribor«. Vaja prvega iri rezervnega nogometnega moštva ISSK »Maribor« se vrši v nedeljo dne 11. tm. popoldne od pol 15. do pol 16. ure v Ljudskem' vrtu. Vsi igralci morajo biti ob navedenem času na svojem mestu. — Kapetan.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje pb nedeljah od V? 10-—VjU-ure in ob četrtkih od 18.—V320. ure Btladin. oddelek ob sobotah od 18.—19. ure
Spori
Porotno sodišč®.
Uboj na Laznici.
Dne 29. januarja tl, je popivalo v Rottnorjcvi gostilni na Laznici več fantov iz Limbuša, med njimi tudi Anton Kokol, posestnikov širi v Limbušu. Pri plačevanju je prišlo med fanti in gostilničarko radi nekega raztrganega 100 dinarskega bankovca do prerekanja. Med tem’ je prišlo v gostilno več fantov iz Bistrice, med katerimi se je nahajal tudi današnji obtoženec Anton' Tomšič, kurjač pri Kobijevi žagi na Laznici. Dragi navzoči gostje so prigovarjali vstopiv-šim, naj napravijo red in naženejo limbuške fante. Bistričani, že malo vinjeni, si niso dali dvakrat reči. Šli so ven iri odtr gali od bližnjega plota vsak po eno lato in se spravili nad limbuške fante, ki so začeli takoj bežati. Obtoženec je dohitel umrlega Kokola ter ga udaril z lato s tako 'silo po glavi’, da se je Kokol ub mestu nezavesten: zgrudil na tla. Tomšič se je nato vrnil v gostilno ter se pohvalil, češ, onega s »šekaSto« kapo Sem tako u-daril, da se je kaT zvrnil Ha tla. Nezavestnega Kokola So prepeljali v Limbuš, kjer je nastopnega dne umrl. Obdolženec priznava, da je tekel- za umrlim iri ga udaril, trdi pa, da sc je Kokol ustavil in se obrnil proti njemu. Porotniki so vp, šanje na uboj potrdili, vsled česar je bil Tomšič obsojen Ha 18 mesecev težke ječe.
NajlepSe je Med vsemi lanskimi zleti poljskega Sokolstva uspeli zletMalopolj-ske sokolske župo v Lvovu, ki je bil obenem tudi jubilejni zlet lvovskega Sokola, ki je ob tej priliki slavil svojo 55-letnico. Gosti so prišli iz vseh delov Poljske, a mesto je bilo na čast Sokolom vse v zastavah. Ob tej priliki se je vršila tudi sokolska razstava, ki bo tvorila temelj sokolskemu muzeju iri arhivu v Lvovu. Zleta so' se vdeležili tudi razni ministri, zastopniki mesta iri.vojske. Poljski sokolski savez v Varšavi je zastopal br. Stanislav Biega, namestnik starešine sa-veza, ki je pred mnogimi leti deloval na sokolskem polju v Lvovu. V svojem slavnostnem pozdravnem govoru je Biega omenil tudi prve ustanovitelje poljskega Sokolstva, med katerimi so bili tudi nam dobro znani: Franjo Hochman, Anton Durski, Edmurid Cerar in Ksaver Fišer. Sokolstvo je obiskalo tudi grobove So-kolov-legijonarjev ter prisostvovalo svečanosti odlikovanja lvovskega Sokola z vojnim’ križcem za zasluge pri obrambi Lvova pred sovražnikom. Vršila sta se dva velika nastopa, pri katerih je pri prostih vajah sodelovalo krog 1300 članov, članic iri naraščaja. Razen javnih nastopov so Se vršile tudi prvenstvene tekme v lahki atletiki iri raznih igrah ter v nogometu na igrišču športnega klu ba »Pogonj« ter na orodju v telovadnici. Povorke po mestu se je vdeležilo preko 2000 Sokolov, Sokolic iri naraščaja ter70 jezdecev. Na tem zletu ostalo Sokolstvo ni bilo zastopano. Tako niso bili zastopani Čehi vsled neurejenosti političnih razmer med obema slovanskima republikama Češkoslovaško iri Poljsko ter se je radi tega češko Sokolstvo abstiniralo. Prisostvovale pa niso tudi druge slovanske sokolske organizacije.
Malopoljska (gališka) sokolska župa je imela lansko leto 15 okrožij s 107 dru štvi iri 10.410 člani, članicami in naraščajem. Za časa vojne je zaspalo 30 društev. Organ župe je »Przewodnik Gimnastvc zny Sokol«, ki izhaja v Lvovu že 39 let, urejujeta pa ga br. Stanislav Walek in br. dr. Malaezvnski. Starosta Malopolj-ske župe je Tadeus Powidzki, starešina Sokola-matice dr. Josip Borowiec, vodja župe dr. Vladimir Swiantkiewicz, a. vodja Saveza Poljskega Sokolstva je br. dr, Rucinjski.
Sokolstvo.
Poljsko Sokolstvo.
Po osvobojeriju bratskega poljskega naroda, še je pričelo poljsko Sokolstvo izredno hitro razvijati. V savez, ki ima svoje sedišče v Varšavi, so se organizi rale številne riove župe, med katerimi deluje najbolj živahno iri azilno gališka ki je obstojala tudi že pred svetovno voj rio kot savez poljskih Sokolov v Lvovu Lansko leto je priredilo poljsko Sokolstvo tudi svoj prvi večji zlet vielkopolske župe v Poznanju. V Poznanju je obsto jal poljski Sokol tudi že pod nemško vlado, samo da ni Smel biti včlanjen avstrijskem poljskem Sokolskem savezu ter da rii smel nositi Sokolskega kroja, ampak posebno športno uniformo. Sok o li v Nemčiji so bili organizirani istotako kakor ostali Sokoli, a razen na Poznanj skeiri in v nekaterih dragih krajih je bi lo poljsko Sokolstvo izborno organizira no tudi v Vestfaliji, kjer so tvorili So kolska društva poljski rudarji. Sedaj so se Poljaki bivših nemških pokrajin organizirali kot Vielkopolska sokolska žu-pa v Poljskem sokolskem savezu. Lari skega zleta v Poznanju se je udeležilo do 10.000 Sokolov, Sokolic iri naraščaja, ta ko da je bil ta zlet pravi triumf poljske sokolske Misli v nekoč skoro docela po riemčenem mestu. Dragi večji sokolski zlet je bil lansko leto sokolski zlet Šleske sokolske župe v Katovicah, katerega Ise je vdeležilo preko 2000 Sokolov, Sokolic iri naraščaja. Zlet je mnogo pripomoge do populariziranja sokolske irleje v polj ski Šleziji, kjer je Sokolstvo še mlado, Lepo se je razvilo po vojni poljsko So kolstvo tudi v Ameriki, kjer je tudi že poprej uspešno delovalo. V severni Arne riki obstoja preko 300 poljškib Sokolskih društev, ki so organizirana v 15 župah ter imajo krog 15.000 članov, članic in nara-i ščaja, ■	- ..-i-j;1 "• '^.-i	■; "
Gospodarstvo.
J. Zadravec:
Obrtništvo in konkurenca.
Konkurenčno vprašanje je daridarieš, ko se vsakomur po bogastvu in dobičku sline cedijo, eno izmed najvažnejših eksistenčnih vprašanj našega obrtništva Nova podjetja, nove obratovalnice rastejo kot gobe po dežju, — vse stremi za osamosvojitvijo. So to posledice vojne dobe, znaki našega novim razmeram ne odgovarjajočega obrtnega reda, največ krat pa tudi pomanjkanje treznega pre mišljanja s strani obrtništva samega, Kdor opazuje razmere na deželi, bode mi priznal, da naše pomočništvo, komaj da dovrši predpisane mesece, stremi za brtnim listom. Naravnost neprimerno se množe v zadnjem času prošnje za dispen ze — pravcat lov na izrabljanje s cesarskim ukazom od 5. decembra 1915 med vojno vpeljane olajšave. Oproščen me sarski učenec, kateremu 'se po izučitvl stoječemu izveri svoje stroke skozi 6 let pred vojno niti Sanjalo rii, da bode kedaj prijavil svojo obrt, se spomni olajšav ce sarskega ukaza, jih izrabi S svojo vojno udeležbo ter zahteva pregled predpisane ga znanja. Celo vrsto takih cvetk iz zad nje dobe bi lahko naštel. Vse premalo polaga pomočništvo vrednosti Ha daljšo, temeljitejšo prakso, vse premalo ga vleče v svet, da si svoje znanje spopolni ter da si pridobi podlago za svoj Strokovni napredek. Izvzemši maloštevilne izjeme po greša naše obrtništvo vsled pomanjkanja strokovnih šol 'stanovskemu razvoju po trebno podlago. Ti dve okolnosti iri de; stvo, da je še vedno več kot preveč He legitimne obrti, uplivata Ha njegovo stališče rieugodrio iri naravno jc, da bode tudi obrtnik moral začeti misliti ria Sredstva, kako mu je zmagati v konkurenčnem boju.
Cilj posameznika je, doseči V8aj i dobiček, ki Mil omogočuje h obstftriek Sredstva za. to »e bistveno razločujejo; eni iščejo svoj dobiček z visokimi cenami, drugi s slabim izdelkom, tretji —
po nacijoualno mešanih krajih — S svojd narodnostjo ali morda celo strankarsko pripadnostjo. To velja samo prizadetim. Nobeno teh sredstev ne smatram za dobro. Ob dandanašnjih časih nikdo rad ne plačuje previsokih ceri. Slab izdelek se maščuje sam riad Seboj. Narodna ali strankarska pripadnost pa tudi ni trajno uspešno sredstvo. Praksa rias uči, da si tem odjemalce odtujujemo v škodo svojo iri celokupnega obrtništva. Pot do našega cilja je sicer trnjeva, kulminir* pa v poglavitnem: 1. V pazljivosti ob nakupu surovin in izvrševanju naročil. &
V štedenju in' sfopnjevalnem razširjanju obrata brez prevelikega zadolženja povečanja stroškov. 3. V stalnem spopd' njevanju znanja y izberi in vzgoji dobrega pomočništva.
Pameten’ obrtnik bode ki blago iri Pf' irebščine naročeval le pri onih veletrZcib in tovarnarjih, ki 'stavijo najugodnejše pogoje. On bode stalno informiran o tržnem položaju. Pozorno bodo sledil izpre* mernbaM cen in vsem' važnejšim pojavotrf na gospodarskem polju. Radi zmanjšanj* stroškov iri za dosego ugodnejših cen bode stremel za tem, da pridobi svoje stanovske tovariše za kako skupno akcijo, zlasti Če gre za kak priložnostni nakup ali sicer za kak dragi predmet, na primer stroj. Vsako, še tako malo priliko bode porabil za znižanje stroškov, odnosno z* izboljšanje izdelkov. Šel bode z eno be4 sedo »h kovaču in no kovačku«, če boe® pospešiti svoj obrat. Z naj večjo paznostj® bode skrbel za izvrševanje naročil, da n4 godi svojim odjemalcem glede dobavnega roka in glede kvalitete izdelkov. Pri lt' rahljanju konjunktur naj ne hode P1'®* velik sebičnež in naj ne pozabi pregovora, ki pravi:'»živi in pusti, da živč tud drugi«.
Neobhoderi življenski pogoj obrtuistv* je, da štedi. Le prevečkrat najdemo zla*"1 v vinskih krajih v tem pogledu prikazu1’ ki stoje izveri cilja po izboljšanju “aV mer. Usodepolno je za vsakogar, ki T-3a\ ravnovesje med »dobiti in dati«, 1118 imetjem iri dolgovi. Dobremu delu, dovoljivi postrežbi pa sledi uedvotnH. razširjenje kroga odjemalcev. Ohraniti Stare odjemalec iri si pridobiti riove, uul ostane princip vsakega poštenega obrtnika. Razširjanje odjemalcev bode P8* vzročilo povečanje obrata, pomnožit^ delavnih Sil iri prirastek na dobičku. I*0, laskam nikomur, če trdim, da je umetni oni, ki zna kar najbolj ekonomsko izrav Ijati vse produktivne sile svojega P°/ jetja, ki jih ve navajati k natančnemu lfl vestnemu izvrševanju dolžnosti iri jrh 510 pušča nezaposlenih. Če je komur, je ^e' dvomiio tudi obrtniku čas — zlato. pkr' ben’ obrtnik bode skušal pred vsem š jimi prihranki povečati svoj obrat. Id ’ kolikor mu to rii mogoče, bode s tre®18 premišljenostjo najel potrebno iri to le v toliko, v kolikor riujrio zabte povečanje njegovega obrata, na pod’3", racijonalnega izkoriščanja proizvaja'111 ^ sil. Glede tretje točke, katero sem uvod® ma kot pogoj za zdrav razvoj obrtniŠtv, omenil, bodi mi dovoljeno, da ugotovi#* da ravno v tem oziru posveča naše ohT. ništvo vse premalo pažnje za napre®8 ^ Le redke so izjeme, da najdemo #0 obrtništvom kak strokovni list in ka žalostno je dejstvo, da ima edirio g'35V slovenskega obrtništva tako malo 'ia!’°?{ nikov. Čitauje strokovnih listov, d*3 gA bodejo isti v kateremkoli jeziku. 3® treba, katere bi se vsak posameznik , riajvečji meri zavedati Moral. Na'-0 ' ^ slovenskega obrtnega glasila J0]tj Vestnik« smatram pa kot' moralno " Ag, nošt slovenskega obrtnika. Vodilu® n^f(. lo obrtništva mora biti napredek. dek vzgojo samega sebe, vzgojeno pomočništva iri naraščaja. Z željo. _ vrstice onim, ki imajo na svojem 111 celokupnem narodrio - ekononiskeiu predku interes, koristile, končani.
dpi
g Posojilnica v Mariboru, ^^fpro-dom, je imela v letu 1922 denarne? ^.jl meta K 510.599.938.28. napraM ^V.^!4 več za K 202,904.083.07. Števito ^Jekov znaša 2670, ki imajo vplačan ..gjoei žcv K 243.340.-. Vloge na vložne j, iri v tekočem račutiu znašajo f -[931 1922 K 57,437.468.73 in šo Se proti iei ji-povišale za 16.522.203.12. Na vadna J la in krediti v tekočem računu K 55,234.149 K*. Naloženega denarM ^ 1,579.799.—. Cisti dobiček za leto ^ ša K 1.095.143.71. Podpor se je v J . p izplačalo y„ dobrotvorpe • &&&*
Maribor, n. marca !92S,
* ‘A’ % IS T?<.
•Strah % ,
Kopina
q Svojega sorodnika trgovsko hišo ali hotel v w*“’ Ptuiu ali Mariboru; eventualno tudi mlin, blatil v'noSracl ali ,eP° posestvo v ptujski, or-Oj,; a3‘ ljutomerski okolici. Ponudbe z natančnim kh*01’ ’2lnero posejva in zadnjo ceno na: Doktor hni °W^' še3 ot3sea Pr* Poštni direkciji v Ljub*
477 3-3
——  -------------------------
2595 78-28
klobuke t*	dežne	piašfe,
1*1 gamaše, dežnike, palice, ter razno modnp |ianteriisk0 Mag0 V veliki izbiri, najceneje pri
LAH, Maribor, Glavni trg 2
CENJENE DAME!
Ne pozabite, da se
po najmjii modi in n;jce- M R E! m neje izdeluje in preoblikuje pri Ura i S Dravska ui. štev. 10, Maribor.
i#®0l898® a
324.300.—, Občni zbor Posojilnice tee vrši v nedeljo dne 25. marca t. 1. ob 10. uri v Posojilničnih prostorih v Narodnem domu.
s Dobava aparata /.a zatvarjanje bia-hikov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici Se vrši dne 20. marca t. 1. aParata za zatvarjanje bruikov. Pred-hismerja ofertalna licitacija glede dobave dietni oglas je v pisarni trgo/ske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom ha vpogled.
g Dobava olja in masti za avtomobile.
pisarni Upravnika državnih monopo-lov v Beogradu se vrši dne 20. marca 1.1. ob H.
uri dopoldne ofertalna licitacija Slede dobave 6.000 kg redkega zimskega avto-olja, 2.500 kg gostega poletnega avto-olja in 3.000 kg rumene konsistentne hiasti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske, in obrtniške zbornice v Ljubljani 'Oteresentom na vpogled.
g Prpdaja stare vojaške opreme. Pri Upravi zavoda za izradu vojne Olječe IT. ]v Sarajevu se bo vršila dne 20. marca 1.1. °yažba stare vojaške opreme (obleke, če-Wc. obutve jtd.) Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava moke. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Ljubljani ®e bo sklenila dne, 14. marca tl. ob 11. uri “°Poludne pogodba glede dobave 210.000 krušne moke (tipa 80%). Predmetni °&las je v pisarni trgovske in obrtniške rornice v Ljubljani interesentom na Pogled.
, 8 Dobava mesa. V pisarni ihtendan-Dravske divizijsko oblasti v Ljub-se bo sklenila dne 15. marca tl., pri
vojnem okrugu v Celju dne 16. marca tl. ter pri komandi mesta v Slovenski Bistrici dne 17. marca tl. pismena pogodba glede dobave mesa za garnizije Ljubljana, ozir. Celje in Slovenska Bistrica za čas od 1. aprila do 30. junija 1923. Pred-' metni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g III. ljubljanski velesejem. Kakor že dve leti, tako se bo tudi letos vršila ta v nnrodno-gospodarskem oziru tako važna prireditev v času od 1. do 10. septembra. Predpripravo so že v polnem teku in lepo je že število neobveznih pri jav, na katere se bo pozneje pri razdeljevanju prostora v prvi vrsti oziralo. Čeravno sta oba dosedanja velesejma dosegla v vsakem oziru zelo le>pe uspehe, vendar naj bi letošnji III. ljubljanski velesejem po svoji sijajnosti in uspehih prekašal oba prejšnja; letošnja volese-jemska prireditev n®j bi bila manifestacija naše gospodarske sile in pokazala naj bi svetu cvet, naše industrije in veletrgovine. Zato vabimo vse interesirane kroge, naj si že sedaj z neobvezno prijavo zasigurajo udeležbo, ker se je lansko leto zgodilo, da je moralo biti preko 50 re-flekt.antov odklonjenih, ker so se zglasili prepozno in ni hilo več prostora. V mesecu marcu sc bodo razpošiljale tiskovine za prijavo in se tem potom naproša vsakdo, ki je na tem interesiran in slučajno tiskovin rte bi prejel, da jih reklamira pri uradu »Ljubljanskega velesejma« v Ljubljani.
..	—o—
Iz življenja in sveta.
Utlruženje beračev.
Sicer Sc čudno glasi, če čita človek pri nas o organizaciji beračev, o kateri se pri nas do danes, ko je sicer žc organizirana vsaka dekla in hlapec, še ni nič slišalo. Dasiravno je v gotovih dneh tudi po paših mestih mnogo beračev, vendar pa lahko s ponosom thlimo, da nimamo največ beračev. V Londonu, Rimu, Madridu in drugih svetovnih mestih srečate toliko siromakov, ki prosijo za milodare, da vas končno navzlic dobremu srcu mine dobra volja. Najbolj je radi beračev razvpita Španija, ki ji pravijo celo »dežela beračev«. In res je na Španskem toliko beračev, da so organizirani, kakor na primer pri nas delavci. V vsakem mestu in večjem kraju imajo svoja stanovska udruženja, plačujejo članarino, volijo poseben odbor in predsednika. Predsedniku ni treba po ulicah beračiti, toda vršiti mora vse polno drugih važnih nalog: zastopati mora berače pri policiji, rta sodišču, v uradih itd., presojati spore med člani, dodeljevati okraje posameznim članom in vršiti druge take važne posle. No, če bi bili tudi pri nas berači tako dobro organizirani, nedvomno bi postavili za bodoče volitve tudi svojo — kandidatno listO.	.	..,
Muzikalične krave.
Italijanski listi prinašajo poročilo nekega Rosija, ravnatelja gospodarske zveze v Cremoni, o — muzikaličnih kravah. Ta direktor namreč z vsem prepričanjem trdi, da godba zelo dobro učinku-
je na količino in kakovost kravjega mlet ka. V dokaz te svoje trditve navaja slu« čaj, da jc neka krava pri poslušanju vot i jaške godbo dala štiri litre več mleka kakor navadno. Naslednjega dne pa, ko pri molzenju ni bilo godbe, je dala lo navadno mero mleka. Pravi pa, da je krava tudi mnogo mah j c pojedla, ker je poslu« šala godbo. Resi zatrjuje, da so praktični Amcrikanci takoj, ko so zvedeli za to zgodbo, napravili poskuse, ki »o se baje1 dobro obnesli. Zato nameravajo na veejihl farmah nastaviti posebne godbe, da vsak dan prirejajo kravam koncerte. Obetajo si od tega dvojni dobiček: več mleka ijf prihranek na krmi. Reči pa moramo, c« so ameriške krave morda res bolj muzikalične* kakor naše; a naše se drže starega pravila: boljša krma — več mleka, slabša krma — rnanjc mleka.
Popisi.
I Brezno. Skoro neverjetno, a res je, dal uporablja naš cerkveni konkurenčni odbor še v petem letu naše svobode žig »Kirchenkonkurronzausschus Freseri«. —*
Menda ga gosp. župnik varuje v svrho, da se spomni ob njega pogledu onih lepih! zlatih časov, ko so tudi njega gonili p® zaporih? Želimo, dn n na vidimo več!
—■ju.u.l.flJ ih □ u:UOCD
Zahtevajte a d s akt ga* sitim „ Wabor“. •;
; i
noananmaono o □ □□□□onoanooa
Mala oznanita.
^rbr.ik z dobrimi spričevali j®*« službo na veleposestvu. tak*j. Naslov te p ve
* »pravi lista. 487 2—8
^»n«tlpistln|a, dobra stroje-P^ka in hitra (nemška) ste-wraflnja, slovenske odnosno Jmohrvatsko in nemške ko-*®spoo<j|epoe popolnoma mož-Ja> so išče. — Slovensko in Je»ško lastnoročno pisane f°nudhe je i curiculum vitao jh referencami poslati na **rdko: Mednarodni carinsko-?P«dicijski bureau Bran. Pn-vovič & I. Bonča, Maribor. *«ksandrova cesta Slov. 44-1. 44? 3-S
***MruJ<tor za geometrijo in J^hrnetiko ia nižjo gimnazijo *® išče. NaJor v upravi. 48a
'jfpohčna ISSe stanovanje
* hrano, eventuelno z drugo •Ospoiifno. — Naslov pove "PUvuištvo-	491
I?(,a! se »koraj novo žensko •p °- Vpraša so v upravništvu »tabora«.	496
tf
* Prodaj omara za obleko
* P>salna miza. Meljska ee-
15, trgovina.	490
Brennabor otročji
Vli i k’ raoili® Linče in če-. JI. Joto Vošnjakova utica 1®
* fi&dsiropjt.	*
Jajv
ta? ? vL°m in stanovanjem e».?J - 4 prodaj. Radvanjska ®ta 7.	489
Br«' u*®Pne in stenske, poki* • n8B°hdneiq tvrdka R. št il*.k War. Gosposka ul Maribor. 433 15 8
Izjava. Lastnik oglasnega zavoda: i. Zorman, aaon-luo in reklamno podjetje, Liubljsn*. Gledališka ul 2, Ljavlja, da je vsak nespera znm med njim in p. Vladimi-rom Šlainob-Mibaileričem poravnan. G. VI. Šlajpoh-Mihaj lovič je s početkom marca t 1. zepet lastonrik oglasnega zavoda: J. Zorman ter po nbiaščen, potovati v interesu in v dobrobit zavod* Joško Zorman.	4-93
Cenj. občin dva se pripo oč»m za prvovrstno izd*lovan e vsakovrstnih oblek po nsi-povejšem kroju in jako nizki ceni. Frcvzzmem tudi vsrko popravilo. Franjo Polance, krojaški mojster. Orožnova j uliea 7, I nad.	561
Soba s ptostim vhodom event.
i s hrano s* odda. Naslov v 1 upravništu.	4'S
■ Hlcjljenična brivnica se vsem priporoča. Prvovrstne postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva uiica 9.	1650
10.000 K nagrada, kdor mi preskrbi ali odda stanovali e z 2 ah 3 sobama in kuhinjo. Naslov v upravi. 484 2—2
Zamenjam svoje stanovanje s tremi sobami (v vili) proti stanovanju t dvema sobama. Naslov pove uprava . lista.	476 3-3
j Mizarski mojster, sam-ki Išče
. večji lokal za delavnico
? v bližini Maribora. Delavnico
5 si uredi sam. Ponudbe pod Lokal« na upravo lista. 470
A H ER I KANSKI
hi angleSM
Singer šivalni stroji
Singer olje, niti, svila Itd.
Prodala
na
obroke.
Singer Igle In
nadomestni delt Lastna mehanična delavnica.
flnscr Šivalni strop acurno A Ce., Newyorit.
iini.W.iiira
Podružnice; MARIBOR, Šolska ulica Slev. 2.
Zagreb, Katlovac, Varaždin, Osijek, Vinkove!, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, Beograd, KruSevac, Niž, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, ZajeCar in Stip. 341 trnoma Zastopstva so v vseh veijlh mestih. ===
1© kava
sladit« rIS
i l!iki
Pl jemo jo samo brez prave kave. Sladkor je drag; mleko je drago, najdražje pa je zdravje! Za otroke, bolnike in rekonvalescente ni boljše pijače. Izdelpje1 jo „S»raIaraa 2BSia“ v Ljubljani, Rož. dolina.' StavSSraa po?sva@sta pisma na razpoEagol
Kontoristinjo
imožno vseh Dlsamiških del x znanjem slovenskega In nemškega Jezika ter strojepisja, sorejme »od ugodnimi pogoji s takojšnjim nastopom Tovarna perila Verdnik in drugovi, družba! z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta i 49i	štev.	51.	j
Masaža lica in glave z najnovejšimi električnimi aparati
v novo urejenem damskem česalnem salonu
M. Fettich-Frankheim
IVlatibor, Stolna ulica 2, Onduliranje	466	Manikur«
Izvrševanje vseh lasnih del.
Stenski načrt Uuhliane
o	I V R
je izšel
v zalogi »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč In kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev" ter se dobiva po vseh trafikah za ceno od Din 7*—, po pošti Din 8'—, kakor tudi v glavni zalogi:
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
J.
OGLASNI ZAVOD:
B11
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA 2.
Zamenjava
stanovanja.
Snažno stanovanje t Sodui ulici z eno sebo in kuhinjo s« zamenja s stanovanjem * dvema sobama in kuhinjo, event. tudi v okolici, Naslov pove uprava.	„
mmmmmmmrni
Mihel Zeva«« ;	j
Markiza Pompadour.
| Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra.
(Dalje.)	(47)
\ »Kralj se je zaljubil v lepo mladenko,« >— je nadaljeval gospod Jakob. —
»Ali ona je sedaj množena!« je vzkliknil vitez d’ Asa as. — »Njen soprog...« — »Ona ne ljubi soproga, ga še nikoli ni ljubila. — Kaiko bi pač mogla krasotica ljubiti ono pošast grdobe, ki se zovc Henrik Le Nonnaajt d’ Etioles. —
»Da, da,« — je goreče pritrdil vitez. — »Imate prav, ona ne more ljubiti tega človeka. — In tedaj,« — je obupno pristavil, -stedaj ljubi i ona kralja!« —
»Do sedaj še ne!« — je odgovoril gospod Jakob. —
D’ Assas je naporno dihal, — sedaj ni mogel več dvomiti o resnici in poštenosti obiskovalca. — Vse je o lgovarjalo — tudi najmanjši podatki so sc strinjali z onim, kar je vedel on sam, -- in to mu je odvzelo i najzadnji dvom in sumu jo. — Ali — ubogi dečko, kako je trpel, — pod besedami neznanca, — ki so liki železu stiskale po njegovi duši, — in so mu v hipni menjavi kazale živo upanje in črn obup, — se je zvijalo njegovo srce v (silni bolestni tesnobi. —
Gospod Jakob ga je opazovil. — »Gospa d’ Etioles se ne ljubi kralja, ali ne bo preteklo mnogo časa, — ko ga bode i ona vzljubila!« —
»Ali,« — se je izvil bolesten vzdih iz 'd' Assasovili prsi. —
»Ali bi bilo to neinctgočal — Jaz jo poznam predobro, — ima zlato srce iil ne pozna življenja! — Sovraži soproga, in kralj je še mlad, — še lop, — obdaja ga kraljevska slava, — bogastvo. — Kako bi pa« uboga revica ne zapadla temu čaru?« —
»Da, da, — —■ —* ah', kako trpim!« — ! »Ali to se ne sme zgoditi. -- 7s>. mirni razvitek Francije* a predvsem za mir j uboge kraljice, ki je že toliko pretrpela,! in kateri sem jaz srčno vdan. —■ Kneginja de Chateauroux, ki je že zakrivila ] toliko joka, — ki je povzročila toliko žalosti in ki je pognala kraljestvo na rob propada, — ne sme dobiti naslednice, — posebno še bolj lepe in bolj mlado!« —	!
D’ Assas je še silo zatajil vzdih, ka-; terega je opazil gospod Jakob s svojim bistrim’ očesom, vkljub zatajevanju, --; a kar je skril za krinko pomilovanja — »Pomilujete mol« — je dejal vitez. —; »Iz celega isrca, — in kdo bi vas he' pomiloval. — Vi ste tako mladi in vaša ljubezen je res odkritosrčna!« —
»Ali,« — je povzel mahoma d’ Assas,] »-kdo vam je navdahnil idejo...« —
»Da vas pridem obiskati« — za je prekinil gospod Jakob. — »Ona sama, j Ivana!« —	j
»Ona,« — je vzkliknil vitez radostno.] »Umevno vam bode, če vam poveni, da sem jo pustil opazovati, — da izvem njene misli in mnenje. — In že nekaj dni do dne pred poroko je večkrat omenila viteza d’ Atfcas in želela govoriti ž njim, se trudila, da bi ga videla.« —
Mladenič je ves vesel in’ radosten poslušal. — pa boječe skoraj vprašal: »Govorila je o meni, — spomnila se me je?« —
»Informiral Kem še in zvedel, da jo vitez d’ Assas v .Bastitji vsled itezriane krivde. —> Vprašal šem previdno kralja, a odgovoril mi je, da ga malo briga, če ostane d’ Assas še nadalje v Bastilji; hotel mu je namreč le dati dovoljno lekcijo. — Pobrigal sem se pri vseh mojih prijateljih, posebno grof du Barry. bate- ; rega ste vi ranili, a ki vam ni najmanj e sovražen, — se je potrudil, — oziroma je dosegel vašo oprostitev, — in Sedaj sem’ prišel semkaj!« —	j
»Da, — prišli ste!« — je ponovil Selič-i
te vitez d’ Assas. —• »Ali kaj hočete, kaj zahtevate od menel« —
»Kako, — ali me še ne razumete!« — »Oprostite, popolnoma sem zmeden, govorite jaeno, — prosim vas!« —
»To je vendar čisto jednostavrfo!« — je odvrnil gostpod Jakob. — Popolnoma sem prepričan, da bode Ivana kmalu ljubila kralja, ali ravno tako sem prepričan, da se ne poda v tak doživljaj, kot le, da zadovolji svoje srce. — Ivana jo preponosna, da bi žrtvovala resnično, odkritosrčno ljubezen nečimernosti, da postane kraljeva ljubica, — posebno če j? oddala svoje srce. — Hočete li vi postati, biti ta njena ljubezen! — Hočete postati ona nepremagljiva zapreka, ki prepreči zbli-žanje Ludvika XV. in Ivane!« —
»In vi ste računali na mene, da bi igral to vlogo!« — je vprašal d’ Assas tresoč se. —
»Da, —• pripoznam, stvar je nevarna,« — je prijazno nadaljeval gospod Jakob. — »Da si pridobite njeno ljubezen za vedno, da jo rešite sramote in obupa, vašo oboževanko, — je treba, da 'se borite zoper kralja, da, — lahko ste tudi v nevarnosti, da vas njegova oblast stre. — Razumem, da se obotavljate, — čeprav ste zaljubljeni, ste vendar tudi mlad in’ — življenje vam je drago! — V prvem hipu seveda ste pripravljeni u-mreti le za jeden’ pogled ljubljene deve, ali seveda, potem pomišljate vendar vse nevarnosti, ki vas bi utegnile uničiti. — To je pač čisto naravno in ne morem vas karati vsled tega. — Vi pa mislite, da je življenje pač vredno, da se mu žrtvuje mladostno ljubezen, gotovo, razumem vas! — A kar tudi vidim, je to. da me Bog zapušča in da sem zastonj upal na vašo gorečnost in’ pogum’. — Končano je torej! — Uboga kraljica bo še torej jokala in Ludviku XV. se ne bo uprl nobeden vitez, — hraber it£ pogumen, — in Ivana bo onečaščena! — Z Bogom', gospod!« —
     .......................
»Ali za Boga vendar, — ostanite!« ~f D’ Assas se je zagnal in preprečil i*-hod, — z nepopisno grozo je poslušal posebno zadnje besede, — videl je Ivano
j v objemu Ludvika XV., ah — vse,
i vse rajše, kot da se uresniči grozno pro>
; rokovanje! —
I »Kaj morem storiti?« — je hripavini ; glasom, uničen, premagan, — vprašal- “*• i »Ničesar,« — je odvrnil gospod J®" kob. — »Ničesar drugega, kot to, kar seta ; vam rekel! — Rešiti Ivano, — kajti r»* Siti Ivano je isto, kakor rešiti kraljic* srčne žalosti, kralja nevarne strasti i® kraljestvo novih nesreč!« — j »Ah,« — je vzkliknil d’ Assas ter ** i priklonil. — »Vi ste res božji poslan®4* j Oprostite mi, za hip šemi sumil, da •••*! j mi hočete ponudit! nekako nizkotno p®"' godbo...«
j »pred katero bi Sc upirala vaša vest. ■"* j Razumem vas, dragi dečko!« — je priflt*
: vil gospod Jakob z žalostnim' glasom. t »Ali kakor vidite, tu se ne gre za 3?°^
' losti, — vse je jasno, — gre se za čaatS® mesto!« —
j	»Da, da, tudi če bi imel umreti!« — •
i	»Dobro torej, počakajte me, dečko, ■*
. grem, da izvršim potrebne korake, — t , pol ure sem nazaj, — in vi ste prosti* »Prost, — prostost!« •— je zamakni** no ponavljal d’ Assas. —
»In ljubezen!« — je dostavil gofcpo® j Jakob, — in odšel, — prepustiv5i vite** j njegovim mislim’, ki So se nejasno podil® i po glavi, — med upom1 in' strahom S*4 ; znanih domnevanj! — i Gospod Jakob se je podal v urad P*4 : bernerja, — spremljan od ječarja. — G**
: beroer se je zval Ludvik markiz de M*4 j chsnlt, — oni, ki je čez nekaj časa pozo**
. je postal pečatnikar. —<
(Dalje pribi  _ ^
Darujte za ,Sklad otroški
bolnice* v Mariboru.
Ma žili I. L tort
Podružnici Maribor,
Aleksandrova cesta štev. 11
c
Delniška glavnica in rezerve Din 50,000.000'— Vloge čez Din 125,000.000'—
I
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Ši-L	benik, Velikovec, Vršac
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja loka.
Agendla: Buenos Aires. Rosario de Santa Fe.
AFIL! AC! JE:
Ljii&Sj&na: Slovenska banka. Split: Jugoslavenska Industrijska banka d. d. BucBapest: Balkan Bank r. t, Vaczl utca 35.
) VVien I.: Bankhaus Milan Robert Alexandcr, Augustiner« sirasse 8.	m	44—1
Izvršuj® vse banšne posl® na jkulantnele
Slanina
debela, soljena, 3 ton. 100 kg, prodaje se v celih komadih po 30-50 Din kilogram. Božidar Jovanovič, zastopnik tvrdke Markovič, Maribor, Aleksandrova cesta 55.	481	6—3
SSlllffli
hiuMjAm
Untai
dedi« v Mariboru
se priporoča cen], občinstvu za najokusnejši rženi, beli in mleč-in kruh ter najfipejše pecivo za čaj in kavo.	2501
anusi
ssMBBnarasmaemHeeei
Semena
vrtnice in sadna drevja-
se dobe pri ,VRT“, Dža-monja in drusjovi, družba z o. z., Maribor, Čopova ulica. Zahtevajte cenik. 407
Priporoča se:
Rajko Zotter
krojač za gospode ia dečke
MARIBOR
Pristan štev. 6, I. nadstropje
(pii Dravi). 413
PALM A
Kaučuk pot p e ttriKe it* potpi ate j
Prednosti!
I JfCe n e Je 1 S
W z o a t n o	|
m trajnije M
H nego od tol .M
iVarstvo%®
|n proti vfagi rai mraza!
Lastnik in izdajate]V. Konzorcij »Tabor«. — Odgovorni urednik. Rudolf f zlm, — Tinka: Mariborska tiskarna A