Edini slovenski dnevnik f Zedinjenih državah Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian I/any •s in the United States. 3= m m m - Issued every day eicep* šunoa/s —i and Legal Holidays 50.000 Readers, s- TSLKFON FI1AJLN*: «87 COETLAKDT. Entered u Seeond-Olass Matter, September tl, ltOS, at Ike Port Ofiee at Kew York, V. T. tk« Art of OraffM o« Marsh S, 1S79. nufoi rxiAminif MIT veirum, NO. 100. — ŠTEV. 100. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 28, 1916. — PETEK, 28. APRILA, 1916. ▼OLum xxiv. ~ umu* xxrv, Nemška vlada noče začeti vojne z Združenimi dr. VČERAJ ZVEČER JE BIL AMERIŠKI POSLANIK GSRARD PRI NEMŠKEM CESARJU V GLAVNEM STANU NEMŠKE ARMADE. — POROČEVALEC 11 ČASNIKARSKE ZVEZE" PRAVI, DA JE KRIZA POPOLNOMA ODSTRANJENA. — NEMČIJA JE ZO PER VOJNO Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. — MNENJI? ČASOPISJA. — STALIŠČE MADŽAROV. — VOJ NA S PODMORSKIMI ČOLNI. Pariz, Francija, 27. aprila. — Uplivno francosko ča->■ opis ji? pravi, da je Nemčija že popolnoma oslabela, ker se z vsemi Štirimi brani vojne z Ameriko. Nemčija j<* bila napovedala Portugalski vojno, ko je hotela anektirati nemške ladje, čeravno je bila Portugalska pripravljena plačati primerno odškodnino. Ako hoče Nemčija začeti s pogajanji s tako veliko silo kot so Zdru- države, je jasno, da se rajše odpove vsej časti in vsemu svoji'iiiu ponosu kot da bi izgubila prijateljstvo Združenih držav. To popuščanje in ta pokorščina jasno dokazujeta, da j« Nemčija popolnoma izčrpana. Amsterdam, Nizozemsko, 27. aprila. — Zastopnik a^uikarske Zveze" je sporočil iz Berlina: Zdi se mi, da je neniško-ameriška kriza, ki je nastala vsled vojne s podmorskimi čolni, popolnoma odstranjen:'.. Kakor kaže, je absolutno nemogoče, da bi prišlo do prekinjenja diplomatičnil) zvez. Zlaj, ko se vrše nied nemškimi diplomati še podajanja glede odgovora, katerega bo poslala vlada Združenim državam, so dobili poveljniki nemških podmorskih čolnov razna ]N»ve1ja. katera morajo strogo izpoljnjeva-ti. Vse je tako urejeno, da s«.* toliko časa, dokler ne bodo pogajan ja končana, ne bo ničesar pripetilo, kar bi dalo Združenim državam povod za nove pritožbe. Berlin, Nemčija. 27. aprila. — Ameriški poslanik Gerard bo nocoj odpotoval v nemški glavni stan. kjer se bo posvetoval z nemškim cesarjem. Pri nemškem cesarju je /e državni kancelar, kateri se bo vrnil jutri zjutraj v Berlin. Berlin, Nemčija, 27. aprila. — Nemška vlada se bavi z Wilsonovo noto mirno, toda zelo resno. Napačna je mis''!, da nemška vlada noto podcenjuje. Xemei zavzemajo napram tukajšnjim Anierikancem Zido prijazno stališče. Nikjer se ne opazi, da obstoji med obema narodoma kako nasprotje. Berlin, Nemčija, 27. aprila. — Značilen je članek, ki ga j<* priobčila 44Taegliehe Rundscban'\ Nekateri odstavki tega članka se glase: — Predsednik Wilson se je postavil čisto na stališče Anglije in si je nadel za glavno nalogo izstrebiti nemški militarizem. Anglija je napravila v sedanji vojni Ameriki veliko ve«* krivic kakor pa Nemčija, toda predsednik Wilson ni proti njej nikdar niti naj)ol tako odločno nastopil kot proti nam. Za Nemčijo ni imel nikoli nobene lepe besede, pač pa *amo ostre proteste in neutemeljene grožnje. Nemčija noče vojne z Združenimi državami. To vojno se mora na vsak način preprečiti. Nadalje piše omenjeni časopis: — Predsednik Wilson upa, da bo pri prihodnjih volitvah zopet izvoljen. Prepričan je. da bo lažje dosegel svoj cilj kot "vojni" predsednik. V tem slučaju bi mu namreč priskočili na pomoč ameriški in angleški kapitalisti. Berlin, Nemčija, 27. aprila. - Nek visok državni u-raduik je izjavil, da bo spor. ki je nastal med Nemčijo in Združenimi državami, mirnim potom poravnan. Nemčija bo takoj odgovorila na ameriško noto. ko se bo vrnil poslanik Gerard iz nemškega glavnega stana, kjer se bo posvetoval z nemškim cesarjem. Ko j« dospela Wilsonova nota v Nemčijo, je bila na-petoyf veliko večja kot je zdaj. Nemčija je seveda odločno proti temu. da bi popolnoma opustila vojno s podmorskimi čolni. Tega predsednik Wilson iii niti zahteval. V bodoče se bo držala predpisov mednarodnega prava in bo potapljala samo one nevtralne bojn*- ladije, ki bodo hotele napasti kak nemški podmorski čoln. oziroma one, ki se ne bodo menile za svarila. BudimpeŠtansko časopisje pravi, da mora Nemčija nadaljevati vojno s |>odmorskimi čolni, če hoče zmagati. POZOR SLAMNIJLARJI ! Bolgarska in Rumunska. Bolgarska, in Rumunska sta sklenili pogodbo. — Vesti o angleško-bolgarskih pogajanjih. London, Anglija. T. aprila. — Minister l«ml Ceeil jt' rekel ■»' ni z:i<1-nji č.-is vršilo ijobi-iio podajanj*' ined Bolgarsko in Anglijo t0 tri marke funt, je hitro pošlo. Moke in drugih potrebščin j.* \ Nemčiji še primeroma dosti. — Iz KuiuuiLske prihajajo neprestano vlaki, ki s., polni žita. Velik požar. Decatur, Ala., 2G. aprila. — V napravah Guef Compress Co. je včeraj izbruhuil grozen požar. — /gorelo je od deset do trinajst tisoč hal bombaža in več voz. Škodo eenijo iiu miljon dolarjev. Ogenj je nastal vied iskre, ki je padla iz nekejra dimnika. Soška fronta. Rim, Italija, -7. aprila. — Kazen artilerijskih spopadov se ni ob soški fronti ničesar posebnega pripetilo. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati. V soboto 2f. nprilu ob 'J. uri imj-poldne »f bo vriilit posebna seja slatunikarske unije v lWethov*>n Hali, med drugo in tretjo Ave. 11a 5. eeati. Namen Mjc jr reiiti vt*» vaiuih vprašanj. Eno teh je tudi, da nam nitJijo avepodarji znižati Plač«. k*t mor&iso i« pravočaano Banditi napadli vlak. Ko m» je včeraj nek vlak Erie železni«*, prihajajoč iz Campbell Hali. vstavil, da je dobil vodo za lokomotivo, je vdrlo vanj šest maski ranih banditov. — Ckrrdli so $500 v gotovini in par drugih predmetov ter se nato z avtomobilom odpeljali v smeri proti New Torku. Ce o e : K. S f K. S 5.... .!M» I 120.... 17.40 30________l.«0 I 330________1S.% 1."________i 140________20-10 i>o.... 3.05 I 150.... 21.75 113--------;:.80 1 360--------23.20 30________4.50 i 170________34.65 35.... 3.25 ! 180.... '26.10 -10________5.95 I 190________27.55 45________«.70 I 200________29.00 50________7.40 j 250________38-5 55--------8.15 j --------43.50 eo--------S.85 1 350________50.75 «5________0.60 I -100________5800 TU--------10.30 j 450________65.-5 75--------11.05 ! 500________72.50 8»________11.75 i «00________S7..KJ 85--------12-50 I 700________101.50 »o.... 13.20 ! sno____116.00 100--------14.50 900____130.50 110--------15.95 ! 1000____142.00 Ker se sdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah te bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na sapad ponavadi par dni kasneje in med tam, ko dobi naslovnik list v rok«, m pri nas cene morda ie večkrat spre- TvifcDKA nun SS ClwlW m Mow Tack. E T. Pariz, Francija, 27. aprila. — Danes popoldne je bilo »poročeno, dii so Neinei z vso silo obstreljevali francoske pozicije pri Avo: court 11. pa niso dosegli nobenega uspeha. V Lotaringiji smo razkropili nek nemški poizvedovalni oddelek. Berlin, Nemčija, 27. aprila. Hitka. ki se vrši pri Ypernu. še ni končana. Obe stranki imata precejšnje izgube, vseeno se pa sodi. da bo zmaga na naši strani. Naša artileriju je v akciji ob obeli bregovih r<-ke Maas. Berlin, Nemčija, 27. aprila. --Vojaški strokovnjak '"Berliner Tageblatta". major Morath piše: Francosko ljudstvo se zelo hitro navdušuje. Zadnje dni je dospelo v Francijo kakih 5000 Rusov. To je Francoze tako navdušilo, da so zdaj popolnoma prepričani o končni zmagi. Mi prav dobro poznamo ruske čete. Z njimi smo se borili na Poljskem in v vzhodni Prusiji in jih povsod z lahkoto pognali v beg. Umevno je, da nam torej tudi 11a Francoskem ne bodo delali Rusi kakih nosebnih preglavic. Pittsburgh. Pittsburgh, Pa., 27. aprila. — Ko so zaprle Westiu^house Airbrake in Union Switch & Signal Co. svoje naprave, je to storila tudi AVestinghouse Eeletrie & Manufacturing Co. V splošnem je situacij« neizpre-menjena. Delavski voditelji so se danes izrazili, da je namen družb delavstvo izstradati. 10,000 pleskarjev bo zastavkalo. Iz urada *" International Brotherhood o i" Painters"' se naznanja. da bo s prvini majem zastavkalo v New Yorku 10,000 pleskarjev. — Pleskarji zahtevajo pet dolarjev na dan. Tem bo sledilo tudi najbrže 05 tisoč krojačev. Zupan Mitchell si na vse načine prizadeva, da bi stavke preprečil. Gospodarska konferenca v Parizu. Pariz, Francija, 27. aprila. — Dane se je vršila prva seja gospodarske konference zaveznikov. — Razen delegatov vseh zavezniških držav, sta bila navzoča tudi francoski predsednik Poineare in ministrski predsednik Briand. Delegate je pozdravil predsednik Po-ineare in jim želel veliko uspeha. Svoj govor je končal s stavkom: Pravica ne bo prej spravila svojega meča v nožnico, dokler ne bo vse slabo uničeno. Živeli zavezniki! — Za pozdrav se mu je zahvalil si-gnor Luzzati. bivši italijanski finančni minister. Izboljšane plače. Washington, D. C., 27. aprila. Delavski department je izdal neko poročilo, iz katerega je razvidno. da dajo industrijska podjetja letos od 20—60 odstotkov več plače svojim delavcem, kot preteklo leto. To je največ vsled tega, ker imajo vee delavcev; nekaj pa tudi vsled povišanja plač. Jeklarska in železna podjetja plačajo 60 odstotkov več vsled povišanja plač in 36 odstotkov vsled pomnožeuja delavskih moči. Opaziti je tudi. da so se zadnji mesec povišale plače za 1—7 odstotkov. Trije ustreljeni v stavkarskih izgredih. Springfield, Mass., 27. aprila. — V danešnjih stavkarskih izgredih so bili trije delavci ustreljeni. Neka 300 mož broječa četa stav-karjev je napadla oddelek policajev. ki so se morali braniti s streljanjem. Nemci se naturalizirajo. Od zadnje predsednikove note se je število prošenj za prve natural izaeijske papirje za sto odstotkov povišalo. Od teh je 43 odstotkov Nemcev in Avstrijcev. — Od 20. do 25. aprila je bilo vloženih 204 prošenj; izmed teh je bilo 98 Nemcev. Splošna vstaja na Irskem. Proglašenje vojnega prava. Posvetovanje v El Pasu. Obregon pride v El Paso. — Poslanik Fletcher še ne bo šel v Me hiko- Dodd je na sledu banditom. Washington, D. C., 27. aprila Vojni tajnik Baker je danes brzo-javil generaloma Šeottu in Fun stonu, da se odpeljeta iz San An tonija v El Paso, kjer se bo vršilo posvetovanje z generalom Obre gonom. mehiškim vojnim ministrom. Konzul Silliman je iz Saltilla brzojavil, da se je general Obre-gou včeraj ponoči odpeljal iz Tor-reona v .luarez. General je imel sprva namen ustaviti se v Piedras Negras. blizu Eagle Passa. toda se je premislil, ker je bil posvarjeu pred neko Villovo tolpo, ki se nahaja v onem kraju. Uradniki v vojnem departmen-tu so mnenja, da bo Obregon danes v -Juarezu in jutri zjutraj v E1 Pasu. kjer ga bosta že pričakovala ameriška generala. Doznalo se je tudi .da bo vlada šele potem odgovorila na Carran-zovo noto, v kateri je zahteval od-poklicanje čet. ko bo končana konferenca. Novega poslanika Henry P. Flet-elierja tudi ne bodo prej poslali v Mehiko, tla se vsi zapletijaji u-godno rešijo: najbrže pa šele po končani ekspedieiji. Poročila, da so se Amerikanei, bivajoči v mehiški državi Duran-£0. podali v Združene države, niso potrjena in najbrže neresnična. Konzul lian na v Torreonu, poroča. da so se razmere, odkar po-veljuje v tistem okraju general Trevino. izboljšale; edino kar je. je pomanjkanje hrane. Columbus, N. Mex.. 27. aprila. Vojaki, ki so se danes vrnili iz. Pershingovega glavnega stana, so pripovedovali, da je ameriška ek-spedieija s hrano, streljivom in drugimi potrebščinami za več mesecev peskrbljena. Vozniki, ki dovažajo armadi potrebščine, so pripovedovali, da imajo med potjo večkrat sitnosti s civilnim prebivalstvom. Pershingov glavni stan, 27. apr. (Brezžična brzojavka). Kolonel Dodd je na sledu večji tolpi ban ditov. Prišlo je zadnje dni do bojev. Kolikor morejo posneti iz pri povedovanja prebivalstva in naši! zrakoplovcev. se nahaja glavnr Villova četa v gorovju blizu Mi naee. Angleži in Turki. Turki poročajo, da so izgubili Angleži veliko število vojakov. — Boji v Egiptu. — Kut-el-Amara London, Anglija, 1!7. aprila. — Ob vzhodni egiptovski meji se je vršila v nedeljo vroča bitka med angleškimi in turškimi vojaki. — Turki niso mogli ničesar opraviti, kljub temu. da jim je pomagalo 1000 nemških vojakov. — Mi smo zaplenili veliko munieije in vojnega materijala. Amsterdam, Nizozemsko. 27. aprila. — Oficielno poročilo turške vlade se glasi: Pred kratkim so zaplenili Turki pri Kut-el-Amari neko sovražno bojno ladijo. Pri Sueškem prekopu so turške čete razkropile vee močnih angleških kolon. Berlin, Nemčija. 27. aprila. — Generalni štab turške armade raz glasa: Turške čete so zavzele 11a fronti v Mezopotamiji nekaj močnih angleških pozicij. Te pozicije se nahajajo v neposredni bližini Bel-tise. ' Sovražniku so odvzele 14 strojnih pušk in veliko drugega vojnega materijala. Turške izgube so bile v primeri z nemškimi zelo malenkostne. Dividende delavcem. Pittsburgh, Pa.. 27. aprila. — The Atlantic Refining Co. je danes izdala sledeče naznanilo: Pričenši s tem mesecem bomo dali svojim delavcem poleg plače vsak mesec tudi šestodstotne dividende. Koncem vsakega četrtletja pa tudi iestodetotne. IRCI IN NEMCI ZATRJUJEJO, DA JE AMERIŠKA VLADA VELIKO PRIPOMOGLA, DA SO PRIŠLI ANGLEŽI REVOLUCIONARCEM PREHITRO NA SLED. — PO DUBLINU, GLAVNEM MESTU IRSKE, SE VRŠE VROČI SPOPADI. — ANGLEŠKE BOJNE LADI JE PRED PRISTANIŠČEM. — IZJAVA ANGLE ŠKEGA MIN. PREDSEDNIKA ASQUITHA. — SIR ROGER CASEMENT. Washington, D. C.. 27. aprila. — Državni tajnik je danes odločno dementiral govorice, da je državni department obvestil angleškega poslanika o ekspedieiji Sir Ro-gern Caseinenta in tako omogočil angleškim oblastim, cln so vjele irskega voditelja. Ameriški Xemei in Irci namreč zatrjujejo, da je dobil državni department posebne informacije iz raznih listin, katere so zaplenili državni detektivi članu nemškega poslaništva von Iglu. Tz zanesljivega vira se poroča, da v listinah, katere '5o našli pri von Iglu, ni bila Casementova ekspedicija niti z besedico omenjena. London, Anglija, 27. aprila. — Danes je bilo uradno razglašeno, da se je razširila revolucija po celi Irski in dn da it1 po celi deželi razglašeno vojno pravo. Po glavnem mestu Irske, Dublinu, se vrše neprestano vroči pocestni spopadi. Uslaši imajo še vedno v rokah več javnih poslopij, katere so bili zasedli in odkoder jih via J. ne čete nikakor niso mogle prepoditi. Angleški ministrski predsednik Asquith je izjavil, da so dobile vladne čete, ki so bile pred kratkim poslane na Irsko, nova ojačenja. Vrhovno poveljstvo bo prevzel Sir Maxwell, bivši vrhovni poveljnik angleškega vojaštva v Egiptu. Irske oblasti so dobile strogo povelje, da mu morajo iti v vseh ozirili na roko. Ministrski predsednik je na dolgo in široko razpravljal, zakaj je izbruhnila revolucija in kdo ji je dal povod. N:\ialje ie izjavil, da bo toliko časa vladala 11a Irskem najstrožja cenzura, dokler bo nad njo proglašeno vojno pravo. Jasno je, da se je revolucija zelo razširila, toda Asquith ni hotel imenovati krajev, kjer se vrše največji nemiri. Sir Henry Dalziels je predlagal, da naj se v ponde-Ijck sestane poslanska zbornica in naj razpravlja o nemirih. v Dublinu. Ministrski predsednik mu je odgovoril: — To po mojih mislih ni potrebno. O revoluciji smo obvestili že vse naše zaveznike. Zadevo sta jim pojasnila Sir Edward Carson in Redmont. Revolucija je le po ne katerih krajih dežele. Glavni voditelji Ircev so odločno proti revoluciji in na vse mogoče načine prigovarjajo ljudstvu, da naj se pomiri. Redmond je rekel, da mu dozdaj še ni bilo mogoče stopiti z oblastmi v Dublinu v brzojavno zvezo. Ministrski predsednik mu je odvrnil, da bo brzojavna zveza že danes ali jutri urejena. London, Anglija, 27. aprila. — Sir Roger Casement je baje rekel, da se bo vstaja popolnoma ponesrečila, ker 90 njega vjeli. Ako bi bil on vodja revolucije, je prepričan, cla bi bila uspešna. Časopisje pravi, cla je Casement duševno bolan. Nekateri časopisi celo zahtevajo, da naj se ga takoj pošlje v norišnico. London, Anglija, 27. aprila. — Splošen položaj na Irskem je sledeč: Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da se je revo! ueija zelo razširila, posebno po zapadnem delu otokn. Nad celo Irsko je proglašeno vojno pravo. Roji v Dublinu se še vedno nadaljujejo. Na obeh straneh je na stotine ranjenih in mrtvih. Londonsko časopisje odločno zahteva, da naj odstopi državni kancelar za Irsko, Birrell. Vladne čete na Irskem so dobile primerna ojačenja. London, Anglija, 27. aprila. — Kljub vsestranskemu prizadevanju oblasti, se vrše po Dublinu in okolici vroči boii. Vstašev je vedno več in so prav dobro preskrbljeni z municijo 111 vojnim proviantom. Pred pristaniščem se je pojavilo več angleških vojnih ladii, ki bodo v najskrajnejšem slučaju začele obstreljevati mesto. V provinci Ulster vlada popolen mir. Sir Rogera Casementa so vjeli v bližini Tralee, 55 nnlj za pa d 110 od Yorka. 400 goved zgorelo. Boston, Mat?«., 21J. aprila. — Poslopje v Brighton Stockyards, v katerem se je nahajalo 400 glav loveda, je zgorelo z živino vred škode je nad $60,000. Kako je o penj nastal, ni znano. Brezplačno dobe vsi nafti naročniki v Pennsylvania knjižico "Nova postava sa ponesrečene delavce v Pennsylva-(djt" Spisal j« to knjiiioo Kasto Unkortf* pravnik. , ,* ' A-^Vii. ' ' .., ' - ' V .....V , - . ■ 1GLAS NARODA" ( Slovenk* Daily.) Owned and Published by CM ■LrOVKCTO PUBLISHHia 00. (I corpormttoa.) rRANK RAK SER, Prcddaol L>OCna BINNED IK, Tre»«ar«r. ruei of BnitaMM of the corporation and addre—M of above officers: •a Oortlaadt Street, Boroogb of Manhattan. New York City. N. I. fta eeto leto velja Ust sa Ameriko la Oaaado__________ «3 00 m Pot leta.................... 1.50 m trlo leto sa sresto New York— 4.00 ■ pol lets ss mesto Nsw York— 2.00 m ■rropo ss »se leto ~ .. — — — 4.50 • • i. pol lets ......... 2.66 - fletrt leta........ 1.70 •XL.S.S N A It ODA" Izhaja rsak daa isvseiajil nedelj la prasalkor. "O L A 8 NARODA" (-Voles of the People") liwil every dsy except Sundays and Holidays. _Bobscrlptlon yearly 18.00._ Advcrtlsessenl so scree»enL Dopisi Ores podpisa In osebnosti st m prloWaJeJo. Deaar aaj ss blsaovoU pdUjatl ps m- Mooey Order, frl spremembi kraja naročnikov pro slmo, ds se nam tndl prejftaje M> MvaUMe nsnnl, da hitreje aaj-_demo naslovnika._ Dopisom la poffUjatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" Oortlandt St.._New York City. _Telefon 4687 Cortland t._ SIS Viharni časi, Znamenja časa kažejo. tla bo tudi v delavakem iribanju prišlo do viharja. Duh o posledica otoaežnlh narafib vojnega materijala. in vsbnl tega ae .1*' za<"olo zadnji čas tudi zelo povpraševati po delavcih. To po-\praše\anje so ne nanaša na iz-nčene delavce, pač pa na neizuče-n<\ kater - se jo prej, ko je bilo iz-s. lj>vanje mogoče, lahko vedno nadomestilo, Velike naročbe vojnega materi-jala lilijo kapitalisti k temu. da zvišajo število svojih uslužbencev. ' V bi narava in čas n«* zahtevala svojega, bi delodajalci zahtevali, da bi delali delavci po trideset ur na dan. Vsaka ura čezurnoga dela prinese delodajalcem ogromne dobička. Dobički posameznih tovarn in družb so velikanski. Umevno j«', tla nočejo povedati, koliko mi-Ijonov so nakopičili, toda delavci slutijo, da so jih mnogo. Delavci to čutijo na svojih izrabljenih milicah. Delavci vidijo to na žarečih s.- oči h svojih gospodarjev. In v njih so je porodila želja, da morajo imeti malo več dobička od svojega dela. Vedo. da je napočila zdaj zanje ugodna ura. Vedo, da bodo prodrli m svojimi zahtevami, če jih stavijo. Skoraj v vseh strokah ameriške industrije se je pojavil duh odpora. Delavci zahtevajo zvišanje plač in skrajšanje delavnega časa. Glede plač« so kapitalisti krnalo uklonijo, odločno in tz vsemi silami M* pa i>roti .skrajšanju delavnega ča.mi. Kaj, v tej dobi, ko bi se moralo delavni čas podvojiti, zahtevajo delavci skrajšanje? Ne, to ni mo-goče. Zlati dež bi kmalo prenehal rositi v n:iše blagajne. V tej dobi, ko je toliko pomanjkanje delavskih moči, naj bi se delavcev popolnoma ne izrabilo? Vse vam do-\olimo, karkoli hočete, vse vam damo, k a? si po želite, samo tega J In tako se zgodi, da so skoraj' v s« tozadevno zahteve odločno za-\ rn jene. Premo-garji, zidarji, tkalci in dragi delavci se pripravljajo na boj. Posebno veliko gibanje se o-paža meti vrstami onih delavcev, ki izdelujejo munieijo. Človeku -e skoraj ^di. da se bliža novo le- . .I Ne sine se pa misliti. da Kapu^ talisti mirujejo. Premogarski ba-roni onih okrajev, kjer se koplje trdi premog, so se postavili proti svojim uslužbencem. Unije nočejo pripoznati, na vse načine se pro-tivijo skrajšanju delavnega oasa^ plačo so pa povišali svojim usluž-beneeai samo za pet namesto za dvajset odstotkov. Pa tudi lastniki municijskih tovarn so se združili Da bodo vstrajaii do skrajnosti, je najbolj razredno a stališča, katerega so zavzeli napram «traj-i \' Hastings ob Hudsonu so poslali proti njim milico, ki je streljala nanje in jih vodila v ječo. — V Pittsburghu so prepodili štraj-karje s strojnimi puškami. Delavci gredo iz gospodarskih ozirov v boj in bodo vstrajaii do konca. In vsled tega bodo v prihodnjem času velikanski boji med delavci in kapitalisti. Ne more se reči. kdo bo zmagovalec v tem boju. Kapitalisti .so vstrajni in imajo na razpolago dovolj sredstev, delavci so pa .samo vstrajni. Preostaja jirn seuuo še, da se združijo v veliko silo. ki oo tako močna, da bo lahko kljubovala kapitali- Močne organizacije so zanje živ-ljeiiskega pomena. V vstrajnosti in združenju je moč. Po v. Z. Kako je z delom po naših naselbinah. Iselin, Pa. — Delamo precej dobro in tudi delo se dobi. vendar sem ne svetujem hoditi, ker še ni gotovo, da bo tako ostalo. Mogoče bomo sedaj zastavkali, ako nam ne bodo za pot odstotkov povišali plač. — 1. Ž. Homer City, Pa. — Zadnji čas smo delali s polno paro; zda j smo pa zaslavkali ker nam premogar-ski baroni ni^o hoteli povišati plače. Torej opozarjam rojake, da ne hodijo sem za delom. T likaj je še tiuli par Slovencev, ki nočejo nič slišati o delavski organizaciji. Pristopite, v /druženju je moč! Sliši se. da bodo tudi Indiana Co. organizirali. Ko se bo tu kaj zaobrnilo bom že sporočil. Vsem rojakom lep pozdrav? — .John Jeras. Ankeny, Iowa. — Kar se tiče delavskih razmer, moram sporočiti, da so nepovoljne. Delamo samo tli dni v tednu. Torej, ne hodite sem! — -T. S. Dopisi. Greenwich, Conn. — To je moj prvi dopis, dasi sem že 23 let na ročnik vašega lista. Jaz som tukaj sam Slovenec s svojo družino Večkrat sem že mislil, kako bi ka-koga rojaka som dobil. V t eon me-s tu imajo bogataši svoja letna bivališča; je tudi nekaj tovarn in vrtnarjev. Ako je kdo iznued rojakov izkušen vrtnar in je zmožen angleščine, mu taelo priporočam da bi prišel sem. Drugega dela pa menda ni za naše fante. Drugače je pa z dekleti. Vedno je praznili veliko služb pri bogatih družinah Ob tej priložnosti naj še omenim, da imam sedaj delavnico za barvati vozove in avtomobile. Ne mislim mogoče, da bi mi kdo p osi a J svoj voz za pleskat, ampak, akc kdo hoče. me lahko vpraša, kake se to naredi in jaz mu bom poslal natančna navodila, da bo lalikc sam naredil in si ta'ko prihranil denar. Na željo mu pošljem tudi potrebščine, ki se jih rafoi pri tem delu. — Pozdrav vsem prijateljem in znancem, i>osebno onim v New Vorku hi lirooklyiiu. — Prank Zelene. Chicago, 111. — V tukaj sni Cook County bolnici je unrrl Peter Scnneller. član društva "Zvon*1 št. 70 J. S. K. J. Bolehal je od 12. februarja t. 1.; imel je jetiko. Ne-kjer v Pemisvlramji zapušča dva brata; naj se javita. — John Zvereh, 22^4 Blue Island Ave. Tekmovanje za moža. Francozinje se že sedaj vneto pečajo z vprašanjem, kako ]Ki vojni dobiti moža. ki bodo }*ač bolj redko sejanL Pisateljica Marija Laparcerie je o tem vprašanju celo izdala knjigo, v kateri j poučuje svoje sosestre. kako in ! kaj naj store, da si zagotovo moža. V prvi vrsti — tako pravi — | morajo ženske izobraziti svojo voljo. Kjer je volja, je tudi pot in mož. Število izvoljenih bo moglo biti seveda samo omejeno. Za-to mora od danes naprej vsaka žeu-tka obrniti vse svoje prizadevanje na to, da pritle med te i^volje-[ ne. Misel: omožiti se hočem! jo | mora neprestano spremljati in obvladovati vse njeno mišljenje. — /'Figaro' meni k termi čudnemu vojnolitei-amemu sa-du. da se ni preveč bati ženske vojne za moža; kajti tekom sedanje vojne se je mnogo žensk posvetilo raznim poklicem. ki jim bodo tudi po vojni nudili toliko notranjega zadovoljstva in vsakdanjega kruha, da se ne bodo hotele pomešati med La-parcerierme tekmovalke za moža. To drži — ne samo z ozirom na Francosko, ampak splošno za vae £0 vojni prizadete dežele.____ Slovenska liturgija pri Jugoslovanih. — Povestne črtice. — Poleg M. Mesiča, S. Ljubiea i. Jr. sestavil Andrej Fekjuja. V poreški škofiji je bilo v lfš veku devetnajst povs»-m jjlairoli-J skih župnij, kakor jih je naštel splitski rojak Ivan Pastrie, kateri je kot profesor bogoslovja v Ki-imi pri propagandi leta 16SS. začel zapisa vat i one kraje, kjer se je tedaj še glagoliško maševalo; inškotij?iki zbor poreški je 1-17:13. imenoval st-dem poverjenikov za izpit glagoljašev. ki so imeli biti pos\-ečeni. V Kopru, torej na čisto slovenskem zemljišču, združenem s tržaško škofijo, so služili frančiškani '.i. reda v svoji zborni cerkvi svetega Uregorija vsako jutro slovenski, i;i v cerkvi sv. Tomaža i stol;® ko na udobnost težakov in rokodelcev, in to še jK>čeL-kom veka. kakor piše očividec Main a ti v tržaški 'kroniki 1. 214. A na otoku Krku še žive Ijudj'*, ki pomnijo svojih svečenikov gla-•roljašev, kateri so služili ]>o raznih župnijah škofije tržaške in po-reške škofije, kakor naju priča sedanji kanonik dr. Fr. Volarič. Najjosled naj še [mstavim. kar piše o tem S. Rutar. "Akvilejska oerkev — ki je obsegala nekdaj rajven P rim or j a tudi vso Kranjsko. pa južno Koroško i in južno Štajersko do Drave — je ime1!a tirdi svoje lastno staro bogočastje in posebne obrede, zlasti litnrgič-uo petje in posebno cerkvene knjige. Šele leta 15?>6. je bilo to posebno akvilejsko bogočastjo prepovedano na škofijskem zboin v Vidmu ter so vpeljali rimske obrede, rimske knjige. Po mnogih krajih se je 'rabil poprej v akvilej->ki patri jarh oviri i slovenski in hrvatski jei/ik pri očitni službi božji in duhovniki so črtali iz glagol-skih knjig." Dasi so nekateri glagoljaši izmed teli in drugih posameznih duhovnikov v severni slovenski strani bili le naseljenci ali morda celo u^keki iz istrskih ali dalmatinskih škofij, je vendar gotovo, da se je tudi pri -S love ne Hi obhajala služba božja v sta rosi o vensko m jeziku. In ako je v XVI. in zlasti XVII. veku bila slovenska liturgija po naših krajih tudi že izjema, iz tega še nikakor ne sledi, da bi preje nikdar ne bila gospodovala v naših cerkvah. Cflasno in jasno nami Slovencem govore o slovenski liturgiji pri nas stari glagoli^ki kožeiiičasti rokopisi po župniščih in grajščinah, mili o-stanki staroslovenskih obrednih Metodovih knjig. Seveda so Ciri-love črke že močno zlizane s teh dragih platnic, a to jim ne brani, da ne bi klicale iz temnili arhivov: Slovenci, vam je izruvala časov sila veličastno slovensko lilitr-gijo!... Cim -več takih starih spo-minikov najdemo v svoji ožji domovini, tem lažje nam bo spoznati ]M>ta. po katerih sino jo — dediščino i/, časov sv. Cirila in Metoda — prejeli, ohranjevali in naposled izgubili. . . Zanimivo je, da -knjige. katerim služijo ti rokopisi za platnico, izvirajo iz iste dobe — rz druge polovice XVII. veka. Knjige, katerih so se posluževali slovenski glagoljaši pri službi božji, so bile kakor pri Hrvatih; tu smo bili Slovenci tedaj pač v književni vzajemnosti s sosednimi brati. Ta \tzajemnost je bila posebno živa v Istri. Od ondot se imenujejo mašniki glagoljaši po naših krajih : v rokopisih, najdenih pri nas. se razločno kaže v jeziku južni, posebno ikavski vpliv, in verjetno je, da se je glasil tudi v mnogih slovenskih cerkvah hrvaški "ščavet''. t. j. prostonarodni hrvaški govor. A kolika razlika med Hrvaško in sosednjimi slovenskimi deželami ! V stolni cerkvi zagrebški se je p e val a služba božja tudi hrvaško . po vsi deželi so bile raztresene župnije, katere so oskrbljali duhovniki glagoljaši; ti so rabili samo narodni jezik pri svetih o-pravilih. In ravno s tem so obvarovali svoje ovčiee nemške protestantske vere. Pri nas pa so trgali tedaj stare slovenske mašne knjige, to nepotrebno šaro iz davnih let... Prišla je kazen v dežele: luterske hotaartije. Nekaj ostankov slovenske litur- gije pri Slovencih v 19. veku. Omeniti moramo še nekaj drob-tin, neznatnih ostankov od skupnega bogoslovnega obreda slov en-BH sgdanjih Slovepcih. _ Gorici je v knjižnici osrednjega semenišča knjižica z naslovom: ** Passion, to je popis-uvanj«* tciplenja Jezusa Ivrisliusa gospoda našiga. kateri se i>oje na Cvetno Nedello", tiskana v Tistu leta ISOo. Knjižica je poslovenjena po latinskem izvirniku, po misalit. ker ima vselej, kadar se začenja nov ocldele'k, spredaj ravno take rdeče erke, kakor stoje navadno v misalu. Poslovenjena pa je bila knjižirii za take župnije, kjer j«* bila navada, da so duhovniki, ali ako fceli ni bilo dosti, drugi možje ali mladeniči v cerkvi popevali "pasijon" v slovenskem jeziku, kar je bil morebiti še majhen o-stanek nekdanje slovenske litur-gije na Krasu. Ljubljanski '•Rituale roina-intm". izdan poveljem Škota Antona Kavčiča leta 1808.. ima poleg latinskega teksta tudi ve«'- prevodov v nemškem in "kranjskem" jeziku. V predgovoru se veli, da je nemški in kranjski podano s tem namenom, da se v domači besedi pred latinskega jezika ueve-Jšeinii govori zaradi pardjivosti in se vzbuja čut ]>obožnosti. Po tem cbredniku se je torej vršilo. iaz-ven onega, kar je Še dandanes v jiavadi. s slovilom v slovenskem jeziku to-le: Pri sv. krstu jn-ekri-žavanje na čelu in na jn>:ih, mazil jen je s sv. oljem, jxrdajanje soli. i kri že vn ika in sveče; a pri krstu odrasti i h še osemnajst daljših in krajših molitev. Pri sv. obhajilu v cerkvi in pri bolnikih je govoril uiašnik tudi slovensko, podajajoč , sveto h osti jo: "Telo našiga Gospoda Jezusa Kristusa vari tvojo dušo v večnu življenje...", ob smrtni postelji pa: "Vzami brat — sestra — popotnico telesa Jezusa Kristusa Gospoda našiga. . . Amen."; kakor tudi molitev po svetem obhajilu na domu: "Gospodi sveti, vsigamogočni oče... itd. Pri zakramentu sv. poslednjega olja je mašnik po sloven- j s k eni pozdravu molil tudi psalm i "Iz globocyne" ter razven litanij tudi še dve molitvi: "O Bog naš Gospod! kateri si sfcruz tvoiga A-jyostolna .lakoba govoril...", in "Ozri se" itd. Pogrebni (/bred je pri od rast lili. izvzemši "Libera", povsem slovenski, ter je duhovnik peval: "Usmili se čez mene, o Bos!. . . " in vse dingo molil slovenski: "Vzami k sebi o Gospod! dušo... (rospod. usmili se" itd.; "Z nebeško roso'' idr. "O Bog! s čiger usmiljenja" itd. Tudi molitev za umrlega škofa ali mašni-I ka je slovenska. Pokop otrok pa je popolnoma slovenski: Psalm "Hvalite" itd. in vse ostalo. Pri zakramentu sv. zakona je pa že kakor dandanašnji pri poroki. Koncem XVIII. veka je pri Sv. Lenartu nad Loko pastiroval raz-kapuein Klemen Velikonja. razlagalec sedmerih spokornih psal-mov, kateri je zadušnice po pokojnikih — Officium defunetomin — popeval slovenski, to je v sedaj navadnem jeziku. V lavantinski škofiji so na več krajih popevali duhovniki tako-imenovane '"inicije", to je svete evajigelije pri procesijah presve-tf ga II o šn je ga Telesa in ob drugih svečanih praznikih slovenski; to pomnijo še na Slatni gori pri Po-ličanah; v Virhredu više Maribora so se pela slovensko še celo leta 1S8G. iz posebne rokopisne knjige, po raznih drugih župnijah pripovedujejo to še živi ljudje. (Konec prihodnjič). Potbant zdravniški MtrarjL Prafiki zdravniki so sklenili, da povišajo glede na draginjo zdravnike ho- Iz delavskega sveta. Povišane plače. Beaver Falls, Pa.. 26. aprila. — Cnioii Drawn Steel Co. je danes naznanila, da bo s prvini majem plačo povišala za dva centa onim delavcem, ki delajo od ure. To se tiče 1200 delavcev. Tkalci zahtevajo 10 odstotkov več. Fall River, Mass.. 2G. aprila. — Tkalska unija je pri danešnji seji zavrnila ponudbo River Manufactures Association za petodstotno povišanje plač. Zahtevajo, da jim priboljša za 10 odstotkov. Sklenilo se je, da ako jim ne priboljšajo, bo 30.000 delavcev zapustilo delo in zastavkalo. Stavka v Alaski. Anchorage, Alaska. 2G. aprila. Delavci na državni železnici so zapustili delo. Vzrok je, ker je neki delovodja udaril George Bakerja, nekega delavca, ker ga ni takoj u-boj;al. Kadi varnosti so postavili ob železnici kompanijo vojakov. V Hastingsu so delavci dobili po-višanje. Hastings na Hudsonu, 2ti. apr. Stavka neorganiziranih delavcev v National Conduit & Cable Co. je končana. Stavkarji so se vrnili na delo. ko jim je družba privolila povišanje plač za dva centa, Toraj zmaga ni popolna. — Mili co bodo jutri odpoklicali. Delavci v 1 :Navy Yardu" bode mogoče zastavkali. Sedemdeset kovačev in poma-gačev v brooklvnskein "Na v v Yardu" bo zastavkalo, ako jim s prihodnjim tednom ne povišajo plače. Kovači zahtevajo $4 dnevno, po-magači pa $2.54. Oboji zahtevajo 15 odstotkov povišanja. Fremogarji se pripravljajo na stavko. Scranton, Pa.. 2G. aprila. —■ Med delavci v premogorovih vlada velik nemir. Premo«*arji so sigurni. da je štrajk neizogiben. — Družbe ?>o si nakopičile velikanske zaloge premoga, kar je gotovo znamenje, da ne mislijo privoliti delavskim zahtevam. .. ^ A jJKl 40,000 jeklarjev bo mogoče zastavkalo. V nedeljo bo v New Vorku veliko zborovanje 40.000 jeklarjev, na katerem se bodo posvetovali, če naj sledijo vzgledu pittsburških delavcev v jeklarskih tovarnah. 18,000 jih stavka v Norveški. Kristianija, Norveško. 26. apr. Vsled nezadovoljnosti je po Norveški zastavkalo 18.000 delavcev, pripadajočih k raznim delavskim organizacijam. t Avstrija in Italija. Berlin, Nemčija. 26. aprila. — Italijanske čete so napadle jugo-zapadni rob Doberdobske planote. Avstrijci so napad z lahkoto odbili in pognali sovražnika v beg. Artilerijska bitka Sugana dolini in pri Rivi ob Gardskem jezeru še ni končana. Rim, Italija. 20. aprila. — Časopisje pravi, da se pripravljajo Avstrijci na splošno ofenzivo, katero bo vodil nadvojvoda Karol Franc Oton. Nadvojvoda se nahaja ob soški fronti. Vlaki, ki vozijo med Gradcom iu Zagrebom ter med Ljubljauom ter Trbižem se upodabljajo izključno le v vojaške s vrhe. ____________ ■trfrtiTin- 'I ' 1 _ l-'l-'LT1!-'!1^11^' ^iririri r-i ririnnn r~a rinrinriririri.riricin ■'muuuummmummmiJUUU IJ U UlJU U U Li UUuTU UUIJU lUOU l J klT^ Nov uzoren pisalni stroj! | n • | The S land j-J VutlU \\n*cr ^^^^ ^ | I KUPITE GA SEDAJ! \ B c Da, triumf na tem polju je tu! g Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali, j jj Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal- j R ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo i K dali svetu prvi vidljivi stroj. . I Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki hi bil sličen ! K novemu Oliver Mislite na tako nežen pritisk, da ! r bi stopinja nia«:ice pritisnila tipke! | $ [POZOR! SVARILO! g Najnovejše iznajdbe, ka- Ta krasni novhOliver pri- J R tere je opaziti na tem stroju, haja po stari ceni. Ne sta- | p kontrolira vse Oliver. Celo ne več kot zastareli v pri- ' K naši p rej šni modeli — slavni meri z novim razkritjem. B kot so bili — niso imeli dvoj- Dočirn so novi deli Oliver- I j| nega premi kača. dragi, srao zenačili večje | Ta dajo celo kontrolo SI stroške s tem, da smo napra- | S — i ___ , vili konstruk«*i jo bolj pri- I R crk nt.zriamenj v mala prsta I R - i ' . prosto. g leve m desne roke. In ta Odločite se.sedaj videti ta | g vam pusti, da jih pišete le z umotvor, predno izdate do- j R 25 tipkami, najmanjšim šli-- lar za kak drugi pisalni stroj. I S vilom na kateremkoli pisal- (V rjibitf; kakega drugega, j g nem stroju. s" prepričajte, koliko več | B Pisalci na vse druge stro- ^ ^hite OH%,.r jc nara;. I g je lahko rabijo Oliver "9-' lm. ,1a si želite najfinejši I fi takoj ter hitreje in lažje. model. R 17 TFNTftV NA DAN^ Zapomnite si. da Pe ta najno- I g I/ tmiUT "Ali. vejši Oliver "0" največja vred- j j nost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On \ j ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatič- i I ni "spacer", 6 in unče touch ter dodatno poljubni premikač, { j izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. ! Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po j i našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more | I vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRTN- i I TYPE, ki piše kot tisk. I Se danes pišite za vse posameznosti pr^ti^ ■ j do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se | j poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver I I pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvez- j ! nosti. Veselilo nas bo pojasniti vain vse, ! THE OLIVER TYPEWRITER CO., i | 310 BBOADWAY, NEW YORK, N. ! POZOR SLOVENSKI TRGOVCI! f \ arujte s,- Antona -lanžekovič in njegov.- žene Ane. Sedaj se baje nahajata nekje v Cleveland. O. j Preje sta bila tu v Pittsburgh. Pa.. , kjer sta ponoči prepeljala svoje pohištvo na )>ostnjo in neznano kam pobegnila. Podpisanemu d<>!-gujeta na jrroeeriji šG"».li»;. Vsak t trgovec naj pazi. da ne ho pivsle-parjen. kot sem bil jaz. Anton Žunič, 10:57. Peralta Si. Piitshur-h Pa _______ ( DELO dobi H H) mož na Lumber Yardu pri West Virginia Pulp «5c Paper c Co.. l ass. AV. Va. Plača '22 centov s na uro. llurno delo. Za podrob- ^ nosti Sf obrnite na: * Joseph Urbančič. Hox 40, Cass. AV. Va. J (27-29—4) 1 VABILO jt na i1 sr VESELICO, 'i katero priredi {1 društvo SV. ISARP.AltK štev. l'1! < -pad. v Forest ('ity. Pa. {1 v sobote večer dne 29. aprila 1916 v dvorani dr. -v. IJarbare. ( Suley St.. Little Falls. N. Y.1 3 Tempotom vabimo vsa sloven-!" ska dinšt\a v Little Falls, da se udeleže t»- naše veselice. Igrala bo -Slov. Nar. Uodba. Vstopnina - j ' Ženske proste vstopnine. Pijača! . prosta. IJ t Za obilen poset se pi-ij>oroča ' , L (27--JS—I_Odbor. 1 IŠČE -SE IZUME. IZUMI PRINESEJO BOGAT-STVO IZUMNIKOM " in onim. ki želijo ka.i izumiti bode 1 moja SLOVKNSKA KNJIŽICA ) m 1 POPIS izumov pokazala pot. , Na zahtevo pošiljam oboje na last-1 ue stroške. Obvestila in nasveti zastonj! J Pregledavanje <> mogočnosti pa-, tenlirunja kakega izuma : POPOLNOMA BREZPLAČNO in Tot-no. kajti moj urad so nahaja! v "Washington!!, v mestu kjer so' oblasti za patentiranje. ( Pišite še tlanes slovensko na . | A. M. WILSON, službeni odvetnik za patente. , 310 Victor Building, Washing-ton, D. C. rarme v največji slovenski koloniji. tti napravimo dobre hiše in izči-stimo zemljo za naše naseljence. Ako bi želeli lastovati 40 ali več ikro v zemlje v naši največji slovenski koloniji v Ameriki, na ka-eri zemlji bo že postavljena hiša • dva nadstropja, zgrajena dobro n trpežno, dovolj velika za tri •obe in eno kuhinjo, dogotovljena, la se nastanite v njej takoj, ko ;e naselite na zemljo; raznn tega Iva akra čiste zemlje, da jo pri-iuete obdelovati takoj, ko se na-Jelite. A vse to na dolgotrajna izplačila in prvo naplačilo man je, kot stane liisa sama. Pišite j)0 naš časopis GOSPODAR. kjer bodete našli plan od lii^e in natančen opis hiše. cene iu [tlačila zemlje ter vsa ostala potrebna pojasnila. Pišite po časopis vseeno, če ste voljni kupiti farmo i!i ne. Mi pošljemo časopis vsakemu zastonj. Prodajamo tudi n očiščeno zemljo brez hiše. Vsa pisma naslovite tako-le: Homemaker Land Company, Dept. 3, Tioga, Wis. POTREBUJEM :!0 gozdarjev za beLiti hrastove logse. Dobra plača. Frank Mams. 1 »o\ JT. Clover Lick. W. Va. Had bi izvedel za svojega prijatelja FIIANi A HOČEVAR, po-domače Žagarjev iz Studenca pri D. M. v Polju pri Ljubljani. Slišal si n, da se nahaja nekje v Chicagi. Ker mu imam sporočiti več važnih stvari, zato g;t prosim, da se mi j »v i. ali pa če kdo kaj ve o lijem, da mi poroča. za kar mu bom hvaležen. --Joseph Čivka, 108 Davis Avr., K nkdale. Joliet. 111. (28-4—J- Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik! JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo. GLAS NARODA, 23. APRILA. 1916. ^^nf!) I ! Strah pred | jHrfw^ ' operacijo [je ž.i- napflit «.«1 na-ih /.a-lovelili zdravil, da jih je poskusi! |>re«i- iK. j«- na itiM-ra<-ijo. In knk««r eude/.no se j«' zi:mliU». da si je na>hni zdravili jiril:rauil nevarno oiieravijo. boleeine in velike stroške. Imamo zahvalna I»isnia. ki pričajo «► teiu jao sjKtznal njih čndežno moč. Ta zdravila kakor tudi za vse druire bolezni se {»oSljajo ih> celi Ameriki v vsako naselbino. V faiiado jih v tem vojnem čašiljamo več. Za vsako nan»čilo .je treba priložiti 1 Oc. stem psov za poštnino. Naročajo se edino pri: J. F. DOLENC. P. O. Box 819, Milwaukee, Wis. GLAS NARODA, 28. APRILA, 1916 "Pancho" Villa, j James Hopoer. — (Coliers W.)( i Za «. N ,,ii!.-.lil A A. ........ a. J »'isto dobro V jfu "v spominjam. «.» >.-m ur•' videl na domu njegove ni.it.r-- Po/iie.j.* K'* videl v .trstu M..; '« /uii..tv k., je stal Uit \rltn'.'-»i s!.i\e • ti ^kot'M na , h i k. pr.st-.lu. Hane- v pa i |h> gorovju in skalah z par->lotinu privr/euei pred /a^lfdo-vai'*i k i imajo nalogo dobiti ya Dozdeva -e nam, «1« je njegova iimmIm /ap<-čat»-na. Nekateri s h* »t mislijo. da se b«> ns|H'šno skrival pred /.asledmatijem in da bo no luško ljiuUtvo. ki sovraži vse, kar iti tuehiikega. pridobil na ,vi,|n *tran m tako postal ie ju-iuik v oč h svoj. ga ljudstva. Menim, ,1,| t<> n m** it je ni podpirano in umestno. Smelo moremo trditi, da * s.- i<* ii|«"/ 1m bil mrtev. N'jt^u-vo življenje je bilo sko/i in skozi Žaloicra zato. ker, ako pomi-siiuto. kako j*- |unl'l ino/. / velikim. /.../ut.stiiii. spre toostjo. železno vztrajnostjo, ki jo je imel v \ s;i k i za počet i stvari. Žaloigra je lutli /ato, ker je bil mož skoro na >\< bil brez Vsake iz-obrazb'• nam doka/uje. kar mi je omenil \ nekem pogovoru, kako se je naueil podpisati svoje iliie. — Pravil IIII je : "Moj oče je bil ro j. n Šp.iio-e . kmetova! je. t«»dii lii imel v. iiko uspehov, ker s.- ni razumel na kmetijstvo iti tudi v dru •jil stvareh ni imel niti najmanjše j/obra/b« l\o s.*m dorastel v mo-/a m inei svojo lastno kmetijo, »•m moral nekoe podpirati kupno ponfotlbo. Naprosil M ili uekega pli-jutetja. da mi je poka/al; potem »< >n m- tjei| podpirati svoje ime v pe^ko in ko je tu šlo. šele na papirju. I btiies imam še isu podpis kot me ga je naučil dotietli prijatelj pred mnogimi leti." < > VilloVelll rojxtvil lie vemo nič natančnega. Uomneva se. da je bil rojen v mali vasi Sun Juan del Kio. \ državi iHiraugo. leta na dan svetega KraneiŠka. To oklepajo i/, t« ^ra. ker imajo v Me-biki navado, da krstijo otroke po svetnikih, ua katerih god so rojeni. Njegova mati se je imenovala Nnpiaela Arambtila in je bila me-) isk.- krvi. Poleg; Kraneisea so bi-1» -e štirje drugi otroei; Antonio m Ilipolito. Mariana in Martina. < >ee j,, umrl zjriMlaj, in družina je bila revna. 1'red dvajsetini letom je pa sel ko/e m ra/.peea val sir. ki un je naredila mati. To delo mu ni dolgo ujagalo. Življenje pri čredi m iHttovaiije s sirom «jra je napravil" divjeya i 11 nemirnega. Nemirnost je povzročila prepirlji-\o>t. vsled eesur v vasi ni bil priljubljen in je bil lire/ prijateljev Nekoč m- je pa nekaj zgodilo, k.ir je dalo njegovemu življenju smer. po kateri je prišel do tega, kar je daileo. Ko se je liekega Ve-e. ra vrnil domov, je videl, da je sin nekega boiratt ga barona, ki je bii lastnik eelega okraja, zapeljal njegovo sestro. Ko je zapazil kaj s.' je /godilo, je pograbil mlad«-ga barona mi mu po dolgem boju pognal pet strelov v irlavo. Ker je vedel, da bo \sletl tega kaznovan ako ne oobigue. >e je skril v gorovje; m takrat je prieel boj zoper tedanjo mehiško vlado in ari- Ko *o ua prenehali zasUnlovati ladi umora mladega barona, je »»el \ Sierra Madrire gorovje. Tam j" \ nekem skritem me»teeu o«l-prl mesarijo: izgledalo je kot bi hotel prieeti drugo, mirno in dostojno življenje. Za to so njegovi sovražniki dozuali in goveruer do-tiene držav** je uuroeil Villo arc-tirati. je to pravoeasuo iz.ve-del in jo zopet pobrisal v gore; med potjo pa je okradel poštni u-rad v San Adres. Toraj je poslal pravi bandit. V gorah se je .sestal z drngimi zloeiuei, ki so se skrivali pred o-blastmi. in se jim pridnižil. Iiue-novali so se 'bando pravice', kajti njih geslo je bilo: — Ako unajo bogati pravico krasti revnim, potem imajo tudi revni pravico kra- sti bogatim: ako sinejo bogataši moriti reveže potem sinejo tudi reveži pobijati bogatine Handa pravice" je imela naj-■ vee jo piko Uči živino. Najvee gove-d- so pokrali na Ter raza s posestvih v državi Chihuahua, kjer se , pase vedno kakih tristopetdeset , da s, jtiso^ glav. Živino s«, klali in prodajali meso revnim prebivalcem iiuujam. po zelo nizki ceni. Kar naenkrat je n.j ego ve I po celi okolici zaslovelo iiue * t ran-videl v eis*'o Villa" in njegovo meso. Go-tal naj vedo so prodajali tudi Amerikan-ceni preko meje. (.»blast i so jim bih* vedno za petami: cele regimente vojaštva so poslali nadnje in nagrada je bila ra/pisana za Villovo glavo. Leta 1M10 je pristopil k revolu-eionarjem. Dasi je bil ropar, bandit in zločince prve vrste, se mu je vseeno gnusil tedanji neznosni vladni sistem, pod katerim je mehiško ljudstvo grozno trpelo. Vil la izrazil svoje zgražanje nad to vlado s sledečimi besedami: Devet desetin mehiškega ljudstva živi v nevednosti, lakoti in sužeu-stvu : ostala desetina pa živi v raz-košnosti in nas lahko mori po svoji volji. Slabše postopajo z nami, kot z živino; imajo nas za sužnje in ižvržke. Njegov načrt za pra-vieiio vlado je bil sledeči: — Naj prej bi odpravil bogastvo. Vsakemu bi pustil toliko, da bi lahko ži vel. Vpeljal bi sistem, da bi imela vse vlada v rokah: vse: železnice, hotele, trgovine, tovarne, poljedelstvo itd. Vsak bi iwiel službo in dobival od vlade plačo, s katero bi lahko udobno 'živel. Za stare in slabotne bi morali narediti zavetišča. kjer ne bi ničesar pogrešali. Vse to bi vlada cisto lahko preskrbela. ker na na ta način bi bilo vse bogastvo dežele v njenih rokah. Ako bi bil upeljan ta sistem bi izginilo bogastvo in revščina ter bi se naselila v deželi splošna zadovoljnost. Razumljivo je tudi. da bi prepovedal točiti in piti vse opojne pijače. Torej leta I'.'IO so mu prišle ua uho govorice o revoluciji, ki jo je je pripravljal Francisco F. Made-ro. katera je imela namen boriti se za pravice mehiškega ljudstva. Neke noči v avgustu se je Villa prikradel v Chihuahuo in imel tajen pogovor / I)on Abrahamom tioiizalesom. poveljnikom severnega oddelka revolucionarjev. Don Abraham je bandita sprejel v svojo službo, ga imenoval za višjega častnika in mu dal na izbiro, da si som i/voli oddelek, kateremu hoče poveljevati. Drugo noč se je zopet izmuznil iz Chihuahue in tedaj ni bil več navaden bandit, temveč poveljnik revolucionarnega oddelka. Kako je prišel iz mesta, mi je saiu pravil : — Ko sem lnwlil po mestnih itli-eah sem čutil v srcu velik nemir in razburjenost, kot bi se mi dozdevalo, da s" moje sanje uresničujejo. Prišel sem na razsvetljeni trg. kjer je godba igrala in aristo-krueija se je i/prehajala v bogatih oblekah. Vstopil sem v moderno opremljeno gostilno in naročil nekaj jedil /a vit i v papir. Ko je zavijal. srni napisal na jedilni list "Francisco Villa" in jo nato hitro od kuril iz mesta v gorovje. Ilil sem pijan same sreče. Ko sem prišel na vrh gore sem zavpil na ves trla^: "Zbogom. <*hihuahua! Se me boš videla, toda takrat me bos proklinjala! Dvajsetega novembra, ko je Ma-dero razglasil revolucijo, je bil Kraneiseo Villa pripravljen s petdesetimi možmi blizu Sun Andrt;-sa. Polovica njegovih mož ni imela pušk. ampak h* nekake sablje oziroma dolge nože. S tako oboroženo silo je Villa vdrl v prvo mesto in ga osvojil ter potem z pomnoženo močjo prodiral še na- Madero. dasi je imel veliko vojaštva. ni veliko opravil. Ko ga je Diaz pri Casas tira ude porazil, se je pridružil Villovim četam. Villovc čete so bile dobro organiziran«' in imele najstrožjo di-seipliuo. Kdor ni takoj ubogal, ga je Villa kratkomalo ustrelil. Vendar. kljub temu. je bil pri vojakih priljubljen. Armada revolucionarjev se je potem pomikala proti severu in imela velike uspehe. Medtem se je pa Madero že pogajal 2 Diazom za mir. Villa je postal z vsakim dnem bolj samostojen in videlo se je, kake želje in namene ima. Na nekem pohodu ob ameriški meji je nekemu Amerikaiicu ukradel vee konj. Madero mu je ukazal konje vrniti, toda on se mu je uprl in izjavil, da ga takoj ustreli, ako se še enkrat predrzne njemu ukazovati. Madero bi ga bil rad odstranil, toda ga ni mogel vsled priljubljenosti. ki jo je Villa užival pri vojakih. Nekoč je zahteval Villa od Madera, da be inebtu, pred kate- rim so stali, takoj napade. Pri tem se je zapletel v jjfrepir z Giusc^jpe Garibaldiem. iieldm višjim poveljnikom. Naslednjo noč. ko sel Garibaldi preko meje v El Paso. ra je Villa zasledoval ter ga ustrelil vpričo petih ameriških časnika rsk i 11 p<»roč»*vuleev. S padcem Jufeireza je posta L Madero mehiški vladar. Pozneje, ko je imel novi vladar sitnosti v svojimi ui*oruiml generali, um je Villa vedno pomagal in ga večkrat rešil propasti. Kadi nekega pivpira z generalom Iluerto je bil aretiran in zaprl. V zaporu se je naučil tudi za sih« čit;iti. Ko jc prišel iz ječe. je izvedel, da se pripravlja l>iaz zoper Madera in par dni nato je bil Madero ustreljen. f dati. k^rt je bil Maderu, je pričel s sovražnostmi proti Diazu. Pridružili se mu tudi >Qapata. ('arriinza in dmgi. < Via McSika je bila v ognju: in zmaga se j** nagibala na stran Vilic. L.Ci 1914 je bil Villa na vrhuncu svoje slave in postal bi bil vladar Mehike, da se lic bi bil uprl proti njemu 4'arcanza. Nastali so novi l*iji. vsled česar so morale Združtfue države poseči vmes. In žiistopniki ameriških repu-blik so določili Carranzo za predsednika Mehike. Kako se je to zgodilo, uiuia pomena opisovati, ker jc čitateljeui še gotovo v spominu. Od tistega časa je Villa pričel zopet živeti svoje prejšnje življenje. Postal je zopet, bandit in sc skrival s svojimi privrženci v go rail. Napad na Columbus je uprizoril mogoče iz sovraštva do Ameri-kaneev. mogoče je pa tudi. da je bil v to napeljan od kakih drugih st rani. Nebo žari. Spisal Silvin Sardenko. V STRELNEM JARKU. Dolgo. Memltt že deseti dan kakor krt je v rovu zakopan. Nima kruha, nima ga požuika. V žejni lesna ura rep itii;ka "t'ka trka, 'kakor bela- smrt. tiha tkalka tke mrtvaški prt. Ali možu jasen up s«* vjiaiuu*. ;zpivd srca drobno pi^ino vzame, sladko pismo kakor ši>pok rož: "Ljubi mož! G le j. odšla j«1 grenka ura moja. da odšla bi skoraj tudi tvoja. Naša lipa ziblje evert, dehteč, jaz pa sin-ka: niscTii sama- več. Tvoj o bray, jc — ves j.- v rožnih kras ih. Moj v 4.H-; je ves jc v .sob,ah včasih. Kaj »m tožim mislilit si spet: da >i ranjen, mrtev ali vjetV Piši. piši in me utolaži! V strahu čakam kot na smrtni straži... " Temna pc-seiu. Divji ptič. šrapučl krvi žejno tmimo je pripel. Mož se skloni. Ves obraz ulio-- Citaj! Ti si varen pod zemljo. Spt-t se dvigne s pismom izna-d j-ova. Citil : * Ivtos polna blagoslova žitna njiva je kot gozdič zlat-: pri kozolcu zmanjkalo bo lat. Siun lja sj vzeli nam -dragonci — ej, kako se nesel je pokonci — Hlapce Primož nam omaga skor. dekli Mami sem zaprla dvor. — In 'se nekaj. Staii 3>ajt. se ženi: No. ne vi-ste danes so poceni... Pridi, pridi kmalu, ljubi mož! Piši. kadar pismo to doboš. Dva pozdrava a p reji ni pi-eiskreua : Sinek tvoj iu tvoja jaz — Helena." In Še dvakrat, trikrul bral je spot .sladko pisni o kakor rožni cvet. Droben list je zganil čtv kolena. In srce nareka: *'Lj-uba žena! Sinka torej! Danes še jasneje vem. zaikaj naj brainnn naše meje. Blizu, kouiaj metrov petdeset se nam skriva top sovražnih čet. Pa ne boj se, ljubljena Helena, naša moč je le preveč jdklena, da ne ttrla bi so vragov v prah. Zdrav ki svež sem kak ur gorski mail. Moi*a k zmagi vštaiti domovina — ženko •branim, branim tudi nina. Ah. ta misel..." Proti luči zlati lisi je dvignil, če bo mogla brati ljuba žena ljubljeni pozdrav. Ptič črapnel je mimo jarka šinil, kakor senca mož je v rov izginil.*.. pregloboko, da ne bo več vstal. Kdo bo vojno pismo dokončal ■ Gospodarski pregled. - Vsled velikega mraza se je ua veliki ruski reki Volgi napravil debel led. ki grozi paroplovbi po južnem njenem iztoku. Nahaja se tam karavana ladij v vrednosti 20 milijonov rubljev. To dela skrbi merodajnim osebam. Imeli so že posvet, kako katastrofo zabraniti. Sklenili so najeti posojilo 7f» tisoč rubljev. ki se bo porabilo za razbitje ledu s smodnikom. Prevzeli bodo avstrijske ujetnike, da iz vrše to nevarno delo. — Krompirjeve karte v Ueiii-nu so vpeljali JO. marca. Izdajajo jih za 1 li dni iu posamezna o-seba dobi 1 funt krompirja. Popis krompirnih zalog na Nemškem je ugodno izpadel, a Berlin trpi pomanjkanje, ker je dovoz bil vsled vojne zelo oviran i ti ker so kmetje krompir precej prikrivali. — Angleži so hoteli v Kumuui-ji nakupiti M) tisoč vagonov žita. toda veleposcstvo ji* zelo ne-zaupno do te kupčije. Sklenjenih kupčij je danes komaj za 'JO tisoč vagonov. — Na Ogrskem so odredili, da morajo mlini žitne odpadke zbirati in jih oddajati, da se uporabijo kot seme za zeleno krmo. Tako hočejo vsestransko preskrbeti za krmila, ki jih puVMxi >»ila primanjkuje. Ogrska vlada ,je dovolila, da s.- sme fižol v tistih krajih, kjer so t a koz v. rekviriranje vladni ko misijonarji ž«* končali, tudi od drugih oseb nakupovati. — Na denarnih trgih se živahno nakupujejo vrednostni papirji železarskih obratov, osobito o-iiih, ki izdelujejo munieijo. ter podjetij za petrolej in sladkornih tovarn. — Speli se je na Dunaju zadnji čas podražil za JO do vin. pri kili. Surovi speli stane 50"» K — kvintal. med tem ko se živi p reši č prodaja po 510 — 520 K. kar daje razliko med živo iu mrtvo težo 10 — 15 kron. — Avstrijski nakupovalni konzorcij je sklenil v Rumuniji novo kupčijo za 100 tisoč vagonov ko ruze. - Načrti, kako najbolje v rediti Donavo.za plovbo od Tlma proti izlivu, se že snujejo. Tudi lio-munji se zanje zanimajo. Sklenila se bodo v to svrho nemško-av-strijsko-ogrska- rumunska držav-, na akcija. \ — Nizozemska vlada jc dovoli-, la izvoz svinjskega mesa. — Španija, je. vpeljala novo izvozno carino, odpravila pa uvozno za skoro vse predmete, ki se prištevajo živilom. Jstotako Turčija. kar dokazuje, da v obeli teh državah silno pomanjkanje vlada. — Danska je prepovedala meti dragim izvažati tudi milo, kože, jedilno čebulo, škrob rižni. krom-pirni in koruzni, vreče, rastlinsko mast in druga olja. Ve! e izdaj al ska sodna obravnava v! Banjaluki. Iz Daujaluke se poroča, da je bi-' la zaključena veleizdajalska sodna obravnava proti 15l> obtoženim Srbom. Obsodba se izreče pozneje.' Hanjaluška sodna obravnava se je pričela -t. novembra 1915 ter je trajala štiri mesece iu pol. a pred no bo obsodba izrečena, bo pretekel najbrže tudi še peti mesec. —' jliranitcij obtoženih Srbov dr. Di-' movič govoril 17 ur ter branil obtoženec. Drugega branitelja dr.j Andriča obrambni govor je tra-1 jal 27 ur in pol. Jugoslovanska Katol. Jednota B Vrnitev v Belgrad. lielgrajčani se vračajo v-ak dan! v svoj lepi Belgrad. Pred kratkim se je vrnilo zopet več rodbin, med katerimi sta bila načelnik Matičnega ministrstva Milivoje Popovič in predsednik trgovskega sodišča dr. Suboti'*. OSVOBOJENJE MIHE KOVAČA. Prišči, ki so mu krili celi obraz so izginili. "Veleizdaja". Alica G. Masarvk. hči znanega češkega vseučiliškega profesorja Tomaža G. Masaryka. je pred praškim sodiščem obdolžena veleiz-dajc. Njeno " veleizdajstvo" obstoji v tem. ker je hči svojega o-četa. Njen oče je eden prvih čeških narodnih voditeljev, .katerih cilj je svoboda češkega naroda. On jc bil več let državni poslanec za Moravsko v dunajskem parlamentu in pozneje urednik lista ;Čas\ Ko*je bila napovedana vojna Srbiji. Masarvk ni hotel sprejeti orožja in iti v bratomorno vojno, vsled česar je bil aretiran. Ko so ga na zahtevo naroda izpustili, je bil izgnan iz dežele in obtožen ve-leizdaje. Vlada je ustavila list. in aretirani so bili tudi drugi člani uredništva. med njimi Masarvkova j hči. Gospod Masarvk se nahaja se-j daj v Parizu, kjer nadaljuje agiti-j ran je za češko stvar in izdaja list "Češki Narod" v francoskem jeziku. Gospodična Masarvk je dovršila svoje študije v Pragi in Berlinu. V Združenih državah ima več prijateljic in znancev, ki so mnenja, da se bo z njo zgodilo kot z belgijsko strežnico Edith Cavel. Ena njenih prijateljic je tudi znana A-merikanka Miss Jane Adams, ki poživlja ameriško ljudstvo, da protestira proti postopanju avstrijske vlade. Rojaki naročajte se na "Glas Naroda". največji lorensfci dnevu ik v ZOr. državah. Bolgarski Krvni Čaj se je izkazal kot izvrstno sredstvo za lepo zunanjost. Prišel, mezolji in druge nečistosti človeškega telesa imajo svoj izvor v nečistoči iu ako ho čemo. «la bode naše lice čisto, moramo v prvi vrsti paziti, .la bo naša kri v resnici čista, pravi II. H. von Schlick. izvcdovalee čudovito učinkujočega Bolgarskega krvnega čaja. Da učinkuje Bolgarski krvni čaj raz v en tega naravnost i/vrstno pri vseh notranjih boleznih in kot čistitelj krvi ter je kot kozmetično sredstvo brez primere, nam dokazuje pismo našega rojaka Mihaela Kovača. 2S River Stree, Warren. Pa., v katerem se glasi: - Naročil som Bolgarski krvni čaj radi želodčne bolezni in slabega teka in odkar ga jemljem. i<- moj želodec v redu. ter s»- mi je vrnil in čutim se popolnoma dobro. Mozolji, katerih jc bilo preje moje lice vse polilo in ki prihajajo kakor mislim j;tž od pokvarjene krvi. so popolnoma iz-einili. En velik zavoj Bolgarskega Krvnega Gaja, ki zadostuje za 5 mesecev, stane 1 dolar, na katerokoli lile. to: Marvel Products Company 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 10G, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BR0ZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN 1VEC, fJ00 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: liiKE ZUNIC1I, 421—7th St., Joliet, III. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kanszs City, Kan«. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave.. N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽLŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN. 370S E. 28th St., Loram. 0. JOSEPH PISHLA R. 308—6th St.. Koek Spring«, Wyo. G J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI 0DB0R: JOSEPH MEItTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, «tev. 1, Ely. Minn. LOP1S CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely Minn JOHN CRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, El v, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, Voc pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ie ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NAROD A". POZOR! DAROVI. j Uidgevvootl. L. I. Kodbina Hir- I eiiipot« m se priporočam roja-, ,, _____ , tJ ,!•■»■ n Za ncsrecr.c Zupancvo druzmo kom. Ki potrebujejo fino godbo na kromatiš harmoniko. Obrnite se v ''r:,v'' ( - vselej na : Vincent Šum. lireczy Hill. Mulberry. Kansas.j rulmnet. Mich. Leo Rotar -'s j t_51 _____~ *___uh-u. \V. \*a. John Dole ne "»0 ŽENITNA PONUDBA. ecnu.v. Fant. star 3»> let. -s.- želi sezna-; <>tl reveža smo prejeli dol^o pili it i s Slovenko od IG do 22 let sta- - no. v kilterem se vsakemu pose-ro. in sicer v svrho ženitve. P i- be j zahvaljuje, ki ga pa vshd ob-| šite na: j sega ne moremo priobčiti. Naj to- Anmistin Jtriuovee. | rej darovalci vzamejo to ua znu- 11».x 1l)v Henrvetta. Okla. nie. NAZNANILO IN PRIP0K0. ČILO. Cenjenim rojakom ▼ drživl HjLINOIS naznanjamo, da jih bc v kratkem obiskal naš potovala, caatopnik i. Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na roenlno na naš list, knjige in druge v našo stroko spadajoče posle ter izdajati prav o vel javna potrdila, vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo. IToravnmtvo Glas Naroda. POZOR! HIPN0TIZEM Izšla je vsezkozl zanimiva knjiga, ltakoršne Se nimajo Slovenci ne tu iie v stari domovi nL Kdor jo bo naročil, jo bo z užitkom prebral in Uobii vpogled v marsikatere stvari, o katerih do-zdaj Se slutil ni. Knjiga ima preko slo strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natanč-oa navodila za hipnotiziranje, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek za nenaravne. Stane 60 centov. Tri knjige SL50. Oni, ki ni 2 njo zadovoljen, naj jo vrne in dobil bo denar nazaj. Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA". P. O. Box Mil. New York, N. Y. Za vsebino oglasov ni odgovor--OAiKopain »n oA^sitiAudn ra oa Vaše dete je v nevarnosti, če joka. i rim t I33 lip i ^ ^^ Baby's Safety! r , F., omot -.'!.;! I..U-' t .i r»-n.«<3v W 'rd t C'I;., r>:ipi.i/ tu I hi t I iTitantum ■! | T«-!'.:ng truubiv t t PRICE 35 CTS t t l rrp..rnl >„ t »Royal Mfg. Co. j Outicssne, Pa Directions Inside Dete joka. ker čuti NOTRANJE bolečine. NE PUSTITE, DA BI DETE JOKALO! NE PUSTITE, DA BI DETE TEPEL0! Izrežite tole sliko in idite v lekarno ter kupite steklenico BABY'S SAFETY /.a :io centov. TO BO MORDA REŠILO DETETOVO ŽIVLJENJE. BABY'S SAFETY je najbolje zdravilo zoper KRČE, GRIŽO, NADLEGO Z ZOBMI, KOLCANJU IN ZAPRTIJI. To bo olajšalo vašemu detetu in bo do bro spalo. Ako ne morete dobiti originalno v lekarni. potem pošljite nam papirnati dolar v navadnem pismu in tni vam bomo poslali tri steklenice BABY'S SAFETY ter natančno navodilo. Poštne stroške plačamo mi. Pišite na : Royal Mfg. Co. Dep. C. Duquesne, Pa. Kadar je kako društvo namenjeno kopiti band ere, aastave, regalje, go«lbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene sa cene vpraSate* t J prate n j« Vsi stan« le 2c. pa si bode te prihranili dolarje. r*«ilke, več vrst pošiljam brezplačno. Piiite ponj. fVAN PAJK & CO.. Conemaufirh. Pa Box 328 "GLAS NARODA JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ^ ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ l GLAS NARODA, 28. APRILA, 19lC Slovens ko podp. društvo mpjS __ a @ katoliiko =® svete Barbare ZAZZEDINJENE DRŽAVE ISEVERNETAMERIKF. Sedež: FOREST CITY, PA. [>korp«ririae dna 21. juuarja 1902 » dri* t i PMuuytmit. GLAVNI UKADNI&l i PrtdMdnlk: JOŽEF PRTEK.NBU Bor SB. WlllocE. Pa. L podpredsednik: KAKO L ZALAR, Box 547. Forest City, Pa. IX podpredsednik: LOCIS TAUCHAH, Box 830, Rock Sptlaga, Wj«, Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. U. tajnik: JOHN OSOLIN. Box 402, Forest City, Pa. Blasajnlk: MARTIN MUHlC, Box 637, Forest City, Pa. PeoblaMene«: JOSIP Z A T, A K, 1004 North Chicago St.. Jolist, III. VRHOVNI ZDRAVNIKI Or, MARTI V IVRC, »00 C&lcaio St.. JoUst, lili NADZORNI 0DB0BS PrMsedutk. IGNAC PODVASNTK. 4734 Hstfleld S L. Plttstrarffc. Pa. I. nadzorul k : JOHN TORNIČ, Bm C22. Forest City, Pa-O. »adsorulk: FRANK PA V LOV čl C, Box 705, Coufemaufh, Pa. III. aadsornlk: ANDRBJ SLAK. 7713 Issler Ave.. Cleveland, Obit. POROTNI ODBORt Prsdsedalk: MaBTIN OBRJBŽAN. Box 72. Rast Mineral, Kana L porotnik: MARTIN STEFANČlC. Box 78. Frsnklln. Kani. (1. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 529 Darson A vs.. R. F. D. 1. ttMS-mid. Detroit. Mich. UPRAVNI ODBORI PredMdalk ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11H. Brldjspert. a L ravnik: ANTON DEMŠAR. Box 130, Broajghton. Pa O. WPrarMk; PAVBL OBREGAR. Box 402. Witt. IU. Dopisi aaj a* i«illJajo L tajnika Ivaa Telkaa, P. O. B«x fit. Vtrwl Peaaa. at>. Drnitv«** sU.sll# : "fLU JI A R O D A.** IZ URADA PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA DRUŠTVA SVETE BAHBARE. ----------- j (Odgovor predsedniku porotnega odbora). V številki -H. ' Narodnega Vernika. dne 11. aprila čital sem | n« kak sklep o.I porotnega m'bor;i društva sv. Uarbare, ki nosi pod- j pi^ M :i rt iii Obr/.iijia. Sb--1ij..la s.-m zanemarjal svn-.ju dolžnost kot predsednik nadzornega odbora s tem, da nisem hotel videti, k.iko m- v uradu glavin-ga tajnika tirailnjc . Sicer mi ne bi bilo | h »t reba «»<('_: -vai jat i na ta sklep, prvič. ker ni bil priobčen v » d!'nšt ven* iii irlasilu tura j 'ti uvideli. in drugič. ker m- nosi podpi- ^ s,t glavnega pre« - ihiika »lo.scpha Peternela. ( len lil., točka IU. dru-si \ en ill prawl 11• d• m-.t. , i a mora ;iPW>tlli Hiltior Vise KV»jf sklepe po- j vlii11 «ia\tii-iun pr« isfdnikn ■ podpis, ker pa navedeni "sklep" ne liosj tega podpisa. ga vsled tega ne smatram ofieielnim. V tem skle- 1 pu ,di lioljt ivi-rf/i odprii'in pismu se tudi priporoča glavnemu pred-d n i k n. s takoj suspendira mene. kakor tudi glavnega tajni-i .i K.u s! i s],.,j.j j, p. ep:is'-am njemu samemu, da se xago-' a r.ja. ki c -»'tu ». '.e 11 • i v rek: at javno kritiziral. Moje osebe in ^ i lit'>1' — deio\ati.ja p:; društvu pa ne maram pustili blatiti, kajti j ' s. m ; «>., t i: j i • >•>. sem pri odboiovi seji predložil "i'">ru v pi.ti.-x m .. , t;. a!, j j,i j - inkurporirana v zapisniku. ] I- .mre.iu.- k iin i ii.-ijt sejl: pa kot elan svoje mnenje večkrat t poja-uil. I /. \ i: 11 red i ■. ■ k e 11 x i i ! je s; aneio denar iu tega društvo samo . I »1 relm .je. \ prahunje je pa tudi. rija-tcUL-i" zato jnaoraioo biti ^yobotlni možje. Sužniki strasti nimajo med jenčeVimi. nauii prostora! Nisi utekel zato od svojega prapora", je nadaljeval častnik, obrnivši se h krivcu, da bi služil naši sveti stvari. Prišel si gnan od svojih poželenj. Izključu jejo to torej iz svoje srede. — Poj di nesrečnež! Svoboden si!" Zadovoljno mrmranje se je čulo v zboru. Stari Petrussi je zabliskaL s svojim bodalom pred očmi obso "Slišiš, (iaigaro. slišiš, brezeast-j nežUtekel si od enih. iu drugi so te izbaenilL Si iz vrže k družbe. In (prideš li še enkrat, onečastiš li s i kleto svojo prisotnostjo moj dom.! grozil častnik. J prisegam, da mi plačaš s krvjo!" j (iaigaro je zaškripal z zobmi. Bil bi se rad vrgel na svojega sovraž-Inika. a ni mogel. "'To mi plačaš, (jiovaiuii Petrussi!" je zamrniljal 'med zobe. in pogled, pol črta, je ' zletel k stareu in njegovi hčeri. Vaščaid so odšli, zadovoljni z usujeno kaznijo. | "Odvedite ga ven za naše stra-I že je rekel kapitan pričujočim oborožene em. "Prisegel sem že dvema gospo-duma. Nočem služili tretjemu! Dovolite. dao stanem pri vas iu se bojujem z vami!" "Cul sj sodbo!" je odgovoril eastnik odločno. "Pojdi, in če te veseli, dati se ustreliti, poišči si drugje primerno mesto. Odvedite gi»!" Vojak .se je vdal usodi. Zaiura-čen je sledil svoje spremljevalce. "Hotel sem vas hraniti", je mrm-ljal za se. 1 i i I bi ostal tu le tako dolgo, dokler ne bi bilai zvršena moja osveta. Ali izgnali ste me in onečastili. Osvetim se vam vsem!" I staši. ki so imeli spremljati ujetnika, so ga doveli k uajbliž-njemu poslopju, kjer je njihova četa stanovala. J >i 1 i so -Jannvski prostovoljci, in tem je bil avstrijski begun, njihov zaveznik, prav tako drag kakor avstrijski vojak. Iz radosti so naredili več nego jim je bilo dovoljeno. Strgali so z njega odznake bojevnika za svo-bodo, vzeli mu orožje in vkljub vsemu upiranju ogulili mu glavo. I ganja 1 i so burke ž njim. — saj je bil brezčasten. bil izvržek.... Potem so ga odvedli proč. Šli so po nočni temi skozi vas. liila je to žaiustna hoja. Iz oblakov so lili potoki vode. veter je bičal njihove obraze. Brodili so imi blatu in kalužah. tresoči se mraza, a iz poslopij se je glasilo veselo petje brezskrbnih tovarišev. (daljraru je šklepetal z zobmi. Tresel se je mraza iti objesti. ---- Spremljevalci so biii zagaljeni v svoja oblačila, on pa se ni mogel braniti dežju in vetru. Imel je še zini raj vklenjeni roki. Zavedli so ga ven za vas. kjer so se tla nagibala v močnem klan-cu doli k reki. iaigaro je razločil v temi kapelo. ki je stala ob globokem klancu. Poznal jo je. Tam je igral često kot mal deček. tam je preživet mnogo krasno uro svojega detinj-stva. Srce se mu je stiskalo ob pomisleku na to, kar je naumil storiti. S;(j je bila to vendar le rojst na vas. iu ti nstaši tam — su bili njegovi bratje. Hrepenel je le pu enem. Da bi mogel nazaj v vas. da bi se maščeval iu; starem Petrussi ju. Približali so se h kapelici. Notri se je skrival ustaš pred nevihto. Bila je straža. Izstopil je, toda za slišavši geslo, je takoj spet stopil za vetje. "In zdaj lahko greš! Vrneš li se, veš. kaj te čaka", je rekel eden spremljevalec. Odrešite mi vezi", je prosil Gal-garo. Le idi . so .se mu smejali. "Tako vsaj bodo tvoje rojakinje pred teboj varne. Odpravi se!" In obrnivši se. so hiteli v vas. Bili so zadovoljni z okrutno kazni jo. katero so pripravili tovarišu, ki se je spozabil svojih dolžnosti.?. ojak je mraza in obiesti šklepetal z zobmi. Ne znajoč si pomo ei. se je izpotikal po klancu n; vzdol. Pot je bila od dežja izprana. Nogi sta se mu polzeli po gladkem kamenju. Padal je in .si razbi jal obraz ob ostre robove kameuov. tirrnuvje mu je trgal obleko. "Dobro, dobro! Le dalje", je — je golčal (.iaigaro. vz d i ga je se z zemlje.4'Saj se osvetim ! Hotel sem vam prizanesli, ali ne prizanese ni. Hoteli sK- ohraiiiti Petrussija — tedaj padete ž njim! Vi tam sedite na toplem iii sulieiu, jaz se tu tresem mraza in dežja. Ali ta mraz ne sliladi mojega sovraštva, ta dež ne ugasi žara moje osvete!" Izpod tik a i se je dalje, — padal — a ni slabel. # Preti polnočjo so privedli vojaki v AUe Larche nekakšnega člo veka jioveljniku oddelka avstrij ske vojske. Raztrgana njegova o-blačila so bila premočena z vodo in krvjo. Roki sta bili skleneni z vezmi, ki so se zarezavale v meso. Bil je brez moči. izmučen. Ali v očeh pod litih s krvjo, je žarel plamen m ukrotljivega maščevanja. Častnik je gledal za čas s pre-iskujočiin pogledom na moža. "Razveiite ga" .je velel voju kom. *4Kdo si? Kako ti je ime'.'" je vr.rjsSal. kadar so se \ ojak i tidda-Ijili. "Sem ubežnik oil ustašev! Kako mi je ime? Zato ne gre . je mračno odgovoril G al gar o. "Povej svoje ime. sicer" — je "Prišel sem k vam prostovoljno". je rekel Calgaro in pokazal na svoje krvave cunje. "Ne grozite mi! — Tu vidite, da nisem plu šljivec. Kri mi ni nova! Hočem dati v vaše roke ustaške čete, a naredim tu i brez imena!" "Hočeš izdati svoje rojake?" — je vprašal častnik in na obrazu se mu je pojavil izraz zaničevanji*. "'Rekli ste izdati? — No torej, Ja. hočem je izdati!" "A kako zahtevaš plačo.'" "Ne zahtevam plače! Ni to moj posel!"" "Torej osveta?" je vprašal poveljnik vojske ter pristopil k mi žici. na kateri je imel razložen;-črteže. *'Nu govori, kar veš o u-staših!" "Zasedli so vasi Selotiio in Vil-lo; — šli so v zavetje v izbi' in skednje, za lezli se v kleti pred dežjem. Straž so postavili malo. in še te se skrivajo pred dežjem!" "Bilo bi torej možno ustaše nepripravljene zgrabiti?" je vprašal častnik. '"Zelo lahko! Niti slutijo ne, da je vojska tako blizu. Mislijo, da sti še v Vezzanu!" "Ali je pot v takem stanu, da st da priti gori?" "Prehodil sem jo danes že v tre t je. a še zmeraj imam zdrav vrat", je drzno odgovoril Ualgam. "Prav. pazi. da i v četrto v zdra v ju preideš". je zagolčal častnik, bolj kot bi to govoril k sebi. " Ka tero pot bodemu morali mi ubra ti?" " Lahko se pomikamo naprej v dveh kolonah", je razlagal Ual garo. "Pot je strašna po globokil. klancih, izpranih oo bili iz že leza in vajeni discipline. Ko bi bi1 umirajočemu rekel: "Vstani iu idi na sovražnika" — naredi bi bil to Taka je bila armada Radeekcga. Častnik je pristopil k izda j ie i in ostro mu gledaje v oči. je vprašal "A kaj. ko bi po obeli straneh klanea stali ustaši /. naproženiui' puškami ? *" "Potem bi bili izgubljeni", se ji Zi.smejal Ualgaro. "A ustaši ne bo do talil: so izmučeni ter so se pre pustili čisto brezskrbnemu od po čitku. Komu bi prišlo na um ča kati vas sedaj? Sicer vam nI treba hoditi slepo. Po obeh straneh klanca lahko —" "Ze prav— ne potrebujem tvojega sveeta ". mu je vskočil čast ni k v besedo. "Ali sj bil vojak?" je vprašal, opazivši. da je (Jalga ro trenil z ramenima. "Zdaj sem izdajiea bil sem nekaj drugega!" je odgvoril Gal-garo. "Hočem se osvetiti! Ali sti videli te vezi?" (,'astnik je hodil za čas zamišlj<'ii po izbi. Obdal je zvedavo na ubežnika. i>ak se ustavil preti njim. Tuj ! Nekdai. je temu že davim -- je prišel mož k sovražniku. Imel je ušesi in nos odrezan. "Hočem se osvetiti nad svojimi vojaki, iz dam vam jih", je rekel. Verovali so mu. in on jih je zavedel v na stavljeno zanjko! — Veš, kaj te čaka. ako me hočeš nalagati? — Ali ti ni ime Zopyros?" Begun je izbulil na častnika oči. Ni ga razumel. "Zopyros? Ne! Ime mi je Gal garo in se hočem osvetiti. ' Torej Galgaro? Dobro ime. — Prilega se! — Ali se hočeš pokrep-čati? Si oslabel ?" "Hočem vas vesti na ustaše. — Pojdemo ? *' Poveljnik je molče prikimal z glavo in ukazal sklicati častnike. .Minulo je četrt ure. Od AUe Larche so se odpravile tri stotnije vojske na pohod. Tiho, kakor trop duhov, so šli po nočni temi na-prej. Ni bilo slišati nič. raz ven tuljenje vihre in šumenje vala razburkane Sarke. V oddelku korakajo-eem na čelu, je bil vodnik. Za njim takoj častnik s potegneno sabljo, pripravljen o prvem strelu izdaji-co posekati na tla. (Konec prihodnjič.) Nihče neče $1000.00 nagrade Torej drugaf ponudba! VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ OGLAŠENO. 1. Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in cla se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj. 2. Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi. 3. Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini. 4. Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kr.ij, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj. 5. Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo. 'NAŠ NAMEN JEi GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POLJA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA. Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnmi. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj so polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu. MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST, NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA. Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne boin razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš s.un rasfl. Jaz lic ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista. Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet. za polovico do dvakrat toliko vreden. KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMLJO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN. Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela. Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval. FRANK GRAM, Navkir, Ho. iii Štiri tisoč dolaijev tedno. Kako bi bili zadovoljni § tako plačo vsak posamezen teden skozi celo leto? Nf mislite. riinailoni, . Izrežite ta kupon zdolej in izpolnite i»a takoj. Imejte o pogled v ono,, kar napravi marsikoga srečnega. Pošljite denar s kuponom in postal i bodel e drug te^a velikega podjetja. zaeno pa tudi drug Mizzi Hajos. ki jc zavrnila dvesto tisoč dolarjev plače, katera ji je bila ponudena pri drugem podjetju Izbrala si je boljšo pot. Knight and Company i fiskalni acrenti. 1 SUNBEAM MOTION PICTURE CORPORATION 426 S. Leader Building Cleveland, Ohio. Priluženo najdete s tem svoto........................... .dolarjev za ..........delnie osnovnega kapitala "Sunbeam Motion Picture Corporation7*. Pošljite money order ali pa gotov denar v priporočenem pismu Ime............... ...... .... Mesto in država................. Naslov.................. ............ Pošljite svoje naročilo naši cievelandski podružnici. Dobili bodete delnice takoj, ko dobimo denar. $25.C0 kupi ."> delnic $50.00 kupi i (»delnic $100.00 kupi 20 delnic $250.00 kupi 50 delnic $500.00 kupi 100 delnic EDINI SLOVENSKI SALOOH f ▼ Duluth, Mirni. Rojakom Slovencem naznanjam 3 a te nahaja moj SALOON pui bloka od Union postaje na deta' ■trani W. Michigan St. itev. 41? Za obilen posest se priporoSaxa JOS. SCHABABON. j V ZALOGI imamo še nekaj SL0VENSK0-AMER1ŠK1H KOLEDARJEV za leto 1916. Da je bil letošnji Koledar re»' nekaj posebnega, je razvidno iz tega, ker srao ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Kole , dar ju je preko trideset krasnih J slik, razni zanimivi članki, lepe j povesti in poljudno pisane znan j stvene razprave. Naročite ga ta j koj, da ne bo prepozno! Stane »i poštnino vred 35 centov. \ Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York Citj POZOR ROJAKI! Najacpe&nij« umito zm imik* Ism. kakor todl ta mož k« brk« In brado. Od tm mazila sraatajo v G ti h tednih krasni gwti in dolei laaja kakor todl ! moškim krami brlfi in brada in M bodo odpadali la : osi veh'. Revmatizem. kostibol ali trganj« v lokah. ; nogah in ▼ križn. v omih dneh popolnoma oadra- ' vim. rane. opekline, bale. tura. krast« in erinta. potne nace. kurje o£««a. Oaobliuo v par dneh pa- . polnoms odrtrairim. Kadar b« moj« idravila brm ! uspeha rabil m jamčim aa SS.00. Pilit« takoj m • '^WU^'liMMk' aal«d«r l»nifljU« I aaato j JFACPQ® VAtttA _ » Mi vam. l^^^l/S pomagamo električno razsvetlja ; vo naredimo vam slede'*«• ponudim: Mi hočemo plačati vse stroške za napravo elektric-uih luč v vaši trgovini, kakor nidi «.»<1 zunaj \» ;ilv svetilk«- in elektr'-'* y znake. Poleni nam \in«t" \ malih tedensk.?. au mesečnih ».»Urokih. Ali zamuiv biti boljša ponudba ' T-h-lonaji• ali pa pridite danes. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irving Place and ISih Street Branch O/ficc Show Rooms for fhe Convenience ol the Public —__ 424 Broadway "151 E. W»ih Street! Dcltncty Street West 4Jd Street '27 I. 125th Street 1 10 Irvine Place *3« E 14*til StreetJ 'Open until midnight Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Cdino domačo vinarsko podjetje z velikim skladiščem v atesta New Torka Naše vina, kakor t odi igaoje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jib po domačem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkih eeaah: V zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje. Fjl CENE ZA SOD VINA: 7f ^ tJk (Claret)) 52 galon samo ...|2IM V (Zenfandel) 52 salon samo.. (S8.#t V H (Barbera) 52 salon samo.... S32.N xjW^-P* (Burrendy) 52 galon samo.. t39Jd '/! - , , J« - v - - , (Opol) 51 galon samo..... $I«.(M> /.: Ž") ^ - / »E") VINO '//Va,^.' : (Riesling) 52 gal. samo.... $37.50 V r^^ -^T >UjB|g (Hock) 52 galon samo......KJ5.M -JUS-'* (Sauterne) 52 gal. samo... $40.00 ---- t- T M lezni. božjast. bolezni na maternici, kozr.e m \ bolezni in otroške bolezni. ▼ f Zdravnik sam govori slovenski, f f Odprto jt* T»ak dan ftudi v netleljoj cd ■ A devetih zjutraj do t>edmih zvečer Med * V prro Ave. in Ave. A. BKz I. Are. Pi- I A fite ali pridite osebno. T OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA. ^■■nnr iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeee vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $]4, 50 galon j $25, rdeče vino 27 do 28 galon j $12.50, 50 galon $22.50. — 100 ' proof močan tropinjevec 4^4 gal. ; $12,10 gal. pa $25. Pri omenjenih (cenah je vštet todi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žogal. , S spoltovanjem S. JACKSB, < Ifi St. Hf|$na, prav pripravni. Za jesti in piti imamo tudi še. samo ženske so bile hude, ker v štedilnikih ni hotelo goreti in so se peči močno ka-, dile. Odkar pa je prtrvzola lika v-! če v a l* rša b rep Lačno dimnikar-1 >ko obit in se snče. obk-čena v hlače. z dimnikarskim orodjem v rokah ukoii peči in kuhinj, je vse zopet v r«*du. Tupatam vidiš pri nas tudi kakšno uniformo kakega " urlaubarja". za nekaj dni. ZaLi-1 bog obžaluje naša litra tudi prav bridkih izgub: od nekaterih vpo-' klicanih pa ni ne duha ne sluha.1 najbrž jih poliriva že tuja hladna zemlja. PrLmčev Fr&ncelj je te dni poslal pismo, v katerem piše. da je prestal vse bitke od ikarpat-skih bojev do zavzetja Lublina in še j>ottsn brez vsake poškodbe.' Francelj je znan kot izvrsten igra-' lec na odru. Prvo sv. obhajilo je dne 14. suš-1 ca podelil vojni kurat Ivsaver O-sterc v neki rezervni bobiišnici v Celovcu vojaku Srichia. Aurel iz Trsta. Kurat je v spomin na prvo obhajilo podaril vojaku prvoobha-i jancu srebrno verižico s podobo Matere božje z v gravira ni m i številkami 14. IMG. Mrtvega so našli na svojem sta-J novanju v Celovcu 14. sušca dop. nadporočnika Janeza Matsehner. I Nagla smrt. V nedeljo 12. ■suišen 1 se je peljala oo! 5. uri zjutraj smo občutili precejšen potres. Večina ljudi v težkem spanju tega skoraj nič ni občutila. V drugič se ni več treslo. Škode in nesreče ni bilo. — Tudi iz drugili krajev Koroške se ]>oroča. da so slišali potres. Aretacija. V Ta j hu so e rožniki odpeljali učit« lja. Franca Lenger-ja, obdolženega zavoljo prestopka proti nravnosti, ter ga izročili okrajnemu sodišču v Trgu. PRIMORSKO. Ajdovščina je postala, posebno odkar so Italijani dne 18. novembra iu dalje poslali nad Gorico razdejanje, nekako središče goriškega glavarstva. Pred vojno je štela le U15 ljudi, med njimi 11 protestantov in enega Žida, a sedaj se je prebivalstvo pomnožilo. Sedaj je sedež okrajnega glavarstva (okrajni .glavar baron liatnn je še vedno v Gorici), okrožnega s-odišča. 'zastavljalnice in hranilnice "Monte d i Pieta'T itd., medtem ko je imela, prej samo okrajno sodni j o in davkarijo in še to jej hotela mestna občina Sveti Križ Ajdovcem vzeti. j Od šrapnela je bil ranjen nad stegnom 15 let stari ^sin kajžarice Stefan Milost iz Grgarja na Goriškem. Ranjen je bil na potu v Solkan, ko je šel kupovat špecerijsko blago. Z vojaškim transportom so ga prepeljali v 1 jtibljaiL«ko deželno bolnišnico. — Gdč. V od op i vee iz Gorice, katera je bila 24. julija 11*10 od šrapnela ranjena, da so ji .morali nogo odrezati in bila proglašena za mrtvo, se nahaja sedaj v c. k. rezervni bolnišnici št. -41, v V. okraju na Dunaju. Castelli-gasse 25. Nekrolog. Župniku Josipu Fa-bijanu od Sv. Lucije, ki je padel, zadet od italijanskega strela, je j ►osvežila "Karnisch - Jutisehe KrhegHzekung lap neikrolog z nj*^ovo »liko. Po je bil Fabi-jan čudovito poetofom žnpnifkti Nuglu v št. Ilju ob Oravi. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. 2rtve vojne. V neki bolnišnici na Tiro)*k«-ra j«* umrl za plju<*iiieo Jani J are iz Podim nit a pri Mirni jMs«i doma, <«tar komaj 22 let. lJo-ril je na dota-rdobski planoti. Na zadnjo uro jf izrazil željo, da bi »r pilili ]Hil«'iitarjf rad *'uabri-saii — Iz S lih o m na Belokranjskem poročajo: Dobili smo žalostno sponki I o. da je na Svcčnico ]>ad<*l na južnem bojišču vrl nila- * b nič Niko Popov ič iz Skemljev-ea h-t. !». rojen 1>»!*7. Vse. ki so poznali pridnega fanta, je pretresla ta žalostna ve>t. po^bno njegove skrbne roditelj«, ki objokujejo najboljšega sina. Ko je odhajal za vedno od dotua. ko je njesro\a mati drugega sina sprav-! lja I a v vojno in točila solze bridkega slovesa, ju je tolažil z besedami: "Ne jokajte, lie bojte s*- za mene. Hog in Marija nie bosta čuvala ; ako pa padeiu. ne žalujte, ne bom sam umrl. ne boste samo vi izgubili sina!" Tolažil jih je * '/vdnjem pi-axil: "Ne žalujte, ako jtadeui. ?»vet trpi!" In res, slutil je. da ga nikdar v»-č n<1 bo videla stara mati. bratje in v-stre. Takoj prvi tlan na bojimui polju je izdihnil >vojo dušo. liil je to ulaib-ni*. -krlx-n /a di^mačo hiš.>. delaven, ubogljiv in vdan iz vsega srca svojiui roditeljem. Njihova žalost je bivziiujna. — Padel je na lx>jiš'u Jožef Starešine*, roje,u na Preloki št. na It.-lo-kranjsketii, 1h\m železniški >pi-e-vi ilriik v Zagrebu. Ranjen. '/.<■ nad devet mesecev .i-' v biiinišnici na Dunaju Miko Zniiie / Znni.-ev iu» Bclokranj-sk<-m. lirauiita mu jt? bila razme-sarila meča ua nogah. Kot ču-je. se mu obrača na bolje. Pogreša se. Marko Zunič Lz Zu- ni.-ev s-- že iu:d osem mesecev ni oglasi! /. italijanskega bojiš "-a. l*a uu da bi ga Italijan ]»ovabil na polento in makaroni ! — Tudi od! Petra Zuuiča dolgo časit ni bilo liohe-t« ga glasu. Sedaj je kar na-■ nkiat prišel domov na vlopust iu je pripovedoval, kako mi srbske ženske polivale s kropom raz okna avstrijski« v Srbijo protiirajoč*.' vojaštvo. Tudi s Črnogorci in Hu-1 si se pomeril. Sedaj se nahaja na italijanskem bojišču. V ruskem ujetništvu se nahaja Frai; Zu:iič iz Žuničev na Helo-kraujskcai. (> njegovem ujetni-št \ u s(J zv» leli doma šele po nje-j Lr'»v» it bratu, ki je y Ameriki. Te-( mu Franc večkrat piše. a ta mu pošilja denar ua Rusko. Domov, baje ne sme p sati. — S Preloke pri Vuiiei portčajo. tla je v rusko, ujetništvo prišel Mate Poršič iz Pavlinov. < Ki Marka Čadoniča je. pa IiimUIo pismo i/ ruskega ujet-J i wtva več kot devit mesecev. Ze-^ ni j c pisal domov Še 2. maja lanskega leta, a pismo je došlo š».lc| pr»nl u* kaj tedni. — Oglasil se j.' po 1!». m seeih iz ruskega ujetni ! siva Fran Medle L. I. II. Nr. 27 iz Stare vasi. občina St. Jernej. Prva ikarta je bila nemški pisana iu uazn^ir ja svojcem, da se kmalu vi-ilimo. To je bilo nekam zagonetno. Pot*vm ij»ride še obvestilo od lide-čega križa in ena. k«rta od njega samega. Sedaj pa prejme oče u-radno obvestilo, da je bil njegov sin 2(5. avgusta 11*14 pri Przemv-slanih ujet in težko ranjen. On se počuti r»cmerno dobro, toda »oslepel je na obe očesi! Vsa občina soču-tvnje .s težko prizadetimi sta-riši in srčno obžaluje težki položaj ulwgega ]>oštenega mladeniča, ki •ma komaj 2-S let. — 1/. msketga ujetništva sta se oglasila dva št.-jH-ti-ska župljana: Fran 1 Vrus i^ Ždinje vasi in Anton Rifelj iz LeŠ-nice. (» prvi m ni bilo*pravega glasu 17 mesecev. Sotiio to so vedeli nekateri povedati, da je bil v Galiciji na kosce raztrgan. Tudi za Riflja se ni znalo mnogo mesecev.' kaj je z njim. — Nadalje se je o-J gla«il Matija Progar. doma iz ilmelčiča. fara Milna peč. Njegova žena ni dobila celih 18 mesecev nobcnega poročila, in ker je ]>ar njegovih tovarišev trdilo, da so ga videli pasti, ga je že kot mrtvega objokovala. Sedaj marca meseca pa dobi karto od njega, na kateri ji poroča, da je že dni go svoj god obhajal v ujetništvu iti šeniee za setev. i O potresu dne 12. sušca s Preloke pri Vinici poročajo: Zadnji pot res je tudi nas dobro pretresel. Nekateri so poskakaJi od stra-: iiu iz postelj. V nekem hlevu se 'je spodmaknil stropni tram in padel lAoli. Hujšega ni bilo. t ŠTAJERSKO. Duhovniška vest. liogdan Len-dovšek. kaplan pri Sv. Martinu aia Pohorju, je zavoljo boldzni šel v začasni pokoj ter stanuje pri svo-j«.m sti-ieu Mihaelu Lendovšku. župniku v ^Makolah. Gospoda postane kmet. Lz Maribora pišejo: Cena zemljišč se je v zadnjem času prav naglo povzdigni La. Kmet j« so sami sj>oznaLi. kaj iric re dati rodovitna zemlja, če sel pravilno obdeluje Ako dobimo v dveh letih za pridelke več, kakor se je poprej za last plačevalo, mora tudi njiva ali travnik imeti večjo vrednost, kakor se je prej zanjo plačevalo. Tako so postali kmetje po lastnem preudarku zelo pi e v idili pri prodaji sveta. Opazili smo tudi, da so nekateri uradniki in trgovci, ki lani še za denar uiso mogli dobiti moke ali žita. kar njive nakupili, da bi saiui pridelovali pšenico (za drugo žito jim ni veliko), krompir iu nekaj fižola. To prizadevanje je vse hvale vredno. Ko bodo ti gospodje sami skusili, koliko mora kmet trpeti. predno so pridelki spravljeni. bodo o kmetu drugače sodili. \*a la način bi se prav lahko zbližala kni;»t iu meščan in pustila d in g drugemu živeti. Še celo častniki so baje naročili nakup zemlje. Iz Amerike pa stalno dohajajo poročila, naj -m- veliko zemlje nakupi i'a ene, ki mislijo po vojni domov priti. Izkoriščevalci kmetov. \z Maribora se pomča: Vest o rekviziciji živine, ki ^o jo zadnji čas priobčili listi. so na deželi mnogo krivo I tolmačili. Ljudje, 'ki navadno drugega ne znajo, nego da Bogu čas kradejo in se živijo od dela dru-irih, so razširili govorico, det se bo živino s silo odji tnalo, da ijo cena določena pod 2 K za 1 kg žive teže itd. To so vesti, ki temeljijo vse na lažeh. Izkoriščevalci kmečkega ljudstva, bi zoj>et radi prišli do neopravičljivega dobička. Ti ljudje namreč nagovarjajo živinorejec, naj sedaj poprodajo svojo odvisno živino, hi na te laži-govorice lu limaniee brezvestnih ljudi je že mnogi nasedel. Hekviriralo se bo le v slučaju nujne potrebe in je za .sedaj za to določeno za celo Štajersko samo 10,000 glav goveje živrne, tako tla bo na vsako občine* prišlo le prav malenkostno število živine za rekvizieijo. Ju vojaška oblast 1h> plačala, če ne boljše, pa vsaj tako dobro kot vsak dru-i kupec. Plazovi in cdpis davka. Ob zadnjem deževju je vsled plazov zdrknilo v nižine mnogo vinogradov. sadonosnikov, gozdov in drugih delov l-odovitne zendje. Kjer je plaz napravil veliko škode, bo davčna oblast odpisala davek, ako se jo za poprosi. Pri občini se mora naznaniti število parcele, ki j«' po plazu poškodovana, in pri-bl ižno navesti, koliko meri spla-J ženi del parcele. Občina to naznanil o pošlje davčnemu oddelku o-krajm-gn glavarstva. Živinski sejmi. Namestništvo razglaša, da so živinski in svinjski sejmi v Mariboru zojK-t dovoljeni, toda z omejitvijo, da se sme prignali na mariborsko sejmišče .samo klavna živina in klavne svinje, in sicer sptuo iz mariborskega sodnega okraja. Dotienemu živinskemu potnemu listu mora biti tudi pridjano dovolilo, da je na sejni prignana žival namenjena za klavnico. Za sedaj je še pa prepovedano prignati na mariborsko sejmišče plemensko živino kakor tudi plemenske svinje. KOROŠKO. Pozdrave z italijanskega bojišča pošiljata Ivan Kandut iz Ma-lošč in Jožef Miki iz št. Lenarta' pri Sedmih studencih. V vojnem času. lz Jezerskega poročajo: Da možakarji odhajajo tzjezerwke "republike" v vojaško službo, >e menda tudi drugod zgodi. Da so med njimi gospodarji,' čevljarji, mizarji. Žagarji, hlapci, tudi nič nenavadnega. Akoravno' nimamo ex-oft'o čevljarjev, vendar ne hodimo bosi. Našli so se naenkrat čevljarji diletanti. ki so to | svojo obrt pred loti obesili na j Win; seveda taki čevlji niso za ples v celovških rauzikalienih dvoranah, a za .naša .gorska pota no T GLAS NARODA. 26. APRILA, 1316. "v i4 Guy de Maupassant: BRATA (Priredil J. T.i w ^ w m w ^ Nadaljevanje i. Puimdit ji j»- r«k<» in j«» v«m!H pr«-kpoUk<-;*triifga kaunnja. Ona s« j«- nekolik«* boječe ozirala vanj. Ko si« do>|H-la v veliko ko. je vzkliknila: Kuejra vidim. /.-m ji- /amabnil / mir/.o. \j» l raka in ga ji ponudil. — Sprva se ' i .!•■ I>ala. Nb-tlnije s.- j,- luliko <>ju luit-ila, da »• .j«' .s pr.itoin dotaknila nj« g,,vib tankih tipalniiv Z.m j.- gb-d.il v \odi nj«-ii obra/ in jt je zaerl nn-tati poljub<-. Oh, k,.ko j.- to neokusno! je \/klikiiiIa mlada vdova. — /Zapomnite -i * more uai-ukrat opravljati dvoje del. Saj ne dveh. saj >anio eno: ljubim va.s. 4 »na tra j.* je/no ]K»gledala iu resno vprašala: Kaj p.i p.M-.ujate /,• eelo un." Ali st.- ob jiaujel. ali kaj 1 Ve. pri pameti vin. hvala llojrii. ee pa zavnude mojo ponnd-' 1 n nil;i piiv ! «>b pamet. Povedati vam moram, da vas imam rad i/ vwjra srca. Stala stil \ vodi. ki j«- jima s« gala koma i do gležnjev. v rokah . dr/al.i mre/e iu gledala drug drugemu v oei. Zakaj st.- mi ravno dan. s to pov« dali? — Svojo izjavo bi lahko prihranili za kako drugo priložnost. Oprostite, nisem mogel ve«"- lnoleati. — Ž«- d«»lgo <"-a-a vas Mu! mi. iu odkrit« vam po vein, da mi niste «»•• nikdar tako dopadli Sediva lajše na ono skalo. Tam se bova hi ž je pomenila. Ko sta sedela na *k«»dit»-. da bi se n«- hotela poročiti / vami. če bi n«- bih vaši Marini s tem za«|o\oljui. Oh. 1<. naj vas pa nikar ne skrbi. Mati me je že večkrat vprašala, zakaj se ne {>oročiui. I o je re>. da/ sem nekoliko razburj«-na in znied«-na. I molkuibi sta. < je mislil da se bo \ se drugače izvršil la Ijubavni prizor, jilsli! je. da s. |m> pritVl s poljubi tej- končal s poljubi ter zatrj«-vu njem inedsebojin- ljub«-/ni. Pji je bilo \ se • dami takorekoč zvezala za «-eb> življenje. I/ za«lrege ju je r* šil l«. Sem, otroka, sem: Kapitana poglejta. koliko jih je ua- In kapitan je imel \ r«--niei sreeo. - Ves premočen je bro«iil po morju in k;im«>rkoli j«- segel. j«* vjel raka. \ so bili vsi skupaj, so poklicali Petra, ki je rekel, da je bil zaspal. ^ SEDMO POGLAVJE. Kazen Žaiut so gospodje na poti proti domu spali. — Skoraj vsakih pet minut je omahnila Kolandova glava ua Beausirovo, pa je bila vedno odločno pahnjena nazaj. V lakih slučajih je ponavadi prenehalo siur«'-aiije. o«"i so se široko odprb* in i/ ust je prišlo vprašanj«*: Lep večer, kaj ne Ko s«j dospeli v Havre, so jili s težavo sklicali. Kapitan ni hotel na noben način iti na čaj iu je vstrajal pri zahtevi, da mora ustaviti voz pre«! njegovim stanovanjem. Zanovo stanovanje je bilo ure.j«*no. določili -«<. da ho ta dan v prvi «'• spal v njeni. Vesel je bil. ker je zamogel razkazati svoji zaročen J;i krasn«i opr«'inljeno sob«-. ' i«»spa Rolaudova. ki ip j-osebno zaupala poslom, je rekla dekli, da naj gre spat ter da bo sama napravila čaj. V predsobi jim je rek.d Zan. da naj nekoliko počakajo. Šel je in prižgal v vseh sobah vse luči. Ko j«- opravil svoje delo. je sunkoma odprl vrata in vzkliknil: Prosim, vstopite! Stopili so v galerijo, ki je bila razsvetljena z raznobarvnimi svetilkami. Kamorkoli i" človek pogledal, s«, bile same palme in druga inozemska a. Na pr\ i pogled se jim j'- zdelo, tla se nahajajo na o«iru. Oče U««iaiid je kar zijal. Strela božja, to si pa lepo napravil io s«, bile «-dine b'-si de, kat«*re je mogel izreči. Mali s;i|oii je bil opremljen v starem fraiieoskem slogu, veliki salon .i«- bil pri prost. Zan j«- pristavil k uii/i stole in začel govoriti: I >;i gospa, vesel sem. «la se je tako zgodilo. — Prepričan sem. da bom t«-k«>m treh inesec«-v že lahko izvršil, kar sem namenil. (Dalje prihodnjič). NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Woat' Virginiji naznanjamo, da jiJh bo v kratkem obiskal nai zastopnik dobite "GLAS NARODA ' skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLA£ NARODA izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA * donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj gra sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vze osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. i v*; i MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NAHODA I VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, S3 K DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRANA » fi « POSEBNOST 80: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POSLJITB NA I SLOVENIC PUBUSHIKS CO. $2 Cortlandt St., Now York, N. T, Mr. ZV0NK0 JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in i/.flaj.iti tozadevna ]>o-trdiln. 1 "pravništvo "Glas Naroda". Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. - THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslejiarjeni. oropani ali če so z njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila iu pouk v naturalizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav. kje se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali novo-došb- priseljenec ua Ellis Island ali pri Barge Office. Uglasite se ali pišite : STATE DEPAUTEM EN T OK LABOR. I'd HE Al * OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Nev. vorški urad: 230. r»th Ave.. Room *J01L'. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure z več • r. Urad \ Buffalo: 704. D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od d«*vetih dopoldne do petih po-jioldtn- in <»b sredah od sedme do dev«-te ure zvečer. HARMONIKE bodisi kakršnekoli \rste izdelujem in l>oprnvljaiii ]»■ n:ijni/.jih cenah. :i «le-j 1«> tr|»»/iio in zanesljivo. V j>opravo , zjniesljivo vsa k« 1 o posije, ker sem že . na «a večja mesta, fttevllo p»a- {!; i { bivaleev, držav in posameznih meat. Ravno tako je povsod S i !!! tudi oanaien obser površine, katero savaemajo posameas* 5 !! čbrfave. ! > Poiljita 29«. tU pa 19«. ▼ anamkah in natančen nailoT in mi vam takoj odpoiljemo sa želj eni atlas. Pri veijen odjema damo popnat. Slovenic Publishing Company. S3 Cortlandt Btrc«*, Few York, K. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR [(Notary PubUo) ▼ GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR iS CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE ysskovrstna pooblastila, vojalke proinje in daje potrebn« nasvete v vseh vojaških aadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informaslje gleds datuma iakrsanja ali imena parnika. Obraits M sanpao na aje^a. kjsr bofti tolsto in solidno Mol 'i ttMCv-O Kaj pravijo plsatsJfl. atajakl la MaTBlkl • fajld Bar« tf. ■attaar. "Doli z orodjem P* Ut Nlkokalerli TMskaJ |a pisal: Kajlto srn s veliki« am-fcaa prebral In v nj«] nalel vaUko korlatnaca. Ta ftajl«a asi« ▼pUva na Človeka In obaesa neOroj lepih bi1«U--- Friderik 9I. BntoiteA: Odkar Je umrla saadama Btaal al bile na sretu tako alavna plaateljloo kot Ja Battaarjara. Prof. ir. A. Dodeli 'Doll a oroftjeaa' Ja pravo oftladalo aaOaaSS-ga Časa. Ko ilovek prečita to kojlffo, mota neHote pomlsUtl, Ca aa blliajo ClovcStvo holjil CaM. Krotkomalo: aelo dobra kajlsa. Dr. Lad. JakabovaU: To knjigo bi Clorok aajrajlo PoljnMl« T Ono area ma Jo pretreslo, ko sem Jo prebrmi. štajerski pisatelj Pater Sesegger pito: Bedel sem v osfasa goado pri Grleglacb ln sem bral knjigo s naslovom "Doll a oroi-Jem!n Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma la sedsj lahke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Slvljeaja. Ko seut Jo prebral, sem aaSelel, da bi ee prestari I o knjigo v vas kulturne jezike, ds bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo Ja tudi v lolab ne smelo manjkati Na svetu so družbe, ki rssftlrjajo Sveto Pismo. Ali bi se na mogle ustanoviti drnibe, ki bi raMlrJala le knjigo? Henrik Ihrtt 1— To Ja aajbolj oSarljlva knjiga, kar aa 14 kdaj bral__ C. Nenmaao Hofer: — To ja aaJboUla knjiga. Caf se 2U asll ljndje. ki m borijo sa svetovni mdr___ Haas Land (na abodn, katerega je Imel lota 19M v Borilna}« Ro bom alavll knjige, aamo imenoval Jo boas. Vsekamo Jo boas posedli. Nej bi tudi u knjiga nalla svoja apoatolje, ki bt 111 laja krilemsvet ln oCUl vse narode.... Flnanfnl miolster Dnnajovnld Jo rekel v mnimm svojem g«t«. ra v poslaxakl aborald t Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi oplaana na pretresljiv naCln vojna. Knjiga ni napisal noben voja-nd strokovnjak, noben driavnlk. pal pa prlproata frr^s Be rta pL Sottnerjeva. Prosim Vas. posvetita par or torn delu. Mislim, da se aa bo alkdo val aavdoSeval aa vojno. Ss bo prebral ce knjig* (SNA M CIMTOTi ■asetaftiMasO Slovenic Publishing Co., n Cortlandt Btrwt, Iiv York City, Y. Vojakom r Loraia. Okla, la koUei nasnaajamo, 4m jili lk iskal nai zastopnik JOK* KUMtE, ki Id pooblaWea pobirati naral-nino aa list Glsa Naroda, jI spaitovaageas UpramiŠtvo (Has MiMU Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?« Velikost ]e 21 pri 28 palcih Cena 15 centov. i Za.iej je natančen popis koliko obsega kaka dr£ava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d- V sslogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. P t*, naa je dobiti tudi velike semljevide posamesnik držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nsmčijs, Fran-sija, Belgija in Balkanskih držav. Vpi so veaani v plaUo ln vsak stane 50 eentov. Karoiila in denag poiljits naj Slovenic Publishing Company, ;|š te it IS COBTLANDT ITKXXT, MKW TOME, M. T« i "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DSŽ AV AH. — NAROČITE SE NANJ! Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino« Do dobrega sem m prepričal, da dospejo denarne poliljatva tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre] bnjejo pofiiljatve ▼ sedanjem bra 20 do 24 dni? Torej ai nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom la znancem v staro domovino} 100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.