49. številka Ljubljana, v ponedeljek 2. marca. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan mvefter, izim&i nedeljo in praznike, ter volja po poŠti prejeman za a vat.ro-og c rs k o dežele za vse leto l,r> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec l gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vso leto 18 gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 0 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čc se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni't.vo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah It, 18, UpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Še nekaj besedi h kandidaturi gospoda Antona pl. Globočnika. Ljubeznjivi naš kolega „Slovenec" naročil si je v Kranii članek, kateri je priobčil v sobotnej ■vojej številki h podpisom „več volilcev gorenjsko-notranjskih mest in trgov*. Razume se eamo po sebi, da teh „več volilcev" pada s krepelci po našem liatu, očitajoč „nam* lažnjivo, hudobno in nesramno postopanje. Zares, v volilnej borbi ne zahtevamo pardona, kakor ga tudi sami ne dajemo; jedno pa je, kar se mora zahtevati od časništva našega, ako nečemo, da zagazimo v ameriško razuzdanost a la Marc Twainov slučaj, to namreč, da se obe nasprotni stranki poslužujete argumentov in dokazov ter da opustite vsako puulično zabavljanje. Čitatelji naši bodo nam priznali, da smo se mi v borbi za izvolitev našega priporočenca v gorenjsko-notranjskib mestih in trgih strogo ravnali po tem uačebi. Padale so res ostre besede, kakor o takih prilikah drugače skoro mogoče ni, a v poulično, pobalinsko zmerjanje svojih nasprotnikov nismo se upustili. Zasluga zato gre vsekakor „Slovencu", ki je gosp. dr. Majarona počastil z izrazom, ki se kaznuje po § 493. kazenskega zakona in ki sedaj mesto argumentov pada po nas h psovkami Toda oglejmo si sedaj, kakošoa časnikarska zelišča rastejo na „goBpodovem" vrtu v Kranji. Gospod člankar, ki združuje v svojej oiobl „več volilcev", naglasa dvakrat, da morajo volile! že zato imeti popolno zaupanje do gosp. pl Globočnika, ker ga cenijo v najvišjih krogih iti „še celo Njegovo Veličanstvo, presvetli cesar". Gospodje pri „Slovenci" imajo res silno malo takta, kajti skrajna frivolnost je, ako se posvečena oseba cesarjeva u p leta v polemične članke i u vleče v strastno volilno gibanje. Poleg tega pa gospod člankar nima pravih pojmov o ustavnosti ; naj bi sicer moral vedeti, da se v ustavnih državah dele odlikovanja po predlogih vlade. Za Boga! Kakošni ljudje žu niso bili pri nas odlikovani! Baron Schmidt Zabierovv, ki je poleg baronstva dobil še celo naslov in značaj tajnega svetnika, bi tedaj, ko bi imeli obveljati nazori „Slovenčevi", zasluže val naše uajpopolnejše zaupanje. Pa vender tega menda sam rSlovetiee" — navzlic vsem njegovim logičnim akokoin — zahteval ne bode. Pustite torej uzvišeno osobo vladarjevo pri miru; lojalnost du Njegovega Veličanstva zahteva to. Ako se postavite na to jedino pravilno stališče, potem pa hode postalo jasno tudi Vam, da odlikovanja, katera deli vlada, ne morejo nikakor hiti priporočilo za kandidata. Saj smo v jedni poslednjih številk povedali, kakšen pomen imajo taka odlikovanja. Gospodom pri „Slovenci" ne bode škodovalo, ako si ono vrstice, katere imamo iz najzanesljivejšega vira, še jedenkrat pazljivo prečitajo; potem bodo morebiti — ako jim je ostalo še ka) zmisla za trezno sodbo — tudi oni prišli do prepričanja, da je ravno plemstvo njihovega kandidata najmanje priporočljiva lastnost Gospod pl. Globočnik je v navadnem življenji res vsega spoštovanja vreden človek; prav iz srca bi mu bili privoščili, da bi bil na stara leta mirno užival pokojnino, katero si je prislužil s petinštiri-deBetletnim službovanjem. Ako pa nam ga »prijatelji" njegovi urivajo za poslanca, potem tudi njemu nasproti ne velja več ona obzirnost, katero smo dolžni vsakemu zasebnemu človeku. S tem, da ksndiduje ali — pravo za pravo — da ga kandi- dujejo, postal jo gosp. pl. Globočnik javna osoba in podvreči se mora javnej sodbi, naj bi mu to bilo všeč ali ne. Zato mu pa kranjski njegov „prijatelj" izkazuje prav slabo uslugo, ako v svojem Bohotnem članku zatrjuje, da je „prav čvrst in zdrav na te lesu, n.i dubu mladeniško bister in čil" in zopet na drugem mesto, da je „zdrav, čvrst in duha bistrega", ker nas s tem izzivlje ua odgovor. Ako bi bilo res, kar smo ravnokar naveli iz „Slovenčevega" članka, potem bi g. pl. Globočnik še danes bil v dejatiBkej službi, kajti , v dobro zasluženi pokoj" ni šel iz lastne volje, temveč —da se izrazimo birokratski — „erist gegangeu w orden" in, ako srno prav poučeni, moral je zato stopiti v pokoj, ker se je v referatih njegovih ravno pogrešalo one duševne čilosti, katere je na odgovornem mestu vladnega svetnika tako živo potreba Isto taka basen je ona, katero natvezuje dobri gospod iz Kranja čitateljem „Slovenčevim" glede telesne čilosti svojega priporočenca. Poznamo ga dobro in vemo, kakošna je ta čilost; gospodje vohlci pa bodo o njej naredili si sodbo lahko sami, ako jim povemo, d a je še le pred nedavnim časom moral se zdraviti v privatnih zavodih v Kalten-leitgebenu, Gradcu in na Dunaj i zaradi iritacije živcev. In ali je res, da gospodu pl. Globočniku pri njegovej kandidaturi gre le za stvar in ne .ase? Kdo se ne smeje! On živi v pokoji in zato mu je srčna želja, da bi prišel na Dunaj, kjer bi poleg svoje penzije užival še državnozborsko dijdte in pohajal, kakor se je proti nekemu gospodu sam izrazil: „Spazirgiiuge, Theater". Ako je v resnici tako nesebičen, zakaj ne ritamo nikdar, da bi bil poklonil k e d a j kako malenkost v katerikoli dobrotvorni na me u, da že ne govorimo o narodnih potrebah. In vender ima okolu dvesto ti seč goldinarjev premoženja. Ne smešite se torej s tem, da mu impu-tujete lastnosti, o katerih sam ničesar no ve\ Gospod člaukar iz Kranja storil bi gospodu pl. Globočniku najboljšo uslugo, ko hi mu priporočil, naj ne sili v zbornico poslancev, za katero nima nikakih sposobnosti S tem, da odkriva last nosti, od katerih ves svet ve, da jih upokojeni gospini vladni svetnik nima, vzbujal e po nepotrebnem njegovo samoljublje ter ga žene v volitveno strast, katera mora vsekakor slabo upi i vati na njegove, brez tega že jako občutne živce. Mi po prijetih poročilih ni trenotek ne dvomimo, da bodo gospodje volilci v četrtek izrekli, da gospoda pl. Globočnika navzlic vsem, v „Slovencu" usiljenim mu dobrini lastnostim, ne marajo za svojegu poslancu. Ali bode po takem razočaranji mogel biti hvaležen „Slovencu" in kranjskemu svojemu pokrovitelju V Dvomimo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. marca. Volilno f/ibanje. Kakor smo že poročali, pričele ho se volitve za državni zbor dne 27. t. m. v Trstu, kjer je bil voljen dosedanji poslanec Luzzatto. V soboto volilo so kmetske občine goreujeuvstnjske. Dosedaj pripadalo je vseh sedem poslancev teh občin klerikalni stranki. Voljenih je šest dosedanjih poslancev. Na mesto grofa Henrika Brandisa, ki se je odpovedal kandidaturi, izvoljen je M. Kam mer, občinski predstojnik v Haidu, ki je tudi klerikalec. Torej se tu ni nič spremenilo. Danes volijo kmečke občine na Češkem in na Ni/jem Avstrijskem. Sploh se kaže, da bode zjedinjena levica bržkone pri novih volitvah zgubila morda nekoliko Hedežev. Burni volilni shodi so na Dunaji prav navadni. Občinski svetnik Ber-nert sklical je volilni shod v Brig tenau, kjer je prišlo do hudih i/gredov mej navzočimi antisemiti in socialnimi demokrati, ker večina zadnjim ni hotela dovoliti besede. M6j splošnim razburjenjem moral se je shod razpustiti. Izseljevanje iz Galicije se množi mej kmetskimi krogi. Na gališki meji prijeli so mnogo kmetov iz treh raznih okrajev, ki so se hoteli izseliti v Brazilijo, ne da bi imeli po trebnih potovalne dokumentov. Odveli so jih zopet v njih domovinske občine. % iia n.|e države. Srbski minister vnanjih zadev razposlal je srbskim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, v katerej razlaga v skupščini prijavljeui program ministerstva Pasičevega. Novo ministerstvo držalo se bode v vnauji politiki načrta poprejšnjega kabineta in si bode prizadevalo, da ojaci kolikor mogoče prijazne razmere z vnanjitni državami. Nemčija in Frauvlja. Cesarica vdova Friderika zapustila je francosko zemljo. Bil je res skrajni Čas, da se neso dogodili morda reso! izgredi. Francozje so sicer v njej v prvi vrsti videli žensko io po starem običaji bili galantni. A nekaterim nemirnim elementom pa je bila tudi kratka njena navzočnost predolga in bati se je bilo, da se prvotna prijaznost n ; spremeni v nasprotno, ko so se začeli pridevati obisku njenemu politični nameni. Gotovo je, da se je prvotni numeri, sprijazniti francoske umetniške kroge in pridobiti jih, da se udeleže razstave v Berlinu, popolnoma izjalovil. Nemški časopisi so precej raz-burjeni zarad tega poraza. Francosko časopisje si prizadeva stvar pokazati v ugodneiem svitu. Kake nasledke utegne ta zadeva imeti, |e še dvomljivo; na vsak način ni zboljšala odnošajev mej Nemčijo iu Ftaucijo. Alzaeija in Lota rinaija stisnili se bodeta zopet strogeje na srce ljubeče Ger. manije. Ministerstvo je dalo namreč ukaz, da se morajo v jutro 3. marca od 8. ure naprej zopet vse odredbo zaradi potnih listov z vso strogostjo izvrševati, ter da odpadejo vs>* olajšave v železniškem prometu s tako imenovanimi prehajajočimi bilieli. Ministerska kriza v Itutnuni ji. Ministerske krize so ua dnevnem redu. Komaj sta se poravnali v Italiji in v Serbiji, nastala je v Humuuiji. Ministerstvo Manu dalo je ostavko, koje doživelo poraz v senatu, kateri ni hotei posvetovati se o postavi o pouku, katero smatrajo lunimisti kot. važen del njihovih reformacijskih postav. Položaj je težaven baš zaradi tega, k«T sta večini v senatu in v poslaniški zbornici si nasprotni. Glede na naše sosedne razmere je razvoj te ministerske krize važen za odnošaje na Balkanu Anarhisti v Italiji. Pričela se je pravda proti trem anarhistom, Calzoni, Pedroni in Penachi, ki so obtoženi, da so odposlali ktalju Umbertu v januvariji 1. 1889. iz Perugie pismo „nihilistične družbe", v katerem so ga pozivali, da se odpove do 21. marca, drugače bodejo ga anarhiati z dinamitom pognali v zrak. Ker so došle isto leto v juniju pofilljatve dinamita!h patron, zaprla je policija več sumljivih oseb. Obtoženi taje, da bi bili deležni zarote, akopram se priznajo za anarhiste. ITstajn v Chile se hitro razširja iu napreduje. Dne 25 t. m. bom-bardovalo je ustaško brodovje mesto Iquique, ter ga zaBelo. Razrušenih je šest največjih mestnih trgov in ubitih do 200 ljudij. Vodja vladnih čet moral je kapitulirati in predati mesto ustašom, ki so uplenili najbogateje hiše v mestu. Posredovanji angleškega admirala je zahvaliti, da se neso vršila še večja poškodovanja. Dopisi. \r. I«, run. j u 1. marca. [Izv. dop.] Skuro bo že dve leti, kar smo pisali za časa izvolitve g. dr. J. Tavčarja deželnim poslancem nekako tako-le: Kes ne razumemo nekaterih sicer izkušenih, pametnih ter skozi in skozi olikanih mož, ki so tudi res že mnogo koristili našemu mestu, da trobijo v rog nekega gospoda, kojega največje veselje je šteti stopinje mej dekani jo in mestno hišo ter zopt-t nazaj in ki je že vsa leta z neko čudov'to doslednostjo, katera bi bila vredna boljše stvari, zopet vsak napredek. Tako pred dvema letoma. In danes? Mirno podpišemo, kar smo govorili takrat. V krogih katere smo si dovolili takrat malo prerešetavati, so še vedno iste razmere. Dotičnik, g. Pavšlar st. namreč, „mešetari" še vedno mej „farovžem" in „ro-tovžem" in njegovim sladkim in prepričevalnim (?) besedam so Ae vodno na stežaj odprta ušeaa nekaterih naših veljakov in po njegovem prizadevanji vlada sedaj mej župnijo in županijo, ki ste si bilo še ravnokar v laseh, ginljiva sloga iu jedinstvo. PozabI|ena je „roženkranska afera". Blagoslovil je naš Bismark ta zvezo svojim tobakom in prekrasna ter uplivna vonjava poslednjega prouzročila je bržkone ouo palo, ki pričenja neki tako-le: „Midva volila bodeva c. kr. vladnega svetnika Autona pl. Globočnika. — —" Podpisana sta g. župan K. Šavnik in g. dekan A. Mežnarec. Da se je podpisal g. dekan se nikakor ne čudimo iu tudi hudi mu radi tega ne moremo biti, kajti ou je otrok svojega časa, v katerem se č. dubovščiua tako rada uuie-šava v politiko, da jo je zanesla še celo v cerkev, kjer bi se imela glasiti le beseda božja in oznanje vati ljubezen do bližnjega. Tako je tudi danes zjutraj pri prvi maši dekan vrgel g. dr. Majaroua in vse gMladOSlovence in njih tovaršijo" raz ieco v velih gaudium pametaomislečib naših meščanov. Vendar naj si zastrau tega g. dr. Majaron ne dela skrbi. Kaj tacega pripetilo se je tudi že marsikomu drugemu tako pred kratkim našemu al. mestnemu za-stopu in g. žujmuu, kateri je pa sedaj g. dekanu popolnoma u dan, tako, da sta prav debela prijatelja. Da je to pot v GanosSO pripravljal naš ,pot" to je samo ob sebi umevno. Kakor že rečeno, g. dekanu nikakor ne zamerimo tega podpisa, a res Žalostni smo postali, ko smo brali na dotičnoj poli tudi ime g. župana Šav-n i ka. Niti misliti bi se ne bili upali, da se bo ta mol ki laj pustil tako uporabljati. Jeli to Šavnik iz leta 1877. za deželuozborskih volitev, za kojega so naudušeno (h-lali rodoljubi, da so mu pripomogli do zmage pri najhujšem vladnem pritisku ? Tempora ujutautur! In šla je mej svet ta pola s priporočevaloima podpisoma; Pa?šlar|ev duh plaval je nad njo, razboriti kapelani obdajali so jo s svojim svitom in vse -Kii i /avito ju bilo v nekako skrivnostno vladno meglo. Pričelo se je agitovauje, lovili so podpise in ustanovili so agitarijski odbor pod tirmo „Toraaž Pavšlar in stn" ! Pravijo pa, da so jih strašno inalo ujeli na te limaace. In kaj je temu uzrok? Zopet naš Bismark! Naši nasprotuiki napravili so veliko taktično pomoto, ker so poslali g. Pavšlarja preobračat volilce Mož ima namreč jako malo simpatij mej našim občinstvom. On je neprostovoljni agitator za dr. Majaroua, ker večina meščanov izrekla se je: če je pa ,,pot" za Globočnika, potem je pa na vsak način Majaron naš kandidat, kajti malo dobrega naklonil nam je do sedaj še g. Pavšlar. Morda bo ua ta način g. Pavšlar vender prišel do prepričanja, da je on fcs „ein todter Mann", da nima več toliko upliva kakor včasih. V postu, v tem času premišljevanja iu pokore, naj gre vender mož v se, naj se Bpokol i in o lide naj v hišico mej skotijo in farov-. 'in. kjer je ueki že odnekdaj določeni „FriedrichB-ruhe" za našega Bismarka. Kar je še druzih agitatorjev so le bolj „mi-norum gentium" in nimajo posebne veljave. Da vam dokažem njihovo duhovitost, navedem naj le dva slučaja. Tako naprim. izrekel se je g. Tomo Pavšlar ml., duhoviti sin svojegs še bolj duhovitega očetu, da je samo zato proti dr. Majarouu, ker je le ta njegov proti-zastopnik v nekej pravdi Kaj ne, kako se tukaj bije hud boj za načela iu versko šolo? Nekdo drugi zopet hotel je pridobiti nekega volilca nemškega mišljenja s to pretvezo: „Tega Slovenca vendar ne boto šli volit" ! To s" pač pravi, da dotičnik agituje za nomškutarja Globočnika. Lahko si mislite, da nam agitovanje za dr. Majarona „rebus sic stantibus" pač ni težavno in da ie v naa njegova zmaga osigurana s precejšno večino glasov. — „Žene, prigovarjajte svojim možem, da se izvoli plemeniti Globočnik", dejal je duiea zjutraj pri pridigi g. dekan Anton M-žniree, mi pa zavr-šujemo svoj dopis; Možje! bodite možje 1 volite može, in oe bodite šleve in šolobarde! Sicer pa: vigilan-tibus jura I kajti naš zoprtnik hodi okolu, kakor rujoveč lev in gleda koga bi požrl! Z €}oreu|e Pivke 27. februvarja. [Izv. dop ] Naši vrli soBedje Cerkuičanje menijo, da smo lahko brez ministrov. Državnega poslanca si izvolimo in ta naj nam kar ua svojo roko sodišče pripravi, če ne — ga ne volimo več ! K sreči se je g. vladni svetnik pl. Globočnik še o pravem čnsu odpivedal — sicer bi bil tudi on gotovo prišel gospodom Osrknilkim jedenkrat v strašansko zamero. Zdaj pa kneza Wiodischgratza! Ta je še le vnet za Cerknieane! Piavijo, da ima Cerkniško sodišče že v žepu — kali. Pa pustimo kneza in knezove prijatelje. Če je imela biti ta kandidatura politično rojstvo knezovo — potem Re je porod ponesrečil popolnoma. — Mati Cerkniška pa naj so veseli krasne svoje kože — Kameleonove. Tudi v nas drezali so neki sršunčki proti vrlemu g. Ferjančiču. Kar čez noč prelevili so so — menda na komando Ljubljanskih kapelanov — v nasprotnike njegove. V stranski vasi fare Košan-ske so se nek boleheu gospod tako repenčili in jezili, da je vse strmelo nad nenavadno njihovo čilostjo. Il^titaj! Kako politika človeka ozdravi! No z božjega mesta se pa take stvari tudi vrlo dobro slišijo! — Omenjeni gospod bil je strašansko vnet za nversko šolo". Ž:gal je z božjo kaznijo in kričal, da so vsi sedanji učitelji naši „liber alci", in „br e z v e r e i", da je naša šola skrajno brez-verska ali po „Slovencevo" „konfesijonslozna" in da bo sploh vse tiste vrag vzel ka-li, ki so volili v St. Mihelski županiji njemu nasprotne volilne mdle. Pri vsem tem pa je najbolj komično to, da ta „verskošolec" svojo dolžnost kot vero. učitelj v ljudski šoli v skrajni meri zanemarja. V štirih mesecih poučeval je šolsko mladiuo le trinajstkrat v krščan s k e m nauku, mesto le St desetkrat. Mesto pa, da bi bil še te male urice otroke potrjeval In poučeval v veri, jezil se je in rentačil nad osup-neno, ubogo deeo, zaradi neugodne volitve, kričal, koga hi imeli voliti itd. Za Boga! se li to strinja s programom vaše verske šole? Ali Vam ni dovolj cerkev za vaše agitacije, morate še ubogo šolsko mladino z vašim fanatizmom mučiti in begati! To vam je čudna verska vzgoja! — — Kažite, gospodine, da Vam je verska vzgoja zaista na srcu — ne samo na jeziku, potruditi se, poučujte, a ne begajte še nedolžne mladine s politično agitacijo — potem mogoče — dosegli bodete kaj več uspeha Ker ste bolehni, bi Vara privoščili tihega, mirnega življenja. Vprašajte g. dr. B ei-vveisa za svet! — Še nekaj. V zadnjem času beremo v „Slovenci" zapored, da je uzrok, zakaj ta časopis gosp. F^erjančiča kot kandidata na Notranjskem priporočati more, jedino le g. poslanca izjava o „verski šoli" pri shodu volilcev v Ilirski Bistrici. Temu še pristavlja, da naj se g. FerjančiČ javno izjavi t. j. opraviči — in potem — da bo vse poravuano! Pri omenjenem shodu odobravali so vsi zbrani volilci — tudi duhovniki — načela gosp. poslanca Zakaj se pa k sklepu — na poziv nikdo oglasil ni ? Jedino Trnovski kaplan ustavil je blvd od strasti, — že sredi predavanja omenjeni kraj. Kdor je bil do sklepa pričujoč, ta je bil gotovo povsem a poročilom zadovoljen. „Ne verska šola", dejal je g. Ferjaučič „temveč verska Šola na narodni podlagi"! Temu so tudi vsi volilci pritrdili, le omenjeni g. kaplan ne — ker ni bil prisoten Gospodom pri „Slovenci" svetujemo, da se v prihodnje ravnajo po veBtnojših poročilih, da si zbirajo zanesljivejše dopisovalce, kakor je bil tedanji trnovski. Sploh pa: .že vemo, kako je!" Da bode gosp. Ferjančio z ogromno večino izvoljen, je popolnoma sigurno! Dopise iz Košane, Slavne, Št. Petra itd., ki jih je „Slovenec" prejel, je tudi najbolje, da jih je v koš spravlil — kajti uam se dozdeva, da so bili — nekoliko — na „švoh" — nogah 1 Na svid-mju na volišči! Mm Radovljice 28. februvarja. [Izv. dop.] Pri nas je agitacija proti g. dr. Majaronu od strani „Slovenčevih" pristaiev kaj čudno se pojavila. Včeraj imel je mestni odbor sejo pod predsedstvom g. župana Robleka. Predmet tej seji bil je proračuu mestne občine. Pa kaj se zgodi ? Gospod mestni svetovalec Janez Bulovec, ki ju bil do novejšega časa zvest naročnik in čitatelj „Naroda", kateremu se je pa vsled pritiska naših „gospodov iz farovža" odpovedati moral, — ustal je pri seji iu pričel ja-dikovati glede državnozborskih volitev, besedujoč: Danes se ne gre za uprašanje, je li naš poslanec Slovenec ali ne, danes se gre za vero, vera je v nevarnosti i. t. d. Na to pa g. župan takoj iz svojega uagiba (???) predlog stavi oziroma zahteva, da uaj oni gospodje, ki so za g. Globočnika, usta-nejo. In res ustali so 3 mestni očetje misleč, da so že pred volduo komisijo, in da volijo poslanca. Drugi bolj zavedni mestni odborniki pa neso hoteli ustati iu za Globočnika glasovati dobro vedoč, da mestni odbor s to kandidaturo uičesar opraviti nima. Odličeu meščan g. Sar tor i, ki je mnogo sveta videl, je pa pogumno zoper to protizakonito postopanje mestnega župana se izjavil iu je prote-stoval, da se tukaj v mestuem odboru glasuje o kaudidatu Globočniku in da se tukaj glasuje, je li res vera v nevarnosti. Posledica temu je pa bila, da je g. župau spoznal, da se je prenaglil, in da je uepotreboma se na željo gosp. župnika, ki ga je ta dan večkrat obiskal, za klerikalnega kandidata pote. al. Umaknil je torej svoj predlog, in mestni odbor prihranil si je vsled možate besede gosp. odbornika Sartorija veliko blamažo. Pritisak od nasprotne strani je tak, da celo nekateri sicer odločni prijatelji dr. Majarona, omahujejo in se boje zanj glasovati. Posebno nam ju pa omeniti najmlajšega nasprotnega agitatorja, ki niti volilue pravice nima, to je po Ljubljani dobro zuauega dr. Supana, (to je dvojčka g. dr. Črevljaršiča,) kajti on je napadel včeraj odličnega meščana in mestnega svetovalca, ki se je za dr. Majaroua izrekel, z besedami: Kaj Vi ste agitator za dr. Majarona, kako morete kaj tacega početi. Veste kaj bomo mi (to so klerikalni somišljeniki g. dr. Zupana) storili? Mi ne bomo več v Vašo gostilno obedovat in pit hodili itd. Toda spekel se je ta mož iu sprevideti je moral, da je na nepravega naletel, kajti dotični gostilničar mu je pošteno domov posvetil in mu povedal, da mu ni prav nič mari, če g. dr. Zupan alias Supau iz njegove gostilne takoj izostane, kajti ou nima od ujega toliko dobička, da bi na kant prišel, če dr. Zupan in koinp. njegove gostilne ne obiskujejo. Tako je prav, tako govori pravi mož, ki ima lastno prepričanje, in se ne da strašiti in zbegati. Veliko meščanov je za g. dr. Majaroua, nekaj se jih je pa že pred 4 duevi gospodom iz farovža na limu niče usedlo, iu jeden se je celo z besedo in roko g. kaplauu Kačarju zavezati moral, da bode vse „Podmeščanu" zi „ katoliškega" kandidata Globočnika, pridobil. Umevno je, da se marsikateri izmej volilcev zamere boji iu besedam nasprotnikovim verjame, ki trobijo, da je vera v nevarnosti itd. Mi spoštujemo vero in cerkev, ker smo, kakor tudi naš kandidat dr. Majaron, verni katoličani ; toda nn hočemo svojega poslauca v državni zbor, ne pa na kak koncil poslati. Prepričani uaj bodejo naši someščani, da bo dr. Majaron v državnem zboru tako postopal, kakor se katoličanu spodobi, iu da ne budu nobenih pravic sv. naše cerkve kratil. Če to morda njegovi nasprotniki trdijo, je to goli huinbug in podlo sredstvo proti našemu kandidatu dr. Majarouu. Njemu bodeino dali glasove in nas ne briga, je li to „Slovencu" iu vladi po volji, ali ne. Pogum velja! Pozor volilci, in ue dajte se preslepiti. Naš kandidat jc ostane gospod dr. Majarou, kajti uver-jeri smo, da bode njemu mogoče najbolj uspešno pravice naroda slovenskega v državnem zboru braniti, kakor smo ua drugi strani prepričani, da bi častiti starček g. vladni svetnik Glonočoik, kot upokojeni uradnik že vsled svojega dosedanjega službovanja pri vladi, nikdar ue mogel se proti vladi po robu postaviti, če bi to slučaj zahteval, kar se pa bode prej ali slej zgodilo. Mi spoštujemo g. Globočnika, ki ima mnogo zaslug kot uradnik, ali za poslanca si ga ne moremo izbrati, ker nima v to potrebnih svojstov, in bi bil le veren pristaš vlade, oe pa neodvisen zagovornik slovenskega naroda in gorenjskih is not« ranjskih skupin. Zategadel dali bodemo dr. Majarouu glasove. — Bog i sreča junačka. — Iz Ajdovščine 22. svečana. [Izv. dop.] j Danes sklican jo bil občni zbor telovadnega društva BAjdovski Sokol". Ob napovedani uri sešlo se je blizu 80 oseb Glavni snovatelj društva gosp. Aug. Dolenc odpre zborovanje, pozdravlja navzočne, prečita dnevni red, ter naprosi pričujočega gosp. Dra-gotina Baliogh-a, da pravila prečita. Predno omenjeni gospod pravila čita, prosi, da uaj vsi navzoči h Bvojih sedežev ustauejo iu naši premilostui dinastiji in presvetlemu vladarju Franu Jožefu trikratni „Živijow zakličejo. To se z naudušenjem zgodi. Pravila se potem prebere in jednoglasno vsprejmo. Prične se upisovanj.! udov, katerih se je 50 oglasilo in večina njih namerava že o Velikiuoči v svoji opravi javno nastopiti. Oprava bode jednaka opravi Ljubljanskega Sokola. Potem so bile volitve. Z vsklikom bil je za starosto izvoljen gosp. Avg. Dolenc, trgovec v Ajdovščini. Za odbornike bili so izvoljeni gospodje: Anton Lokar, Josip Vidmar, Danijel Sapi a, Vinko B luško, Josip Valič, Ivan Še I j. Pregle-(1 ileema računov gosp. Dragof in Bal log h in Lu-duvik Florenioi. Za učitelja telovadbe gosp Dra-gotiu Kravo.s. Doslo je društvu čvetero brzojavk, iu sicer: Iz Ljubljane: Kot Vaša rojaka pozdravljava z naudušenjem ustanovitev mladega Sokola. Čuvaj bistrim okom pravice naroda in deluj nemarno v prospeh zatiranega našega naroda. — Na zdarl Živeli! Josip in Ivan Hebek. Iz Ljubljane: Nepremagljiv stoj kakor hkula, trdnjava na braniku proti italijanskemu na-sil.stvu. Uepič, Ilaktž, Šifrer, dr. Kraut. Iz Trsta: Sokol Tržaški presrčno pozdravlja svojega najmlajfiega brata. Na zdar ! Iz Ljubljane: Radostnim srcem Lubljanski Sokol porod svojega najmlajšega brata pozdravlja Ideja Sokolska spoji naj kmalu vse slovanske Sokole pod jedno samo mogočno krilo ! Dvigaj se ponosno ua višine, čili Sokol Ajdovski. Prebujaj, ua-udušuj in delaj neustrašno v prospeh in blagor slovenske naše domovine! Živeli bratje! Na zdarl Ljubljanski Sokol. Po prečitanji teh brzojavk zao rit i so po dvorani srčni „Žveli" i „Na zdar!" Omeniti mi je, da so se od takozvane Ajdovske inteligencije udeležili zborovanja samo gospod župan Daniel Go lina in gospod župnik Ivan Duguliu, ter par družili gospodov. Prepičla udeležba od strani Inteligencije je obžalovanja vredno, ker je društvo za Ajdovščino juko važno. Ajdovci! Občinske volitve so pred durmi in na vas je, da volite može v odlior, kateri so za nas, ne pa takih, kateri se za občinske posle uriva j o in občinsko imetje oskrbujejo in hočejo imeti vse drujte častne posle v občini, katerih pa niti jeden se ni udeležil zborovanj. Na vas je torej, da spozuate može, ki se za to važno društvo zanimajo Zatorej pa našemu gosp. županu posebna Čast in vse zaupanje, kujti on je naš Ajdovec stare kort niue, značajen, brez vsike sebičnosti in pravi mož naše občine, ou je naš in naj ostane uaš župan Ajdovski. — Novorojenemu društvu „Sokol" pa kli Čemo srčen „Na zdar!" Domače stvari. — (Š e j e d e n k a n d i ti a t z a u o t r a n j s k o kmetske občine.) Najnovejši kandidat za notranjske kmetske občine je Jože Zelen iz Senožeč Govori se, da ga duhovni gospodje nameravajo voliti. No, kdor Zelena pozna, vedel bode takoj, kaj ima o tej kandidaturi misliti. Mi bi rekli, da nam je ta novica prišla za jeden mesec prekmalu, ume stna bi bila namreč za 1. dan aprila. — (K v 1 a d n e g a svetnika p I. G 1 o -b o č n i k a karakteristiki) služi naj naslednji istiniti dogodek. Ko se je bila sešla enketa za krajevna imena, potezal so je jedini vladni svetnik pl. Globočnik za to, da bi Be imena krajev pisala s »tscbV To predpo opno mišljenje prese netilo je vse člane enket* in vladni zastopnik gosp grof Schafgotsch sam je dejal: „So weit sind vfir doch wohl schon, dass jedermann das „č" lesen kanu." — (Shod volilcev vPostojini,) na ka terein se je prikazal tudi kandidat Globočnik, bil je, kakor poroča tukajšnji list, obiskan „zahlreich". Ta pa je bosa. Mi bodemo jutri prijavili tiste, ki se bili res navzočo!, po imeni, da so vidi prvič, kako »zablreich* je bil ta zbor, drugič pa, kakšne i u dr E Gostu oba žavnima poslancema, se nad kandidaturo dr. meri baš „Slovenčevi" volilce šteje alovensko-konservutivna stranka, katera je v Postojini kar naenkrat dobila za pristaša liberalnega Nemca — dr. Deua. (O svetnika Globočnika rodoljub j i.) Takozvani „umirovljeni" kandidat pl. Globočnik ima razvefl drugih lastuo3tij, ki ga nikakor ne priporočajo za kandidata, tudi to .»slabost, da ni baš darežljiv. Evo dokaza! Narodno društvo „Pravnik" v Ljubljani poslalo je pl. Globočniku vstopnico za tekoče leto. Ker se je vstopnica, kakor pri vseh drugih v Ljubljani bivajočih društvenikih, ki dobivajo brez izjeme društveni list „Slovenski Pravnik", glasila za celo leto na 8 gld., oziroma za pol leta na 4 gld., nt je botel sprejeti, češ, naročniki lista „Slovenski Pravnik", ki ne bivajo v Ljubljani, oziroma zunanji dru&tveniki društva „Pravnik" plačujejo na leto le 5 gld. in plačal je v svoji velikodušnosti za celo leto 1891 zares le 5 gld. Komentara pač ni treba, če se pomisli, da je društvo „Pravnik" ravno v narodnem ozira tako važnega pomena, da se mora vsak sramovati, ako mu odtegne na leto 3 gld, posebno |>a kandidat za državni zbor. Povprašali smo vsled tega, je H res kandjdat, katerega priporoča na svoja široka usta faktotum „katoliško - političnega društva" dr. „Skarnicnlj", narodnjak, a dobili smo za odgovor odločni „ne", upiraje na znano pnslovico, reklo se je, da penzijonist pl. Globočnik občuje vedno le z najz:ignzenejšimi našimi nasprotniki, da je njegov občevalni jezik nemški, da je on kot nsčelotk muzejskega društva v Ljubljani celo zajtreč 1 izdajo letnega poročila v slovenskem jeziku, dasiravno se je izrekla vsestransko želja za izdajo tuli v slovenskem jeziku itd. — (Dr Majarona kandidatura) pro-uzročuje nSlovenčevimM gospodom Še vedno nemirne uoči. Razbijajo si glavo, kako si predrzne kandido-vuti odvetniški kandidat, ki sme še le v dveh let h napraviti odvetniški Upit. Gospodje so res mladi krščeni, sicer bi znali, da sta bila dr. Pek luk ar kot koncipijenta voljena a jako čudno, da Majarona spudtikajo v toliki gospodje. Ali mari reia mislijo, da se človek še le pri kapelanu začenja? — (Kneza Wl nd iichgraetza gozdarji in uradniki) agitujejo strastno za princa. Volilnim mož in, kateri nočejo nič slišati o tem kandidatu prete, da ne bodo dobili nikakega zaslužka več v knež; vih gozdovih. Mi se spominjamo pri tej priložnosti, da so knežji uradniki že večkrat uresničili jednaka pretenja Ker nekatere občine niso hotele lova prepustiti knezu za prejšnjo uizko ceno, kaznoval jih je ktiez s tem, da ni dal ljudem iz onih občin nobenega zaslužka več! Taki so naši aristokratje, taki so kandidati naše katoliške stranke! — (Rado v Hiški gospod župnik) skuša v „Slovenci" našo brzojavno vest z dne 27. februvarja dementovati po Btari prislovici : „Bi fecisti nega". Kdor pa pazljivo ta „dementi" čita, uvidi takoj, da je naša brzojavna vest popolnoma istinita, kar g. župnik Novak nehote sam izrecno priznava On pravi, da je podpis županov na brzojavki pristen in hoče to dokazati po konceptu brzojavke, poslane osrednjemu volilnemu odboru. To je p**č čudna trditev, kajti mi nesmo vedeli do danes, da je „Slovenec" osrednji volilni odbor v Ljubljani! Kako se meša gospodom pokroviteljem vladnega kandidata Globočnika, da se ztnatrajo v redakciji „Slovetica" kot osrednji volilni odbor! Torej je istina, da tudi po besedah župnikovih „Slovenec" ni od župana llohleka brzojavke dobil in da torej g. ltiblek nobene brzojavke za „Slovenca" ni podpisal. S tem je dokazana istina naše vesti, katere vse zavijanje „Slovenčevo" ovreči ne more. Sicer pa ponavljamo, da je g. župan sam priznal, da ni „Slovencu" nobene brzojavke poslal in da tudi ni imel nikdar tacega namena. Če bode tako naprej šlo, pridejo gospodje od „Slovenca" kmalu tjekaj, kjer so g Globočnika pred ne mnogimi leti zdravili radi hude nerv o/no s t i. Sapienti Bat! — (Dramatično društvo) ustanovilo je b talen pevski zbor, ker je takega nujno potreba za novo deželno gledališče. Prvi početek je že storjen in je upati, da si dramatično društvo ustanovi pevski zbor, kakeršnega ima le malokatero deželno gledališče in kakeršnega — to smelo trd mu — ne bode imelo v Ljubljani nikdar nobeno nemško gledališko podjetje. Na tsk način bodo slovenske predstave mogle zavzemati v no vem gUdslifču -4° C — 20° C —4*2° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. 0 00» a t-5 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 74f)9 mm. 743 8 mm. 742'3 mm. —5-8° C -2-2° C —400 c si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. jasno d. jas. 000 on. Srednja temperatura —3-9° in —4 0", za 5-3* in 5 6° pod noruialora. "borza dne 2. marca t. 1. (Izvirno leletfiafično porrćilo.) včeraj — dano« Papirna renta.....>rld. 91-4?» — gM. 91 80 Srebrna renta....., 9140 — , 91 80 Zlata renta......a lil) 10 — „ 11015 f>70 marčna rtmta .... n t01'9fl — „ 10906 Akcije uarodaa banko . . „ 987 - — „ «,|H8 — Kreditno akcije..... „ 805*60 — , 806 70 London........„ 115 10 — „ 115*26 Srebro........n -•- — „ Napol.......... 9 13 — , 9 13 C. kr. cekini .... . , -v45 — , . 45 Nemško marko..... „ 56-f>2'/| — . 18*55 4°/,, državne aručku iz I. 18.r>4 250 gld. 134 gld, — k DrzHv.ie srečke i/. 1 1M4 100 . — — 8geraka zlata renta l"/o.......U)4 , Bo , tfersk* [»apirna renta 5°/u......10 ' , 80 , Dunavu rog. srečko 5°'„ . . . 100 »j!d. 1J1 , — , Zomlj. obč. avstr. 4'/,"/„ zlati in*t. Hiti i . 113 , 50 . Kreditno sivrke.....100 gld. 1S3 , 50 , Rodolfo'o ireĆke..... 10 , 20 „ 60 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . 165 , — f Traiuway«lru5t. volj. 170 *tii. >t. v. . . . 219 , 50 Zahvala. Globoko ganjeni po bolestni izgubi našega presrčno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in nt r i ca, gospoda FRANA VERTNIKA comptoirista izrekamo najiskrenejšo in najsrčnejšo zaliva'o za srčno sočutje mej boleznijo in ob smrti pokojnikovi. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, mnogobrojnim spremljevalcem dratega pokojnika k poslednjemu počitku in darovateljem krasnih vencev. V Ljubljani, dne 2. maica 1891. [168 Žalujoči ostali. Št. 2310. (162—1) Mesnica v najem! Za 1. maju rok lekiuV^ii leta oddati je v hraniš gasilnega orodju v solsKeiii
  • adnih urah tlo nšt«*l*"gu UtK marca t. 1. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 25. februvarja 1891. /S Posojilnica v Celji ima v torek dne 10. marca t. 1. ob 2. uri popoludne v dvoranah Celjske čitalnice 8VOI redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je: f Odobrenje letnega računa za leto 1890. Razdelitev čistega dobička. Kazni nasveti. CEtJE, dne 2. marca 1891. Načelstvo. Cnal mi je naznanjati, da avta .splošno pohvaljeno Hllku prvega n1«>^-u-lk<>aa |>««»iiii»ii iu [ 14-poi'oii 11 < ipi "V'al©rx-biria. "Vod.sxi3sca. izgotovll i v maitji ni iortinilii, n.nnu-č '> > cm široko, 68 cm visoko. Ta slika (oirourn in n'o|i v 10 cm ainkeiu, krasueui, pozlaćtMictu uli čnniii okviru uiti. i:t*50 proti gotovemu plačilu. umogoeiui vaakuniu linkup slike tega narodnega velikani, in ker mi je do lega, da se ta slika najde povaof!« kjer so slovenski čuti, dajem jo huli ■i» iiifHi-riK* iiiMdkr p > i Ai 15 kImi» i unuk", Josip Junij Ml iDsimi /. odličnim Bpoitovaiifem S. Kočonda i\ "i0 - 3) založnik v Zagrotou. Prodaja drevesnih sadik- V e. kr. go'idiit'iii vrtu pod llo/nikoiii in V €iir«MliM*i |»l i ■>jnl»l|i odda bo prihodnjo spomlad otelii šest milijonov flrevesiiih šalit proti temu, da se za vsak tisoč z zavijanjem in odneskom do železnice ali do poste uplača za t ril t't IIP Sllirckc I 50 kr. in za dveletne iiiecesne S g*ld. Naročila vsprejema proti uplačilu spadajočega zneska C. kr. dežolno u t r/. ti n t > nad aoi nisi v o za Kranjsko v U n bij a ni. Od c. kr. deželnega gozdarskega nadzor-ništva za Kranjsko. (Ui_2, Lastnina in tisk „Narodne Tinkarnu".