10. številka.
Ljubljana, v torek 14. januvarja.
XXIII. leto, 1890
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa so
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 razmerah v Trstu
priobčila je sobotna „Edinost" naslednji članek:
„Govorili smo že v zadnjem listu o slovesnej seji našega mestnega zaBtopa, pri katerej so umestili župana Bazzonija.
Dogodki, kateri so se mej nami vršili v naj--bližnjej preteklosti, so bili tako važni, da je cela Avstrija obrnila oči svoje proti Trstu. In ker je sedanji naš položaj posledica teh dogodkov, mislimo, da ni odveč, ako se zopet danes pečamo z gori označenim predmetom.
Vest, da je umirovljen prejšnji naš namestnik, vzbudila je senzacijo povsodi. Ves svet izrekel je svoje prepričanje, da temu umirovljenju ne more slediti le promena osobe na namestniškem sedeži, ampak da mora biti govor o promeni vladnega zistema v Trstu. Zavest, da bodo zavladala druga načela, bila je obča; in to ne le mej nami, ampak tudi v krogih nasprotniških. Italijanskih krivičnikov bo je polastil neznansk st tati.
Primorski Slovani, katere sta tako dolgo tlačili neizprosna vladina roka in pest nam sovražne irrendente, oddahnili so se, trdno se nadejajoči, da jim posijejo milejši dnevi. Krivica in zatiranje — tako smo mislili — umakniti se bodeta morala načelom jednakosti državljanov in splošnej pravici. Nadejali smo se tacega preobrata tem bolj, ker je živi interes državne ideje kategorično tako zahteval. Take so bile naše nade še pred uedavno.
So se-li naše nade uresničile, se je-li res naša usoda zboljšala?! Ali smemo gojiti upanje, da se bode naš položaj v Trstu zboljSal, saj v kratkej bodočnosti ?! Bodimo odkritosrčni: vesele naše nade so se skrčile dokaj, giujevajo nam, kakor beli sneg pod gorki m i žarki pomladanskega solnca. Zeleno drevo, na katerem so cvetele naše nade, jelo se je sušiti: fallen sehe ich Zvveig auf Zweig.
Uže priprave same za nove volitve za mestni zastop, oziroma deželni zbor, vzbudile bo v nas bojazen, da gospodi, katera je imela krmilo v rokah, ni bilo do tega, da bi brezobzirno izvajala posledice, kakoršne je z logiško silo zahteval novi položaj. Začeli so lavirati in sumljive kompromise sklepati.   To je bil prvi greh.   Nasledek te neod-
ločnosti je bil, da se je zopet ojačila prestrašena intranRingentua ituljanska gospoda. Instinktivno je slutila, da položaj jej ni tako neugoden, kakor se je vidilo prvi trenutek, ampak da jim je treba le nekoliko premeniti vedenje svoje. Jedro naj ostane isto, dati mu je samo druge lupine. In nasprotniki se niso varali, prišlo je tako, kakor so računali in si želeli. Vladnim krogom slepo služeči listi, katerim so tudi Dunajski židovski listi iz lahko umevnih razlogov glasno pritrjevali, peli ao naudušene slavo-speve „veselemu preobratu". Tržaškim nkonservativcem" širila so se prsa samega veselja, kajti dosegli so na jeden mah dvojni uspeh: njihovo „av-strijstvo" zasvetilo se je v bliščečej luči, ne da bi jim bilo treba prikrivati starega svojega sovraštva do nas Slovencev. Irredentizem so uničili — tako so zatrjevali — do cela in definitivno, zajedno ae pa tudi izognili njim gotovo nad vse neprijetnej potrebi, ozirati se na pravice zatiranih Slovencev. Zatiranje Slovencev je tem gospodom glavni aksijom državniške modrosti.
Kolika zmota! Ne razumemo, kako so mogli naši vladni krogi misliti in verjeti, da so se mišljenja in načela kar na mah tako radikalno spremenila, ko so vender odločujoče osobe iste ostale?! Mišljenje in prepričanje se ne da kar tnko sleči, kakor slečemo suknjo s telesa. To lahkoverje vladino je bil nje drugi greh.
Ako je res še kdo dvojil o tem, tega 80 morali pri instalaciji županovej izusteni govori temeljito poučiti, da je res tako, kakor trdimo mi. Ti govori so bili blisk, ki nam je kaj dobro razsvetlil vse prizorišče.
Glede govora gosp. namestnika jo mogoče, da mu bode kdo štel to okolnost na dobro, da ni žu-guil besedice proti nam, proti „ agitatorjem". A nam to ne zadostuje; mi bi bili želeli jasne izjave. Čuti smo morali dosedaj le odurne, neprijazne glasove, zato pa nam bi bila le jedna sama prijazna beseda dobro dela. Pričakovali bi bili, da se bodo prava naša slovesno proklamirala. Odločna, prava beseda iz tako odličnih uat, bila bi gotovo napravila primeren vtis tudi pri italijanskih srditežib. To se ni zgodilo in to je vladin tretji greh ! Kaj nam has-uejo platoniška zatrjevanja naše „Triesterice" o jed-
nakopravnosti vseh uarodov, ko se nam vender ta jednakopravnost povsod in vsikdar krati! Tudi to nema veljave, da „Triesterica" sedaj — ko je prepozno — graja župana, češ, da so bile tiste besede o »agitatorjih" in „latinskoj kulturi" — ein sehr ungliicklieher Nachsatz. Za tako početje izumilo je naše ljudstvo že davno prav primerno prislovico: po toči zvoniti.
Kar se pa tiče govora županovega nam je izjaviti , da take breztaktnoBti niti pri njem ne bi bili pričakovali. Da ga ni do cela omamila strankarska strast, skušal bi bil ob svojem nastopu in pri tako slovesnej priliki, kazati vsaj na videz objektivnost. Ako bi mu bila pravila dostojnosti le količkaj sveta, ne bi bil Žalil v tem svečanostnem trenutku svojih, četudi neljubih mu soobčanov. Toda nasprotnikom našim ni nobena stvar sveta. In ako je že govoril o „agitatorjih", zakaj pa ni obsodil zločinskih agitacij, došlih od onestran meje, katerim agitacijam je namen, uničiti državo našo ?! Na jedni strani je videl kaj dobro „agitacije" naših okoličanov, domačinov ; na drugo oko je bil pa čisto slep in ni videl gorostasnih st vari j, visečih se na škodo skupnej domovini našej. Ako smo tudi res »agitatorji", se agitacije naše gibljejo le na postavnih tleh. Morete pa trditi kaj jedua-cega tudi o onih agitacijah, glede katerih aW vi, gospod župan, tako milostno zatisnili jedno oko ?! —
Dobro je, da verao, pri čem da smo. A vedi župan Bazzoni, in vedo naj vsi drugi, da rud »agitatorjev" mej nami ne bo izumrl, dokler ne dosežemo to, kar nam gre — pravice svoje."
Z Beneškega.
Dne 9. januvarja. [Izv. dop.] Dolgo je že, odkar se nesem pri vas oglasil. Kaj hočete? Človek sem tudi jaz, a povrh še človek-strahopetec. Toliko gorkih so mi bili pri nas naložili zaradi mojega zadnjega dopisa, da se nesem do sedaj predrznil niti pomisliti na „Slov. Narod". Bog mi grehe odpusti, če sem vreden; sam si jih že ne morem odpustiti, in, kar je še bolj obžalo-valno, tudi skesati se ne znam! Sicer pa tudi bi ne bil imel mnogokaj novega sporočiti o našej deželici.  Da našim „možem" ne ostaja pameti, to je
LISTEK.
Slike litovske.
V palači in dvorci.
(Oefiki napisal E. J u line k, posl. V. Nevin. (Dalje.)
Govorilo se je še spoštljivo o pauu Henriku in o njegovej dobrotljivosti. Tudi sem opazil, da so bo starejši paui z ozirom na svojega juteršnjega gostitelja nekaj dogovorili, ali pred menoj so hoteli to očitno prikriti. Poslušal nisem — saj to izvem, ako bode treba.
Počasi smo se razšli tiho po pripravljenih spalnicah.
Kar se tiče meue, dolgo nisem mogel zaspati , pisal sem si zaznamko o poljskoj gostoljubnosti, zabeležil razne misli in premišljal kouečno o tem, kako pač bode jutri pod slamnato streho pana Henrika. Veselil sem se tudi razdelitve klobukov, kar je obetalo veliko veselja. Le Jedno me je mučilo — gmotne razmere ubogega šlahčiča. Iu pa . . . sam boš tam gost, kjer nedostaje? To me je sicer v veselej dobrej volji motilo.  V uteho bilo  mi je
to, da je povabilo morala vsprejeti poleg mene še cela vrsta inih ljudij. Jeden več ali manj — na tem ni nič.
Zaspal sem konečuo tudi jaz spanje pravičnikov.
Ko sem prišel drugi dan k zavtraku, govorilo se je tam že živo o poti k panu Henriku, kateremu je danes tekla nekako mlajša kri po vseb žilah. Dasi je bival še na tujih tleh, vedul se je že kakor gospodar. Poln laskavosti in ljubeznjivosti hodil je od jednega do drugega, razven tega tekal je včasih na dvorišče osvedočit se, ali zadoščajo vsem že pripravljeni vozovi, prešteval nas v duhu — in mel si radostno roke. Vse mu je šlo po sreči.
In čim bolj se je zbližal Čas odhoda, temveč bilo je govorjenja in opravila. Osobito damska toileta, VBled nedostatkov klobučkov, prouzročila je mnogo veselja iu mi ponudila scela nepričakovano priliko, storiti zopet korak na polji slovenske ethnogratije. Ker dame niso imele s čim pokriti svojih glav, obvivalo so si je s svilenimi robci, z belimi, rdečimi, modrimi, pestrimi. Najglavneje pri tem vsem je velezanimivo o bvezu vanje. Ne morete povedati, kako znamenito umejo naše krasne Slovauke obvezavati robce: inače pri nas, inače na Ukrajini, iuače na Litvi,  povsod inače, a vender
lepo in ukusno. Hvalijo Činanke, da umeio ukusno krasiti in česati vlase — ali kaj je to napram ukusu, s kakeršnim znajo sljvanske seljauke zavezati svoje robce! Stori tako in tako — in že jej sedi na glavici robec tako ukusno, da bi smela vsaka Pariška modistka iti k njej v šolo. Nihče bi ne povedal, kako takoj Litvinki pristoja takov robec, osobito mladej, katera si ume prav prosto nategniti konce (glejte: tako in tako!). K temu se pritakne Še tu in tam kaka cvetka, in najkrasneja glavica na svetu je gotova.
Oprostite laskavo, da sem se zopet oddaljil, ali ethnogratia ima tudi svoje pravo in njen tok zmore me vselej.
Konečno smo sedali na vozove. Sam pan Henrik, držeč v roki roditeljsko palico, urejeval je našo odpravo. Prav nič se nisem srdil, da mi je odločila usoda sesti k damam. Razume se, da sem delal potoma na gospici Bronci pridno ethnografične študije, katere so se mi posrečevale tem bolje, čim več postrežljivoati je kazala laskava Litvinka; trikrat mi je razvezala robec in trikrat ga zavezala, uaposled mi je obljubila, da mi ga da v spomin, prav tak, kakor jej jo sedel na glavici. Danes je ta robec lep model narodnega vezanja in poleg tega
ljubi iu občinstvo dela v tem oziru svoje opazke in se čudi, da je baS na tem mestu pogrešati reda iu točnosti.
Velik nedostatek kaže se v tem, da nemarno tržnega komisarja Imamo sicer 2 mestna komisarja, a obadva imata toliko in tacih agend , da se s trgom ne moreta baviti. Sploh o poslovanji tržnega komisarja v nas menda še ni pravega pojma, inače bi se bilo to velevažuo mesto že davno razpisalo in popolnilo. Da je temu skrajna potreba, prepriča se vsak, kdor ob tržnih dnevih obiskuje naš trg. Naše gospodinje bi utegnile o tem marsikatero povedati. Živež, ki se na trgu prodaje, je mnogokdaj pokvarjen, zdravju škodljiv, razmere bo celo take, da se za drag denar časih ne dobi dru-zega, nego surovosti od te ali one košato branj evke.
Tržnega komisarja glavni posel bi bil: VBak dan pregledati na trg prineseni živež: meso, sočivje, ovočje, moko, mleko, maslo itd., sploh nadzorovati trge. Seveda je treba v ta namen veščega uradnika, imajočega potrebno sposobnost in izpite, kajti preiskovanje živeža ni malenkost. Kdo pa sedaj vse to opravlja ? Nihče 1 Mestni živinozdravnik ogleduje eb tržnih dnevih meso, drugo pa se vse v nemar pušča. Če tu pa tam Rus kaj nezrelega sadja kon-fiskuje, je pa vse! Meso moralo bi se vsak dan na trgu, kakor tudi v mesnicah pregledovati, posebno v poletnem času, ne pa samo ob tržnih dneh. Seveda pri sedanji upravi to skoro mogoče ni, ker sta oba živinozdravnika nastanjena v klavnici, na magistratu pa ni nobenega. V klavnici naj bi administrativne zadeve upravljal uradnik, potem bi za-doščeval samo jeden živinozdravnik, drugi pa naj bi se nastanil na magistratu, da bi vsak dan natančno pregledoval naš trg itd.
Ker sem že omenil živinozdravnikov, povem naj še, da mi ni znano, kakšen poslovni red imata mestna živinozdravnika, če ga sploh imata. Čudno se mi pa zdi, kar mi je nekoč pravil moj prijatelj. Njegovega psa, ki je bil nekoga za hlače popadel, poslal je magistrat (!!) v živino-zdravni-šnico na ogled in tamošnji „kuršmid" je konštato-val, je li peB zdrav ali ne. Ako je to res — in dvomiti o tem nemam uzroka, potem res ne vem, čemu sta mestna živinozdravnika.
Kakor tu, kažejo se nedostatki tudi drugej. Izgubili smo marljivega mestnega fizika, mesto njegovo bode pa gotovo dolgo prazno. Jaz si vsaj gra-duiranega doktorja zdravilstva misliti ne morem, ki bi prosil za tako slabo plačano, a jako težavno službo. In kaj je s knjigovodjo? Večje zasobne tvrdke imajo po dva knjigovodji, glavno mesto dežele pa, katero ima toliko posestev, blizu 50 poslopij iu ogromno upravnih panog, pa se še ni uspelo do svojega knjigovodje, dasi se je o tem že čul marsikateri „Ceterum censeo".
Ker sem že plačo omenil, opomnim naj še to, da so mestni uradniki večinoma slabo plačani, da svojemu stanu primerno živeti ne morejo in da je reorganizacije tembolj treba, ker se je cena živilom podvojila in potrojila.
Na nekaj hočem pa še posebno opozoriti naše mestne očete, namreč na policijo. Noben urad ni tako krvavo potreben reorganizacije, kakor baš naša
policija Teh par mož, ki jih imamo za stražo pač nikakor ne zadostuje za naše glavno mesto.
Saj je vender sramotno za Ljubljano, da ima Maribor, mnogo manjše mesto, veliko bolje organi-zovano policijo. V Ljubljani nemamo razen na ro-tovži nobene stražnice, v Mariboru pa jih imajo čvetero, v vsaki po štiri ali pet redarjev in vse stražnice so po telefonu z rotovžem zvezane, tako, da je nakrat pomoč pri roki, ali kar se rabi. Kako težavna je policijska služba v Ljubljani, ko mora mož po 36—40 ur biti v službi, kaže to, da je od oktobra meseca pa do danes nič manj kakor 16 mož službo zapustilo. V Ljubljani je nujna potreba, da ae število redarjev pomnoži in napravijo vsaj 4 podružnice ali policijske stražnice v vsaki po 3 — 4 redarje.
Seveda to vse bode stalo denarja, pa ako ima mesto denar za nove šole, vojašnice, bolnice, vodovod itd., mora ga tudi imeti za svoje uradnike in policijo I Stališče glavnega mesta nalaga nam tudi primerne dolžnosti.
Tu sem le nekoliko omenil reorganizacije, da se vidi, kako je treba vso zadevo temeljito popraviti in, da je treba zato spretnih rok. Kdaj bi se že to lahko zgodilo?! Saj je bilo v preteklem letu v mestnem zboru določeno, da se ima vsa preos-nova vsaj do srede aprila zboru predložiti. A leto je minolo in vse je pri starem ostalo in prepričan sem, da ako ne bodo mestni odborniki ener-gičneji, tudi v tekočem letu še ne bo duba ne sluha o reorganizaciji. — 0 nekaterih drugih zadevah zglasim se ob priliki.
Politični razgled.
Notranje dežele. -
V Ljubljani, 14. januvarja.
Češki deželni zbor se ta mesec ne bode več sešel. Deželni odbor bode pa za priprave za deželno razstavo dal iz deželnega zaklada potrebnih sredstev, za kar bode zahteval pritrjenje deželnega zbora v bodočem zasedanji.
Ce&kl in nemški odposlanci bili so v soboto na banketu pri ministru baronu Gauči. Včeraj so se pa dalje posvetovali ob urejenji jezikovnih razmer pri sodiščih na Češkem. — Listi raznih strank pišejo, da je malo upanja, da bi pogajanja imela kaj uspeha. „Narodne Novine" mislijo, da Nemcem ni za spravo, temveč le za gospodstvo, pred vsem bi pa radi vrgli Taaflfea. Neuspeh konference bodo skušali porabiti proti vladi. S Čehi se neso hoteli sami pogajati samo zategadel, da so v pogajanja zapleli tudi vlado, da bodo krivdo radi neuspeha potem nanjo zvračevali, zahtevajoč, da naj odstopi, ker ni kos nalogi svoji, da bi napravila sporazumljenje mej narodnostmi.
V nanje države.
It u m mišk c m u ministerskemu predsedniku podelil je cesar avstrijski red železne krone prve vrste. To kaže, da odnošaji mej novo rum unsko vlado in Avstro-Ogersko neso baš slabi. Kacega posebnega političnega pomena pa to odlikovanje najbrž nema.
Sebranje bolgarsko je v zadnjem zasedanji dovolilo bilo vladi precejšen diBpozicijski zaklad, zato sta pa z vladno podporo začela izhajati dva nova lista „Svobodno Slovo" v Nikopolu in , Iztok" v Kuščuku. Mej Radoalavova listom „Narodni Prava" in Makedonijo ter vladnimi listi je zadnji čas hud
sicer vedno obžalovanja vredna, pa stara resnica. A kaj se jim hoče ? Saj menim, da je bolj ali manj povsod tako.
Koncem preteklega leta smo imeli po vsej Italiji na novo urejene administrativne volitve, katere so marsikje tu in tam reči na gorje preobratile. Pri nas seveda neso imele posebnih nasledkov. Zmešnjave prej, zmešnjave zdaj; strankarske borbe prej, strankarske borbe zdaj; nepremišljeni troski, jeza, nesloga, egoizem, podlost in redko kedaj za čudo kako dobro zrno Zanimivo je pa to, da nam je začela slavna vlada imenovati za župane (sindake) čevljarje. Nekdaj se je pravilo „le čevlje sodi naj kopitar"; a zdaj ga bodemo videli s trojebarvno .sciarpo" ponosno obredovati pri prejemanji civilnega, ne baš svetega zakona. Pa naj župani, kdor hoče, samo da dobro župani; saj ui itak pri nas kaj izbirati. Marsikateremu je žal, da smo pri zadnjih volitvah izgubili v prof. Klodiči dobrega pro-vincijainega (deželnega) odbornika; še jeden Slovenec sedi v provincijalni zbornici, a če ne bodo naši volilci pameti rabili, nam še tega izpodrinejo iu potem s 111 o brez skrbi: si bodo pa sami Lahi za naše interese glavo belili.
Da preidem na drugo točko. Pri nas smo zopet v zadregi zaradi pomanjkanja duhovnikov. Vsaj troje važnih kaplan.j. da ne štejem manjših, je brez duhovna, kar je že velika nadloga, posebno na zimo. Zadnjega duhovnika smo izgubili v čest. gosp. Podreki, odličnem rodoljubu in znanem pesniku slovenskem. Umrl je nagloma preteklega novembra 67 let star. Bil je občespoštovan in priljubljen in še dolgo nam bode žal po njem.
K zadnjemu naj pristavim, da „influenza" je tudi pri nas zelo razširjena in se v nekaterih krajih kaže še precej huda. V Šentpeterskem učiteljskem zavodu so skoro vse učenke zbolele. Tudi v Vidmu in drugod po provinciji se precej urno širi.
O reorganizaciji mestnih uradov.
O tem uprašanji došel nam je nastopni dopis. V zadnji seji starega leta je gospod podžupan povodom novoletnega častttanja gospodu županu tudi izrekel željo, da se v tekočem letu zgotovi reorganizacija mestnih uradov in nov selilni red. O se-lilnem redu ne bodem govoril, ker se je stvar že dovolj razpravljala v mestnem zboru, pač pa o preustroji mestnih uradov.
Kdor količkaj pozna razmere pri tukajšnjem magistratu, pritrdil mi bode, da je reorganizacija nujno potrebna, potrebna tako silno, kakor je stari rotovž poprave iu obnove potreben in le čudno se mi zdi, da stvar nikakor ne gre naprej in vse trdovratno leze po starem tiru. Le tu in tam se kaj novega ukrene, ali nov uradnik nastavi, da se prazne luknje zamaše, drugo pa ustaje vse pri starem.
Prejšnja nemčurska večina zapustila nam je na rotovži pravi Avgijev hlev. Gospodje tirali so visoko politiko, jahali velikonemško kljuse in zaradi tega je ostalimi njihova tako žalostna. Vse je ostalo pri starem. Pri nobenem uradu ne nahajamo pravega službenega reda. Pri tem uradu n. pr. je preveč uradnikov , pri drugem pa premalo in nekateri so uprav preobloženi. Isto tako je z uradnimi urami. Nekateri uradniki  prihajajo v urad, kadar se jim
neposlednje okrasje mojega — muzeja. In v resnici | mi je dražje, nego milijon slavnih pričeskov Bog ve kakih mandarinek.
Na dano znamenje pomaknili so se vsi vozovi naprej.
No, to je moral biti na nas lep pogled: dame v pestrih robcih dajale so vsej družbi malo čmer-nosti in tudi mi, možje, z najrazličnejimi klobuki iu čapkami na glavah, kakor si bodi na hitro dobljenimi, bili smo videti čudni. Ali na deželi dovoli hi človek marsikaj. Skoda le, da nismo srečali potoma policije, slavnoznane po svojej gorečnosti — gotovo bi nas bili sumničili nove zarote. Razven tega bi bilo sumno, da se je na Litvi na jedenkrat toliko ljudi) aešlo ... No nebo je bilo ondaj milostivo. Peljali smo se četrt ure in nismo srečali niti jed-nega policijskega postavljenca. Niti jednega! Da niti žandarma!
Pot je šla iz početka po pruskem drevoredu, na to pa se je zavila naglo k severozapadu. Ej! To ni bila več uglajena pot, preje mehka globelj, razdrapana in neravna — taka, po kakeršnej se vozi k šlahtskim dvorom slamnatih streh. Povsem imeli smo vsega k panu Henriku kakih deset vrst — malenkost.
Nič man j zadoščala je ta kratka oddaljenost | za spomin na dobo davno minolo. Peljaje se iz imovite litevske palače in bližaje se z vsako pedjo ubožnemu dvorcu, kateri je obetal vsprejeti nas z jednako gostoljubnostjo, gotovo z vsemi napetimi močmi, spomnil sem se nehote imovitega pana Radzi-willa in male njegove šlahte. Osobito jedna zgodbica iz življenja tega magnata ujemala se je z današnjo potjo izvrstno. Moram vam jo povedati. To pripada nekako k celoti.
Morda veste to, da je živel na Litvi za kralja Stanislava AvguBta slavni šlabčič Karol iz rodu Radzivvillov. Bil je hetman in najbogateji pan vse šlahte Obške sploh Vladal je z 200.000 dušami in vlastno vojsko (2000 kazakov in 6000 pešcev); letni njegovi dohodki znašali so vedno do šest milijonov poljskih zlatov. Imel je tudi lep kontuš in poleg njega bliščečo palačo, o katerej se je govorilo, da je stala polnih sto tisoč zlatov. Pan Karel Radzi-vvill je torej imel o čem živeti in si dovoliti marsikatero dobro društvo.
Bil pa je vedno dobre volje, bratil se rad i z ubožnejo šlahto in je često gostil v Vilni, v Ne-sveži, v Lublini, da i v Varšavi. Mej njimi je bilo tako zaupljivo občevanje brez ozira na to, kaj komu
krije dvor, da si niso inače rekali, nego „Pane kocbanku". Vse jedno je bilo panu Karlu Radzi-vvillu: kralj z zlato glavo, ali ubog plemič, kateri s palašem ob strani sam orje svojo njivo — vsak mu je bil prosto „Pane koehanku" !
In imel je često pri sebi pane brate, vabil je k sebi včasih po dva-, tri , da i štirikrat po vrsti. Pili so, jedli, zabavali se — v postu bo molili. Toda niti takrat ni bilo dano malej šlahti na Litvi, da bi sama hodila na gostije in bi pri tem vzajemno ne vabila k sebi To je bilo že tako urejeno: kdor je bil danes gost, hotel je biti jutri gospodar.
In baš ta okolnost je izpodnesla marsikateremu šlahčiču noge. Vabljen vedno in vedno od velikega hetmana, klical je tudi in vabil številne družbe za svoj skromen prag. Tako je izdal za svoje marsikateri zlat.
Iu bil je tudi neki šlaheič, kateri se je često veselil pri panu Karlu Radzivvillu in vzajemno sicer tudi pri sebi pogosto gostil plemiče, kar ga je naglo skoro popolnoma pripravilo v siromaštvo.
„Tane kuchanku!" reče ta šlahčič nekega dne zopet panu Radzivvillu,  „pridi  pod   mojo streho, hočem te počastiti." Pri tem se je šlahčič oddahnil. (Dalje prih,)
prepir, ki se bode končal najbrž s tem, da bodo zopet katerega imenovanih opozicijskih listov zatrli.
V Moskvi mislijo osnovati slovanski klub, katerega pravila so se že predložila niMkemu ministru notranjih zadev v potrjenje. Klub bode osnoval Blovaneko knjižnico in čitalnico, v katerej bodo Članom na razpolaganje razni slovanski listi, podpiral bode Slovane prihajajoče v Moskvo in slovanske dijake in skrbel zato, da se rusko občinstvo bolj seznani z ostalim Slovanstvom.
Volitve za nemški državni zbor so se najbrž zaradi tega tako hitro razpisale, ker vlada nema upanja, da bi sedanji zbor vsprejel zakon proti socijalistom. Novi državni zbor se bo sklical kmalu po volitvah in se mu bode predlužil zakon proti socijalistom.
Parnellov odbor bode v kratkem izdelal poročilo svoje in je izročil predsedniku aiiglcške spodnje zbornice. Ko se zopet snide angleški ,.ar-lament, prišlo bode to poročilo v javnost, ki je plod nenavadno dolge pravde. Posebnega zanimanja najbrž ne bode vzbudilo, ker se že več mesecev an gleško občinstvo za to pravdo dosti ne briga. — Vlada angleška hoče baje parlamentu predložiti zakon, da se odpravi šolnina na vseh šolah.
Dopisi.
Iz Ht. Jurija pri K ran j i 12. januvarja. [Izv. dop.] Južni veter je potegnil. Imeli smo dva prav gorka dneva. Vrelci in potoki %o prosti ledu in veselo šumljajo po beli livadi. Drevje, katero je bilo vse v ivji, stojf golo. Poglejmo malo po sadnem vrtu! Lahko se prepričamo, je li kaj zalege škodljivega metulja belina? Da, kamorkoli pogledaš, vidiš polno zapredkov tega škodljivca, a roka, zati rati jih, ne gane se nobena! Ko pride majnik, mislili bomo zopet, če bomo ogledovali sadno drevo, da se bliža božič. Na delo tedaj, gospodarji! Ne tožite, da nemate opravila! Poglejte na vrt, stopite na „vzare" in delo se vam pokaže!
Županstvo, ti pa bodi vsaj v tem slučaji ne-izprosljivo! Natanko morajo izvesti lastniki zemlje, kar zakon veleva. In to vsi! Kaj pomaga, ako kdo skrbno otrebi svoje drevje pogubonosne zalege, njegov zanikrni sosed pa ne? Vidite, kako drago so prodajali jabolka, po dve za 5 kr., vi jih pa še svojim otrokom za „Miklavževno" neste mogli dati.
Kaj vam je pomagalo tarnanje, da vam je „črv" pšenico in druge pridelke pod jedel, če se neste zmenili, ko je pred leti črna vojska hroščev frčala okrog vaših glav, da, celo posmehovati ste se onim, ki so jih hoteli pokoučavati ? Kmetovalec, pomagaj si sam in Bog ti pomore!
Od županstva baš tudi v tem slučaji ne pričakujemo dosti pomoči, kakor se tudi radi vode od te strani nič ne stori, ker je sploh znano, da sedanji župan, sicer poštenjak skozi in skozi, ravno s Št. Jurijem bolj po mačehinje ravna. Voda nam priteče z Luž in iz Srednjevasi le takrat, kadar Bog hoče — pardon — kadar jo puste lastniki poleg vodotoča ležečih travnikov. Župan se za to ne zmeni, ker tudi njegovim travnikom je treba — moče. — Šenčurci pa sploh zaslužijo tak občinski zastop, ker bo za Časa volitve bili toliko malomarni! Dixi!
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu v Podkloštru na Koroškem za vodovod v šolo 300 gld.
— (G os p. Roman G r a m p os c h i c h,) polkovnik in deželni žandarmerijski poveljnik štajerski, ki je več let v Ljubljani bival, dobil je red železue krone tretje vrste.
— (Gospod Fr. Gest r in) znani pisatelj Blovenski, odpotoval je danes v Gorico, da bode oudu kot suplent nadomestoval gosp. poslanca Spinčića, ki mora kot deželni odbornik bivati v Poreči.
— (Deželnozborske volitve ua Štajerskem) vršile se bodo, kakor javljajo nemški listi, meseca junija.
— (Hrvatski sabor) imel bi se sniti dne 20. t m., a je zopet odložen do 20. lebruvarja. V nekem listu smo čitali, da je temu uzrok hripa.
— (Hrvatska hipotečna banka) konstituirala se bode začetkom prihodnjega meseca. V nas pa je menda še ni treba, ka li ?
— (Zabavni večer »Pisateljskega društva" ) odloži se do časa, ko bodo zdravstvene razmere v Ljubljani ugodnejše.
— (Zdravniki L j u b 1 j a n s k i) so dobili od magistrata ukaz, da morajo redno poročati, koliko je na liripi bolnih ljudij.   Ker pa večina na hripi
obolelih ne pokliče zdravnika, ne bode se iz teh izkazov pozvedlo pravo število od te bolezni popa-denih, izvzemši javne zavode, ki so pod posebnim nadzorstvom.
— (Klub slovenskih biciklistov) ima jutri v sredo svoj „jour-tixeu v restavraciji „Pri Slonu".   Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Občni zbor si o v. d ela v. p e v s k eg a društva „ Slavec",) ki se je vršil v nedeljo, dne 12. t m. v gostilni pri „ Zvezdi", bil je dobro obiskan. Gospod predsednik Valentinčič otvori občni zbor, pozdravi društvenike iu omeni važnosti preteklega društvenega leta. Po nagovoru predsednikovem prebere namesto obolelega tajnika, gosp. Pajka, natančno sestavljeno poročilo o društvenem delovanji gosp. S lat nar. Poročilo to vzame se z občim odobravanjem na znanje. Gosp. blagajnik Dekval poroča o društvenem premoženji: Dohodkov 1083 gld. 63 kr., stroškov 1058 gld. 35 kr., preostanka 25 gld. 28 kr. Gosp. revizor Vidmar naznanja, da se je 'dagajniea našla v popolnem redu, istotako arhiv, o katerem je jako vestno poročal arhivar, gosp. Dražil. Pri volitvi novega odbora bili so naslednji gospodje voljeni v odbor: Ignacij Valentinčič predsednikom, Ivan Dražil podpredsednikom, Anton S lat nar tajnikom in Franjo Dekval blagajnikom. Dalje kot odborniki: Josip Pavšek, Vekoslav Jer še k, Anton Kaučič, Mihael JeloČnik in A. Maver. Revizorjema gospoda Fr. Tramptiš in Josip Verovšek. Skle nilo se je razen druzega, da se tudi letos priredi običajna „Slavceva" maškarada, kolikor mogoče sijajno, ter bo bili v pomuožeui odbor voljeui gospodje: Bajec, Gjud Btar., Pavšek ml., Perdan, Za-laznik. — Imena novo izvoljenih gg. odbornikov so nam porok, da bode „Slavec ' tudi v bodoče tako hvalevredno in uspešno deloval, kakor doslej.
— (V deželni vinarski, sadjarski in poljedeljski šoli na Grmu) je letos 23 učencev, 12 štipendistov, 11 pa plačujočih. Število učencev torej raste vsako leto v dokaz, da kmetsko ljudstvo čedalje bolj spoznava koristi te šole.
— (Premije za cepljenje osepnic.) Notranje ministerstvo je po predlogu kranjskega deželnega zdravstvenega sveta nakazalo premije za uspešno cepljenje osepnic okrajnim ranocelnikom: R. Lukešu v Tržiči, J. Dominiku v Prevojah in K. Peternelu na Vrhniki.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) izdala je IV. zvezek svoje knjižnice. Zvezek ta ima naslov „Juna ki", obse/a 88 str. in prinaša nastopno gradivo : Anton Usar, duhovnik junak. Jožef Nadrab, prostak 17. polka. Ivan Vučkovič, grenadir 47. polka. Matija Pavlin, trobec 9. lovskega bata-Iijona. Ivan Marinič, prostak 22. polka. Korpo ral Suhauski 7. polka. Srčne Blejke. Pešec France Lav-renčič reši svojemu stotniku življenje. Junaška žena. Fantje junaki. Jurče volkovom kos. France Gornik iz Slovenskih Goric si zasluži srebrno svetinjo. Kor-porala France Rostar in Karol Stoj 22. polka Jožef Lu žar in Mihael Bihanec 47. polka. Bitva pri Ajdovščini 6. septembra leta 394. po Kristu. Boj v Bolški soteski leta 1797. Turki pred Radgono. Kako so pregnali Avstrijci leta 1813 Francoze s Trbiža. Stotnik Ignacij Medved Kako so uapadli Avstrijci Ljubljano 27. junija 1809. Boj pri Črnuškem moatu I. 1813. Kako je ujel princ Evgen francoskega ge-nerala v njegovi lastni trdnjavi. Matija Črne in 17. polk pred Milanom 1. 1848. Kako je spodil stotnik Lazarić 1. 1813. Francoze iz Istre.
— (Črnogorski knez Nikola,) ki se je z izrednim uspehom poskušal na liričnem in dramatičnem polji, zložil je preteklo leto izvirno pesniško povest iz črnogorskega življenja. Ta povest je pod imenom „Ha j dan a" izšla v državni tiskarni na Getinji in je prvo večje delo kneževo na epičnem polji. Pesem deli se v 11 poglavij in tiskana knjiga obsega na sedem pol.
— (Razkralj Milan) biva sedaj' v svetovno zloglasnem igrališči Monte Kailo. Kaj ga je tjakaj vleklo, to bodo naši čitatelji brez težave pogodili.
— (O nezgodi na kolodvoru v Borovnici), katero smo včeraj omenili, dobili smo danes naslednje izvestje: Danes 13. t. m. zjutraj proti G. uri, ko so bili trije vlaki na tukajšnjem kolodvoru, povozil je s prainim strojem tukajšnji strojevodja Č. nadsprevodnika Hauserja tako nesrečno, da je takoj na lici mesta izdihnil dušo. Hauser zapustil je vdovo z otroci. Truplo pokojnika prenesli so takoj v tukajšnjo mrtvašnico.
— (»Po po t n i k") Časopis za učitelje in prijatelje šole in glasilo „Zaveže slovensk ih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v svoji prvi letošnji številki nastopno vsebino: Našim prijateljem in znancem. — Kako bi si slovenski učite Iji materi-jelno opomogli ? — O lepozvanstvu I. (J. Klemen-čič). — Značaji. Fr. Breznik.) — Književ no poročilo. — Pedagogiški razgled. — Listek. — Društveni vestnik. — Dopisi in druge vesti. — Razno-ternosti. — Razpisi natečajev.
— (Goriške čitalnice novi odbor) se stavljen je tako: G. prof. Šantel predsednik, g. Eržen blagajnik. Odborniki to gg. M e r c i n a , E- Klavžar, Sivec, A. Kragelj, Rudež, Fajgelj in A. Gabršček, namestnika gg. Fer-f i 1 a inPirjevec.
— (S Slapa) na Vipavskem: Tudi v našem okraji je hripa, poleg nje   pa še  druzih boleznij,
tako da jih izmej 12000 prebivalcev vedno okolu tisoča brezuspešno na zdravnika Čaka. Imamo sicer izvrstnega zdravnika, g. dr. Kendo, 'pa on že dva meseca sam težko bolan leži. Ponavljaje srn o prosili okrajno glavarstvo v Postojini, da bi nam poslalo vsaj za dobo splošne bolezni kacega zdravnika, a vse prošnje so zaman, 12 tisoč prebivalcev
mora biti brez zdravnika, hočeš ali nečeš. — Veliko veselja vzbudila je v nas vest, da okrajni glavar Schvvarz ostavi Postojino in veselimo se miru,
ki Kino ga pod njegovim prednikom uživali.
— (V Cel ovc i) bil je v nedeljo ?jutraj na vrtu vojaške bolnice mej nekim poročnik om in nekim medicincem dvoboj na samokrese. Med icinec ustreljen je v trebuh in ni upauja,   da bi ozdravel.
— (Nove cerkvene skladbe.) V tiskarni Milice vi v Ljubljani izšel je ravnokar zvezek cerkvenih skladeb pod naslovom: „Offertoria pro festis majori bus a rini. Edidit societas archidioeceseos goritiensis A. S. Caecilia nun-cupata. Labaci. Typis J. R. Millic. 1889." Delo obseza na 24 str. devetnajst skladeb, katerih je 11 zložil g. Danilo Fajgelj, 7 g. J. Laharnar, jedno pa g. J. Ko košar. Vnanja oblika je izredno lepa, oceno notranje vrednosti pa prepuščam o strokovnjakom.
— (Vabilo) k plesnemu venčku, katerega napravijo strojni ključarji c. kr. pri v. južne že lez-nične kurilnice v Ljubljani v soboto dne 18. prosinca 1890 v Schreinerjevi pivarni. Svirala bode gledališka godba. Blagajna se otvori oh 7. uri. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 40 kr. za osobo. Prosi se uljudno priti v navadnej toileti. Odbor.
— (V Pazinu) razpisano je mesto obči n-skega zdravnika z letno plačo 1200 gld. in drugimi dohodki kot zdravnik [državne železnice na progi Kanfanar-Lupoglava, pri sodnih komisijonih itd. Občinski zdravnik ima dolžnost zdraviti siromašne bolnike in voditi občinski zdravstveni urad. Za pohode bolnikov izvan Pazina in za druga opravila po v tacali se mu bodo potni troški. To mesto je v narodnem oziru zelo važno in želeti je, da bi je prevzel kak naroden zdravnik. Prošnje, v katerih je dokazati znanje hrvatskega ali slovenskega jezika iu italijanščine, naj se dopošljejo do konca t. m.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Rim 13. januvarja. Cavallotti napovedal interpelacijo o postopanji avstrijskih uradnikov proti Italijanom v Trentinu in na Primorskem.
Peterburg 13. januvarja. Povodom novoletnega praznika podelil car mnogo odlikovanj. Odlikovanih je več ministrov. Časniki bavijo se v svojih novoletnih razpravah večinoma z notranjimi zadevami.
Beligrad 13. januvarija. Mej priseljenimi Črnogorci v Kruševačkem okraji začel je legar (tvphus).
Lizbona 13. januvarja. Vse ministerstvo dalo svojo ostavko.
Pariz 13. januvarija. Iz Montaubana se javlja: Gledališče Sabatier danes zjutraj pogorelo. Ostale so samo gole stene.
Saint LouiS 13. januvarija. Pet minut trajajoč vrtinec napravil včeraj popoludne veliko škode. Mnogo prodajalnic, poslopij in cerkva močno poškodovanih. Kolikor doslej znano, ubite so tri osebe, več pa je ranjenih. Tudi v Memphisu in drugih krajih proti zahodu bil je jednak vihar. Veliko oseb je ranjenih.
Pariz 14. januvarja. Tukajšnji časopisi soglasno  grajajo  osorno  postopanje Angleške
nasproti Portugalski kot rušenje Berolinskih konferenčnih sklepov.
Madrid 14. januvarja. Poslednje iz-vestje: Stanje kraljevo nespremenjeno. Zdravje se boljša.
Charleroi 14. januvarja. Delodajalci na svojem shodu vsprejeli zahteve delavcev: Delo se skrajša za jedno uro, mezda pa polagoma zviša. Strajk je končan. Delo v sredo zopet prične.
Kazne vesti.
* (Nova imena dnevom in mesecem) Nova brazilijska vlada je baje premenila imena dnem in mesecem. Nedelja se sedaj imenuje v Braziliji humanidi, dan človekov; ponedeljek maridi, dan soprogov; torek patridi, dan očetov: sreda fi-lidi, dan sinov ; četrtek fratridi, dan bratov ; petek domidi, hišni dan; sobota pa niatruli, materin dan. Meseci se pa imenujejo: Mojses, Homer, Aristotel, Arhimed, Cesar, apostel Pavel, Karol Veliki, Dante, Guttenberg, Shakespeare, Descartes in Friderik Veliki.
* (Blagajnik s i r o t i n s k i h denarjev) v Jagru je Lorenc Ldfeocfi poneveril 5000 gld. in izginil. Nepošten blagajnik jo pa zadnje dni pisal nekej banki v Budimpešti, da izroči njegovej rodbini 3000 gld., katere je pri njej naložil za rčer bvojo. Banka je njegovo pismo izročila Jagerskemu sirotin8kemu oblastvu, ki je takoj kontiskovalo omenjeni denar. Pismo je bilo odposlano v Mtskolczi. Potem je pisal znancu, da naj se potegne, da njegova rodbina dobi omenjeni denar. Ko ni to nič pomagalo, se je obrnil s prošnjo do cesarja, proseč vladarja, da se usmili njegovega otruka in odredi, da se izplača denar hčeri njegovi. Kabinetna pisarna je prošnjo izročila državnemu pravdništvu v Jagru, kjer se je konstatovalo, da je podpis na prošnji zares Lbrenczijev.
* (Japanski princ nemški p o m o r s k kadet.) Japanski princ Jamaschina, bližnji sorodnik cesarjev, je na potu v Nemčijo in misli ustupiti v nemško pomorsko kadetno šolo v Kielu.
* (Najbogatejši mož na svetu.) Paznik prisilne delavnice v Korneuburgu Josip Rabi se je zadnje dni začel kaj čudno vesti. Domišljeval se je, da je najbogatejši mož na svetu, ki je vajen jesti le iz zlatih krožnikov in skled, ter je zahteval, da mu pripravijo za kosilo pečenko iz čistega zlata. Zdravniki so spoznali, da je zblaznel, in odvedli so ga v blaznico.
* (Dolgo spanje ) V Feito St. Miklos na Oger-skem je te dni nek mož jako trdno zaspal. Spal je nepretrgano šest dnij in šest nočij. Še le sedmi dan se je posrečilo vzbuditi ga iz sladkih sanj.
* (Dva v laka) sta trčila dne 3. t. m. na kolodvoru v Sadovi. Osobni vlak se je pol minute prezgodaj odpeljal in je na križanji tirov zadel v zadnjih pet vagonov prihaiocega tovornega vlaka. 3 vagoni tovornega vlaka so zdrobljeni Ljudij ni nobeden poškodovan.
* (Obg lavi j en je pun ta rja.) V Hanoi v Tonkingu so dne 7. novembra obglavili puntarja Doi Vana. O tem dogodku se poroča iz Tonkinga nastopno: Ko so puntarja obsodili, zaprli so ga v leseno kletko in nosili po mestu. Potem so ga zaprli zopet v ječo in postavili na vidnem mestu morilni oder. Ko bo potem iz ječe puntarja v kletki prinesli na morišče, so morilni oder obsto-pile čete. Obsojenec se je tresel, ko mu odpro kletko. Kmalu se je pa ohrabril. Ukazali bo mu poklekniti, kar je tudi storil. Sedaj so rnu še jedenkrat prečitali razsodbo. Na to mu je rabelj odsekal glavo in pokazal narodu. Potem so glavo deli v lonec iu jo vozili po deželi ter kazali ljudem. Truplo so pa vrgli v vodo, da ni moglo biti pokopano, kan je v očeh Anamcev še hujše nego usmr-čenje. Tako se je Francija na daljšem vzhodu znebila jednega nasprotnikov svojih.
* (Koliko se porabi „šminke" v Ameriki.) Nek amer ški statistikar je izračunal, da bi se dalo za svoto, katero porabijo ameriške gospe in devojke za lepšanje obrazov slednje leto, spleskati 37.000 hiš, če se stroški za slednjo hišo računajo na 150 gld.
Zu \ inuijo porabo. Pri protinu in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo bo je po-Bebno uspešno Moll-ovo ^Francosko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Da-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko iti podpisom. 12 (f>5 17)
„LJUBLJANSKI IW
M to) i
Kit VM leto gl«l. l.OO ; su pol leta gici. 2.30; mm vetrt leta gld. 1.19.
12. januvarja.
Pri Nlonu: Andolsek iz Gradca — Buuer, Farber, Schaupp, Semen, Klinger z Dunaja. — liroglie iz Karlsruha. — Sladek iz Frohnsdorfa,
Pri MallAi: Kladva iz Škofje Loke. — Elberwein iz Beljaka — Kellner, Srivien. Uaumgarten z Duunja. — ivrr.il- iz Kostanjevice. — Berger iz Frankobroda. — Filip iz Dombovara.
Pri »VNtrijNkcin ccNurji: Craigher, Moro iz Ita lije. — Scholler iz Krope. — Megusar iz Prage.
Pri jainem kulodioru : Hen iz Maribora. — So-laker iz Novega mesta. — Tschcmer iz Borovelj. — G;ir-.-;i r-■ 11 i i iz Postojine.
Meteorologično poročilo.
§ Čas o pa-Q    zov nuja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
7. zjutraj 2. popol. 9« zvečer
734-9 mm. I — 3 4° C
736 2 mm. 739*3 mm.
2H° C 0 0° C
si. vzh si. zah. si. zah.
megla
j»b.
jas.
OOOi
Srednja temperatura —02, za 2,4° nad normalom.
H)-cLxxa,js!lsa, borza
dne 14. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 88-25    — gld.
Srebrna renta.....„     88 30    — „
Zlata renta......„   10995     — „
5°/0 marčna renta .... „ 10185 — „ Akcijo narodne banko   .   .     „   929-—     — „
Kreditne akcije.....„   32550    — „
London........„   117*90    — „
Srebro........„     —•—    — „
Napol.......... 9-32«/, - „
C. kr. cekini......„      556     — „
Nemško marku.....„     57 60    — „
4°/0 državne srečke iz 1. 1854      250 gld. Državne srečko iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska papirna renta 5°/0......
Dunava reg. srečko 5°/0  .   .   .    100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 4*/W« zlati zast. listi . .
Kreditne srečko......100 gld.
Kudolfove srećko..... 10 „
Akcijo anglo-avstr. banko   .   . 120 Trainraway društ. velj. 170 gld. a. v..
133 g 174 101 99 122 116 181 19 156
danes 88-20 88 40 110 10 101-95 931— 32740 117-85
9-32 5-55 57-60 ld. — kr. 50 , 75 , 40 „ 50 „ 75 .
50 30
Marijaceljske kap-
■   mm ♦      ♦     •>«■   mm o+mm   mm ♦ * ■■■
Lekarna Trnk6cxy *
zraven rotovža v Ljubljani prodaja iu vBak dan s prvo poŠto razpošilja
asr najboljša domača zdravila.
mVk m yjCe za želodec
katerim so ima na tisočo ljudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v žulodci in so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zahasanje, bolezni na vranici in na jetrih, zoper zlato žilo in zoper gliste.
1 steklenica volja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. (1033-5)
M/iRl^ZEHEB TRGPFOf
MIR    ECHT BITI
APOTHEKER TRHK0CZY LAIBACH < GtllCKao
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo se
Jurčičevi zlraot
3. zvezek:
l»o znižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Komati.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljico in povesti iz slovenskega naroda. — lil. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov Iutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. Uolida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovino.
I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. (Jrad Itojinje. Povesi za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenju rolitičnega agitatorja.
7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-
tenboh. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine.
8. zvezek: I. Cvet in sad. Izviren roman. — II. Bela ruta,
bel denar. Povest.
4. zvezek
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo so v (37—40)
„narodni tiskarni"
TT I_ij"u."blja,ri.i,
Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12.
Dr. Friderik Ij«*ngiel-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtivoka znan kot nujizvrstnojfio lepoti hi; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti,
__ ločijo ho £o drugi ti it n ne-
znatne luskin« od polti, ki noHtane vuled tega čl« t o bela iu nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-z&ve pike tor mu daje mladostno barvo; polti pode-lujo boloto, nežnost in čvrstost-, odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50.
Kiilogu v  Ijubljuiii  pri  U. pl. Trn« ltoc%y-ji, lekarji. (179—21)
VIZITNIGE
Priznano najizvrstneji parfumi za žepne robco i. t. d. so:
Lohse-ov Extraits quadruple8.
Lohse-ove šmarnice Lohsc-ov Heliotrope blanc Lohsc-ova zlata lilija.
Novo!!    Lohse-ov Peau d'Espagne. Novo!! Gustav Lohse, 46 j&ger-strasse, Berlin,
clT7-c;rni parfumeur, (719—28)
Dobivajo »e v vseh prodajnlnicuh parfumu in galanterijskega blaga. MU
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar
Lastnina in tisk „Narodne Tinkarne".