Stev. 125 V Ljubljani, torek 4. junija 1940 Leto V 300 nemških letal je včeraj bombardirale Pariz S 1071 bombami je bilo ubitih 45 Hudi, ranjenih 203 ter porušenih 97 stavb - Francozi napovedujejo kot odgovor bombardiranje nemških mest Parit, 4. jul. o. Včeraj ob dveh popoldne je 250 do 300 nemških bombnikov napadlo Pariz, zlasti pariška predmestja. Napad je trajal uro dolgo. Nemška letala so bila tako visoko, da jih sploh ni bilo videti. Uradno poročajo, da so ob včerajšnjem bombardiranju Pariza nemška letala vrgla 83 bomb na Pariz, 987 pa na njegova predmestja. Bombe so povzročile v Parizu 13 požarov, v predmestjih pa požare na 48 krajih. V uradnem poročilu stoji, da je bilo v Parizu pri tem nemškem letalskem napadu ubitih 8, v predmestjih pa 37 ljudi, torej skupno 4 5. Razen tega je bilo v Parizu ranjenih 54 oseb, a v predmestjih 149. Uničenih in resno poškodovanih poslopij je v Parizu 6, v predmestjih pa 91, torej skupno 97, Neposredni povod ea napad je dalo dejstvo, da je francosko letalstvo v nedeljo silovito bombardiralo nemško industrijsko področje v Porurju kot odgovor na nemške letalske napade oroti Lyonu in Marseillesu. Nemška letala so dozdaj že večkrat priletela nad Pariz, a niso še nikdar metala bomb. Ogromna večina stavb, porušenih in zažganih včeraj, nima vojaškega značaja. - Bombe, ki so bile vržene včeraj na francosko prestolnico, so bile zažigalne, sodeč po lijakih, ki so jih naredile, so to bile tako imenovane elektronske hombe. Pariz je med napadom in po njem ohranil popolno hladnokrvnost. Eno uro po napadu je živlie-nje spet potekalo v redu. Začudenje pa so vzbudile prestolniške čete, ki so nekaj minut po napadu prevzele ves promet v mestu in zasedle vee prizadete kraje, pri čemer se je ookazala izredna organiziranost policijskih in vojaških oddelkov. Ta napad je bil — razen sovjetskega napada na Helskiki — po številu sodelujočih letal največji v vojni z«V>dovini. , Berlin, 4. jun. o. Sooči ie izšlo kratko nemško uradno poročilo, da je nemško letalstvo bombardi-ravo v pariški pokraiini letališče Issy-1es-Mou-lineauz ter druga letališča in hangarje. Napadene so bile izključno vojaške stavbe in ni res, da bi bili nemški letalci metali bombe na stanovanjske hiše. London, 4. junija, o. Snočnje nemško poročilo pariškega radia, namenieno nemškim poslušalcem, pravi, da bodo zdaj nemška mesta nosila posledice včerajšnjega letalskega napada na Pariz. Pariz, 4. junija, m. Havas poroča: Letalsko ministrstvo je snoči izdalo naslednje obvestilo: V noči med 2. in 3. junijem so naši težki bombniki obmetavali z bombami številna letalska središča v Nemčiji. Nanje so zmetali nad 30 ton razstreliva. Na severnem bojišču so naši letalci večkrat obstreljevali sovražne motorizirane oddelite ter jim povzročili hude izgube. Naša poizvedovalna letala so v celoti izvedla svojo nalogo ter so se s številnimi fotografskimi posnetki iz sovražnikovega zaledja vsa vrnila v svoja oporišča. Včeraj popoldne so močno eskadrilo nemških bombnikov, ki so leteli nad našim ozemljem, na- padla naša lovska letala. Prišlo je do ostrega spopada v zraku. Pri tem je bilo uničenih več sovraž- ‘ nikovih letal. Do zdaj je ugotovljeno, da je bilo na področju Pariza včeraj popoldne zbitih na tla 16 nemških letal. London, 4. jun. AA. Havas: Bombardiranje Pariza je povzročilo v Londonu veliko ogorčenje, če tudi Nemci trdijo, da so bombardirali 6amo letališča in vojaške objekte. Bombe so padale v mesto ter ubijale civilne osebe. Angleži žele enak odgovor zaveznikov, to je bombardiranje nemških mest. Naglašajo, da morajo Nemci plačati ta uničevanja. Ni treba imeti ozira niti na industrijska mesta, niti na mesta umetniške vrednosti. Začetek trgovskih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo v Rimu Rim, 4. junija, m. V Rim se je pripeljalo naše trgovinsko zastopstvo, ki ga vodi pomočnik zunanjega ministra. Prihod naše delegacije v Rim italijansko časopisje toplo pozdravlja ter poudarja, da vidi v tem obisku trdna znamenja prijateljstva, ki vlada med Jugoslavijo in Italijo. S skorajšnjimi pogajanji med jugoslovanskim in italijanskim trgovinskim zastopstvom se bavi tudi časopis »Giornale dTtalia« ter pravi, da bosta obe zastopstvi s posebnim razumevanjem pregledali sezname uvoza in izvoza s težnjo, da se poveča uvoz živine iz Jugoslavije v Italijo, dalje uvoz mesnih izdelkov, jajc in rude. Italija pa je pripravljena izvažati v Jugoslavijo za industrijo, sukanec, bombaž, stroje in petrolejske proizvode. Končno pravi omenjeni list, da Balkanski polotok z čedalje večjim zadovoljstvom gleda na italijanska prizadevanja, da se vojna ne razširi tudi na jugovzhodni del Evrope. Vesti 4. junija Mernike vesti o nadaljevanju bojev pri Dunkerqueu Nemci poluradno zatrjujejo, da bodo nadaljevali vojno do popolne zmage Glavni stan voditelja rajha, 4. junija. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Napadi v smer Dunkerqua z zahoda in vzhoda se postopno razvijajo kljub ozemeljskim težkočam. Ves prostor okoli Dunkerqna je_ pod neprestanim topniškim ognjem. Teh bojev se uspešno Zavezniška poročila o obsegu in uspehu prevoza vojska iz Dunkerquea Pri prevozu je sodelovalo čez 300 vojnih ladij vith vrst In blizu 900 prevoznih ladij riarlz, 3. jun. Havas. Obramba Dunkerquea a« nadaljuje. Z globokim spoštovanjem pozdravljamo novo stran naše zgodovine, ki so jo zapisale vse vrste našega orožja z junaško obrambo tega mesta. S temi besedami so francoski odločujoči krogi očrtali snoči položaj okoli Lo 50 par na uro. b) S 30. avgustom 1940 se zvišajo plače vsemu delavstvu za nadaljnih 25 par na uro. 1. Za državna javna dela, ki so bila oddana pred 1. aprilom 1940 pa veljajo stare mezde do 30. avgusta 1940. Po tem dnevu pa bodo veljale tudi za državna javna dela nove mezde. Delavstvu se bodo tedaj mezde zvišal« za 1 din na uro. Končno je bila vnesena določba, da se industrijska dela iz tretjega mezdnega razreda plačajo po tarifi drugega mezdnega razreda. Delodajalci so pristali tudi na to, da ne bodo zaradi stavke izvajali nikakršnih, konsekvenc proti delavstvu. Pri stavki stavbinskega delavstva je bilo udeleženih po vsej Sloveniji 5320 delavcev. Ljubljana od včeraj do danes il Včerajšnji dan je bil po dolgem času spet resnično lep. Že zjutraj se je z jasnega neba prismejalo zlato sonce v vsem krasu in veselju poznospo-mladanskega časa, ko gremo že poletju nasproti. Svetlo, po sapah obrisano nebo je bilo čisto, sveže in lesketavo kakor umito steklo. Na severni plati je bila sinjina razsvetljena kakor bi se v njej na čuden način zrcalili odsevi daljnega snega in ledovja, ki pokriva bogve katere pokrajine visoko tam na polnočni strani. V sončni luči se je kopalo zelenje gozda na hribu, močan veter je majal vrhove. Nebeško lep je bil v ranem dopoldnevu pogled na ta zeleni, čudoviti breg in na to svetlosinje nebo, vse presijano od sončne bleščave. Človeku, ki se je ozrl tja gor, je nagleje udarilo srce in nemirneje zaigralo od nenadno vzbujene radosti — kakor bi se mu bili nekje v globini duše vzbudili nekakšni zagonetni spomini na čudežne, daljne pokrajine in dogodke, kakor jih je bil moral nekoč preživeti, nemara da v kakšnih prelepih sanjah ali pa v lahkotni živi otroški domišljiji. Vse, kar ga je obdajalo, vsi dogodki dneva, ki so še bili pred njim, in vsi opravki so se mu zazdeli lepši, sprejemljivejši, prijaznejši, in ta ali oni je nenadoma dobil v predstavi dvojno mikavnost. Tak dan razsvetli dušo, droban sončni žarek se prikrade tudi v tiste kotičke, v katerih se skrivajo tegobe in skrbi, tema se umakne in zatohlost čmernosti je pregnana. Taki lepi dnevi; so za človeško srce in duha v resnici prelep božji dar, predragoceno zdravilo. Pred vročino nas je ves dan branil močan veter, ki je bil svež in prijetno hladan. Noč je prišla z gostimi zvezdami. Pregoste so, si je dejal marsikdo, ko se je odpravljal k počitku, da bi to lepo vreme utegnilo trajati kaj dalj časa. Toda davi je na jasnem vzhodu spet vstalo lepo jlilJutjo, spet se je napravil dan, ki je tak, kakršen je bil včerajšnji. Le tu za tam so se potegnila čez nebo tenka, meglena rebra, ki napovedujejo vremensko spremembo. Pa danes je skoraj gotovo še ne bo, ampak bo dan prav tak, kakršen je bil včeraj, zakaj verjetno se bo že v poznem dopoldnevu dvignil veter, ki bo skrbel, da bodo pri priči jemale konec meglice, kadar bo kakšno odkod prineslo. Za to vreme je pa tudi že bil enkrat čas, saj veste, kako čmeren in pust je bil skoraj ves prejšnji inesec. Spet bomo dobili svojevrstni rekord Še pol leta ni preteklo, komaj pet mesecev smo pospravili v kraj, pa so v bukvah v ljubljanski bolnišnici že zapisali visoko število 15.000. Toliko bolnikov je bilo namreč doslej že sprejetih. Obisk je vsak dan ogromen, redko mine dan, da se za pomoč ne bi prijavilo več kakor 150 bolnikov, pogosto pa jih prihaja tudi čez 170. Iz leta v leto je več ljudi, iz leta v leto naval hujši! To bi se še preneslo, kajne, če bi imeli moderno, vsem sodobnim zahtevani odgovarjajočo bolnišnico, ki bi bila tudi dovolj prostorna, da bi lahko brez preglavic sprejemala pomoči potrebne ljudske množice, ki bi se namestile tako, da ne bi bilo gneče in mizerije. Ampak kaj, ko take bolnišnice nimamo, ampak imamo še stara poslopja, kakor so bila dobra in so potrebam zadostovala — pred štiridesetimi letil Tudi kirurgični paviljon pa še čaka in čaka, nemara se mu kar čudno zdi, v kakšne namene so ga pozidali! Le kdaj bo prišel čas, ko bomo že vendar enkrat doživeli, da bodo ta vprašanja rešena tako, kakor bi že zdavnaj morala biti? Tatinska zalega kar ne da miru V Beethovnovi ulici pri hiši št. 15 so imeli odprto okno. Mimo jo je prisekal neki podjeten tat; srce mu ni dalo miru, ko je zagledal tako ugodno priliko. Prsti so ga zasrbeli in že se je zavihtel skozi okno. Stopil je v spalnico. Kakšna sreča, bila je prazna! Delo tedaj ne bo preveč težko, niti preveč tvegano, si je dejal in se brž spravil pregledavat, kaj bi se splačalo vzeti s seboj. Primojdunaj, dober plen je odnesel nepridiprav! Po njegovem odhodu so domači ugotovili, da so jim zmanjkale naslednje dragocenosti:1 zlata damska zapestnica, star avstrijski zlatnik, emajlast, z zlatom obrobljen medaljonček ovalne oblike s sliko Matere božje, zlata zobna krona, dva para zlatih uhanov, od katerih je bil prvi par narejen v obliki preste, drugi pa v obliki rože za narodno nošo. Vsega skupaj trpi okradena rodbina škode za približno 1450 dinarjev. Prav tako iz spalnice pa je bila na Tržaški cesti hišna številka 45 ukradena zlata moška verižica za žepno uro. Ta verižica je bila dolga okrog 40 cm ter je bila sestavljena iz podolgovatih členkov. Bila je vredna 1000 din. V Gradišču št. 3 je bila Franji Pezdirjevi ukradena rdeča pernica, ki je bila prešita v obliki kvadratov, vredna pa je bila približno 1200 dinarjev. Lepo vreme je nastalo, ceste so se posušile, v neznane plive daljave vabijo. Danes je pa že tako, da ljudje po cestah ne romajo več radi peš, prepočasi kam prideš, če jo sekaš takole »per pedes apo-stoloruint in povrhu še poživaš prah, ki ga na teh naših belih cestah dvigajo najrazličnejša vozila. Peš so jo rzaeli naši stari vandrovci, moderen popotnik pa že rajši sede premaga razdalje med posameznimi kraji ter tako prihrani na času in na močeh. Takih misli so zdajle v lepem času, ko so se ceste pošteno že osušile, postali tudi tatovi. Cemu sl ne bi omislili vsaj koles, seveda ne na tako prostaški tn neumni način, da bi jih kakor navadni ljudje, plačali, kaj še, zastonj si ga je treba znati dobiti, so si rekli. In v ogromnem Številu so se spravili prežat na neprevidne žrtve, ki v svoji lahkovernosti na kolesa premalo pazijo. Postavijo se kam v bližino, kjer se steka poslovni svet, ki za trenutek odlaga kolesa, po gostilniških vrtovih pr^že, kdaj bi se jim utegnila pokazati ugodna prilika, po vežah stikajo in povsod, kjer količkaj mislijo, da bi se splačalo. Sama vražja • žilica jim ne da miru, dokler res kje kaj ne snamejo in pravega lastnika spravijo v hudo nejevoljo ter žadrego. Na ljubljansko policijo zdaj dan za dnem 'prihajajo nove prijave, dan za dnem kje komu zmanjka za drag denar kupljeno kolo. ■N Na kirurgični oddelek so pripeljali delavčevo ženo Jesenovec Ivano iz Sinjih goric pri Vrhniki. Peljala se je s kolesom po Tržaški cesti. Za njo je privozil neki motociklist, ki se je s svojim vozilom zakadil vanjo ter jo podrl na tla. Padia je ter si zlomila desno nogo. V bolnišnico pa so pripeljali tudi pleskarskega pomočnika Ivana Klemenčiča iz Slap pri Devici Mariji v Polju. Klemenčič je pleskal most čez Soro tam pri Medvodah, pa je padel tako nerodno, da si je zlomil desno nogo. Maribor dobi radijsko relejno postajo Sedai je že gotovo, da bo radijska relejna postaja v Mariboru v najkrajšem času postala dejstvo. Prosvetna zveza v Ljubljani kot vrhovna organizacija naših prosvetnih društev ima pogodbo z ministrstvom jx>šte m telegrafa z dne 22. jul. 1939 glede radijske postaje v "Ljubljani in v tej pogodbi je zabeleženo, da se ustanovi radijska relejna postaja v Mariboru. Za to postajo so dobili zelo primerno zemljišče na Teznem tik Maribora in sicer parcele 645/46/47 k. o. Tezno. Prosvetna zveza je te dni vložila na mestno občino mariborsko, oz. njen gradbeni odbor prošnjo za odobritev projekta in načrtov radijske postaje v Mariboru. Naše bralce bodo gotovo zanimale podrobnosti te postaje. Glavna zgradba za radijsko oddajno postajo bo merila v tlorisu 25 krat 23 in pol m. Poleg tega bodo na omenjenih parcelah zgradili tudi prostore za radijsko aparaturo,, nadalje transformator, stanovanjske prostore za'nameščence radijske postaje, pisarniške prostore, klet ter prostor za mali pomožni radijski studio. Maksimalna uporabljena električna energija bo znašala 30 kw, v antenah pa 5 kw. V celotno zgradbo bo napeljana visoka električna napetost 10.000 voltov. Električna energija bo napeljana od mestnega električnega podjetja. Zgrajena bo tudi telefonska zveza z Mariborom in direktno z Ljubljano. Stolp re-lejske postaje bo visok 112 m, ter bo močno zasidran proti eventuelnim vremenskim katastrofam, oddaljen bo 100 m od ostalih naprav. Relejna izostaja bo upostavljena na veliki tezenski ravani in bo tudi primerno oddaljena od železniških naprav. Načrte za relejno postajo je izdelal inž. Globočnik Stojan v Ljubljani. Gradbeni odbor mestne občine mariborske je načrte danes odobril. Tako se je vendarle uresničila dolgoletna želja Maribora in okolice, da dobi naša obdravska slovenska prestolnica potrebno radijsko relejsko postajo. S to ustanovitvijo je naša Prosvetna zveza tudi pokazala, da ima res Zanimanje na nacionalni in splošni napredek našega severnega slovenskega ozemlja. Hrastniški dogodek pred celjskim sodiščem Veliko zanimanje, kakšno sodbo bo izreklo sodišče nad prokuristom Zelinko, ki |e ustrelil svojega bivšega delavca močan in bi lahko in rad delal, da pa imajo Celje, 4. junija. Že pred 8. uro zjutraj se je zbralo v veliki sodni dvorani okrožnega sodišča v Celju mnoga občinstva, da prisostvuje razpravi proti 45-letnemu prokuriste kemične tovarne v Hrastniku, Emanuelu Zelinki. Na razpravo so se pripeljali številni delavci iz Hrastnika in Trbovelj, razprava pa zanima, kakor smo sodili po prisotnosti številnih Celjanov, tudi celjsko javnost. ) Pr6d kratkim je apelacija izpustila na svobodo Emanuela Zelinko. Prokurist je najprej prosil za prostost iz preiskovalnega zapora državno tožilstvo, oziroma okrožno sodišče v Ce-l lju, ponujal je za to tudi lopo denarno kavcijo, sodišče pa je njegovo, prošnjo zavrnilo. Razprava bi morala biti že pred tednom, pa so se, kakor smo že poročali, pojavili v preiskavi novi momenti, odnosno -neka nova priča, ki je baje izjavila, da je neki krošnjar pričal za Zelinko, češ da je govoril usodnega dne, ko je padel Vilko Gačnik kot žrtev samokresa, s tem krošnjarjem, mu kazal samokres in grozil, da bo pod jo_ kroglo še danes padel nekdo. Vrednost te izjave bo 9eveda pretehtalo celjsko sodišče na današnji razpravi, mi bi le pribili dejstvo, da -pri ustreljenem Gačniku niso našli takoj po krvavem dejan iu nobenega orožja, razen vžigalic in nekaj dinarjev. Razprava se je pričela točno ob 8. Vodi jo predsednik senata g. dr. Mak. E. Zelinko zagovarja ljubljanski odvetnik g. dr. Korun, ženo pokojnega Gačnika pa celjski odvetnik g. dr. Kalan kot zasebni udeleženec. Pripominjamo, da je Zelinka prvotno prosil in tudi najel za zagovornika celjskega odv. g. dr. Ogrizka. Ka| mu očitajo Takoj po sprejetju osebnih podatkov obtoženega Emanuela Zelinke je državni tožilec g. dr. Rus začel brati obtožnico. Ker je obtožnica precej obširne, vendar pa zanimiva, bomo podali le najvažnejše odlomke: Krvav dogodek se je odigral dne 14. aprila pred kemično tovarno v Hrastniku. Tega dne se je Vilko Gačnik, katerega so odpustili pred dvema letoma zaradi žaljenja več gospodov iz kemične tovarne, med njimi tudi Emanuela Zelinko, odločil, da zaradi pomanjkanja in obupanosti prosi Zelinko za, delo. Dve leti je hodil okoli brez dela, prosil aanj. ker je bil delaven in sposoben, a povsod zaman. Živel je na račun svoje pridne žene Milke, ki ima malenkostno plačo, da s tem komaj živi ona in otrok. Vse to ga je bolelo, in zato se je vdajal obupu. Razumljivo je, da še je v takem stanju mnogokrat razburjal in v tem razburjenju večkrat tudi v vinj.enosti grozil, da se bo maščeval nad tistimi, ki mu ne puste živeti. Obtožnica pravi, da je Gačnik sicer res grozil po številnih brezuspešnih prošnjah za delo, pribija pa, da se ga ni nikoli dejansko lotil. Grozil je tudi inž. Ull-manu, toda ta, tako zatrjuje obtožnica, se ga ni bal. Zanimiva je izpoved Jožefa Hugolina, ki je izjavil pri zasliševanju, da je uro pred kritičnim dogodkom stopil predenj pokojni V. Gačnik, ki mu je dejal, da gre sedaj nad Zelinko, da mu izjavi, ali ga sprejme zopet v službo ali ne, ker da mu je njegova brezposelnost postala že neznosna. Prav tako je pokojni Gačnik tik pred usodnim trenutkom potožil svojemu bratu Hinku Gačniku, da je dovolj I FILM mladosti, petja in razvedrila NJENA PRVA LJUBEZEN i mlado DEANNE DURBIN v glavni vlogi. — Njen partnerje znanec iz filma N1N0ČKA, M«lvyn Douglas KINO UNION, tel. 22-21. ob 18., 19. In 21 1 pri nas delo le tujci, on pa ga ne more dobiti. Ob tej priliki je Vilko na prigovarjanje, da gre domov, svojemu bratu obljubil, da ne bo nobenemu gospodu v tovarni ničesar storil in da se njegove roke ne bodo umazale niti na Zelinki. „Ka| ste storili, sina ste ubili!" Do zločina je prišlo takole: Vilko Gačnik je čakal Zelinko pred 2. uro na stopnicah. Zelinko so opozorili, opozorila ga je celo pokojnikova žena Milka, naj se ga to pot izogne, ker je Gačnik vinjen. Kljub temu je Zelinka prišel z inž. Ullmanom in časnikarjem Platzer-jein iz Celja proti pisarni. Gačnik je bil s svojo ženo, materjo in nečakinjo pred pisarno in čakal. Ko je zagledal Zelinko, je vstal, v tem trenutku pa je počil strel in zadel Gačnika v trebuh, da je padel po tleh. Priče tega dogodka so bile: pokojnikova žena, mati in nečakinja. Mati je skočila za prokuristom, pokleknila predenj in zakričala: »Kaj ste storili, sina ste mi ubili !< Gačnik je še vstal, stopil za Zelinko v pisarno, nato se vrnil in zgrudil na tla. Bil je ves krvav. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je še ponoči umrl, Zelinko so aretirali šele pozno zvečer, kar je prebivalstvo v Hrastniku zelo razburilo in so delavci zvečer priredili pred vilo velike demonstracije. Obtožnica posebno poudarja, da je Zelinka vedel, da je Gačnik pijan, zato je bila njegova dolžnost upoštevati opozorilo Gačnikove žene in matere, da je Vilko vinjen in zato ne-vračunljiv. Poudarja, da bi se moral Zelinka ravnati po starem pregovoru, da se je treba ogniti pijanega s senenim vozom. Zelinka je bil v spremstvu dveh moških, oprt na svojo^ palico, G^njk pa tako rekoč pod varstvom svoje matere in žene, „ Nasilna smrt se ne da z ničemer opravičiti jo Prav zanimivo se izraža obtožnica, ko govori o krošnjarju, ki se je pojavil šele v zadnjem času. Tako pravi: Priča krošnjar Marjan je sicer izpovedal, da mu je v ponedeljek, dne 14. aprila pred Logarjevo gostilno v Hrastniku neki vinjeni moški, visoke in močne postave, pokazal revolver, rekoč, da bo nekoga ustrelil. Ta izpovedba pa ni izpričevalna, ker se je zgodila pod čudnimi okoliščinami. Obtožnica zaključuje: Zelinka bi moral končno v enaki meri kakor svoj položaj pretehtati vse obupne napore Gačnika, ki je bil zaradi neznatnega izpada na Zelinko in njegovo družbo v gostilni pred dvemo letoma vržen na cesto samo zaradi njegove takratne pijanosti. Kazni in pokore za ta pregrešek je bilo dovolj iin spregled in pozabljenje s prezirom s strani užaljenih predstavnikov kemične tovarne že davno ni bila na mestu. Zato pa se tudi iz človeškega in socialnega vidika nasilna smrt nad družinskim očetom, ne da z ničemer opra-pravičiti. Po prečitanju obtožnice je bil zaslišan E. Zelinka, ki je precej obširno navajal okoliščine, ki naj bi njegovo krivdo zmanjšale. Izgovarjal se je s silobranom. Ob času poročila razprava še vfedno traja. Zaslišanih bo okrog 20 prič in bo razprava verjetno trajala ves dan. Zahtevajte povsod naš list! Clements Ripley: KRIŽANA LJUBEZEN Tudi Presov odhod in njeno nekoliko neprimerno in neprijateljsko obnašanje proti Amy, Presovi ženi, ki gotovo ni bila ničemur popolnoma nič kriva in končno se dvoboj, ki ga je proti njeni želji izzval Buck s svojim žaljivim obnašanjem, vse to je mučilo njeno dušo in Miss Julija ni vedela, kako bi si olajšala težko breme, ki ji je tlačilo in mučilo dušo. Zato je upala najti tolažbo v pesmi črncev, v oni nedolžni pesmi, ki jo pojejo vsi črnci: ženske, moški, otroci, odrasli, mali in veliki, jasno, s toliko občutja, samo njej na ljubo in jo včasih ganejo do 6olz. Bila je Crepričana, da ji bo prinesla nove svetlo-e in novih nad za bodočnost, ki je bila videti nocoj tako negotova in mračna. — Edino pesem čmcev, kateri bo prav za prav le ona sama dajala osnovni glas in glavno vsebino, je Julija želela. Kakor zapuščena in pozabljena od veph je sedela na najnižji stopnici. Udarila je glasno dlan ob dlan. Udarec je odjeknil v tiho noč kot klicanje nekoga, ki prinaša srečo in mir. V nekaj trenutkih so se začele pozibavati iz teme sence: starčki, dečki, deklice, dekleta in moški, vsi so 6e zbrali levo in desno okrog nje na podnožju stopnic in še daleč ven v park. Prišli eo vsi čmi domačini, živeči na njeni plantaži, čmokožni in črnopoltni sužnji 6voje lepe in kljubovalne gospodarice. Vedeli so, da morajo zapeti iz srca, glasno in veselo, ker tako hoče in je zaželela njihova Miss Julija. Miss Julija je najprej brezizrazno strmela v ta svet črncev. Na njihovih obrazilih se je zrcalila popolna dobrota in vdanost. Blodila je po njihovih velikih očeh, pri vseh s tako enako naivnim in preprostim pogledom. Julija se je nasmehnila, zazibal 6e je gornji del njenega telesa in z rokami jim je dala znamenje, naj ji pri3ejo bližje, e Julija je zopet zastrmela nekam daleč v noč, pretkano s srebrno mesečino. Tiho, skoraj nehotč, ji je privrela iz ust pesem, ki je bila vsebina njene dušeče in tesnobne bolečine in žalosti, vsebina vse njene življenjske neereče: »Veselo, deca, otroček mali, saj kratek le sij je lune na nebu.« Miss Julija je oglasila starodavno črnsko pesem, ki v vsem svojem počasnem in utrujajočem ritmu ni nikdar menjala napeva bree ozira na besede. Monotono je zvenela njena jjesem in «e izgubljala v noč, pa bile njene besede kakršnekoli. Otroci, dekleta, žene, možje in starke so ponavljali za njo besede in napev in turobno je odmevala v noč pesem kot bi nekje dalej prosil nekdo v svoji brezupni bolečini Večnega za uteho in moč, da bi mogel prenesti svojo veliko bolečino e čim večjim in zbranejšim mirom. »Pojmo ven ..., po reki navzdol.., veselo, noro, .., vso dolgo noč!« je mehko začela Julija znova in kakor v mramor vlivala v vsako besedo svoja po tugi in bolečini razdvojena čustva. Ona je čutila v6ako besedo, vsak stih, plavajoč na tem prastarem črnskem napevu, kot iskreno trpeč in z bolečino pretkani dih njene ponižane in pogažene ljubezni, Vsaki teh raztrganih stihov je bil posvečen samo njemu ... Presu .. vsemu onemu, po čem je tako hrhepenela, da bi se zgodilo, a se ni zgodilo in vsemu onemu, česar ni želela, da bi se zgodilo, a se je zgodilo. V tej pesmici je hotela znova zbrati vso svojo uničeno srečo in razbiti vso na njeni duši nakopičeno nesrečo. Zato so se: ji med pesmijo v očeh iskrile solze bolečine in žalosti, na obrazu pa ji je igral umeten smehljaj, izzvan s silo, da bi z njim mogla pred temi črnci, ki podzavestno kot vse živali, čutijo 6rečo ali nesrečo že naprej, skriti 6voje duševno in srčno pogorišče, pogorišče tvoje ljubezni. Tem črn- cem je hotela izgledati v tem trenutku kot še nikdar. »Veselo, deca, otroček mali, saj kratek le sij je lune na nebu.« Njen glas je drhtel kot tanka vejica jasmina v nočnem vetriču in sijaj njenih oči je na trepetajoči svetlobi gorečih bakel v rokah črncev ob nekaterih trenutkih vzplamtel kot bi v njem gorela vsa njena tuga in njena velika bol. Vsi so za njo enolično ponavljali njene besede in njen napev in predvajali pred njo najbolj fantastične kretnje in gibe, ki jih je skrival v sebi enolični ritem tega monotonega črnskega napeva. Čudovito omamno se je razlivala pesem v noč in izvabila na stopni-šče vse prebivalce plantaže, ki so bile ta večer na Miss Julijini zabavi. Vsi. eo 66 zbrali krog nje, toda Julija jih ni takoj zapazila. Njena duša se je kopala v svoji boli in njen pogled je še vedno nepremično strmel nekam daleč v daljavo. Privila je k 6ebi deklico in pela tiho, toplo, bolno: »Pojmo ven ... po reki nazdol... veselo, noro, ... vso dolgo noč!« Kot refren svoje velike tuge in pesmi o lastni nesreči je dodala za konec zopet začetne stihe in dvignila svoj pogled proti zvezdnatemu nočnemu nebu, na katerem je ponosno in mirno plaval mesec, Sele takrat, ko so črnski otroci in odra- sli, ki jih je prihod tujcev na stopnjišče nekoliko motil, začeli v pesmi zastajati in postali nesigurni, šele takrat je Julija umaknila svoj pogled iz one neskončne daljave nočne tišine. Z očmi polnimi solz 6e je ozrla po nevabljenih in spregovo-i rila kakor bi se v njej nekaj zlomilo: »Poj, tetka! Naj pojejo z nami tudi oni iz Sev^al Naši narodni običaji so tako lepi! Zato sem tudi obletela belo obleko, ker danes slavim svoj kret!« Glas se ji je zlomil in z velikimi in težkimi solzami napolnjene lepe oči so zaplakale, po belem, izbičanem od grenkobe in težkih duševnih muk pa se ji je razlil trpek smehljaj trpljenja. V tem trenutku je v njej umirala radost in rodila se nezlomljiva in nerazumljena bol. Jokala in smejala se je hkrati. Ko so jo črnci, otroci, dekleta, moški in žene videli vso razneženo, 60 začeli, tega že navajeni, peti vedno počasneje in t tiše in se začeli počasi izgubljati. Gostje. ! je niso razumeli Končno je ostala na 6top- 1 njicah zopet sama... kakor pozabljena in zapuščena od vseh ..., nihče ni z njo sočustvoval, obžaloval... V tiho noč se je zgubljal njen 6meh in njena bol ni plavala tja daleč na duhtečih krilih tople južne noči... V tem trenutku je bila Juljia resnično zapuščena in neskončno nesrečna. .. Morda je resnično ni nihče razumel, a oni, kateremu je bila vsa ta njena bol posvečena, radi katerega so tekle vse te solze, je bil daleč in ni videl ničesar tega .. ., ni je videl in razumel in bi se je morda usmilil-jo vzdignil in jo privil k sebi,, < Od tu in tam 1 milijon dinarjev za popravo zagrebške stolne cerkve je te dni namenilo gradbeno ministrstvo iz velikega investicijskega posojila štirih milijard dinarjev, Istočasno je gradbeno ministrstvo odobrilo banski upravi v Zagrebu pet milijonov din kredita za zgraditev novega poštnega poslopja v hrvaški prestolnici. To bo pošta Zagreb 2. Naše blago, ki je bilo zadržano v Trstu v javnih carinskih skladiščih, se more zdaj prepeljati v Jugoslavijo — na to je pristalo na predlog naše vlade angleško ministrstvo za izvajanje gospodarske vojne. Tvrdke, ki so njihovo blago zadržali v Italiji, morajo opozoriti v ta namen svoje zastopnike v Trstu, naj stopijo v stik s tamkajšnjim angleškim konzulatom. Zastopniki bodo na konzulatu podali izjavo, da je tvrdka za to, da se do-tično blago prepelje v Jugoslavijo v javna carinska skladišča. Tu bo blago toliko časa na razpolago angleškemu konzulu, dokler angleško ministrstvo v Londonu ne izda ukaza, da se blago osvobodi. Tvrdka bo o tem takoj obveščena od angleškega konzula. Motorna ladja »Milena« se je potopila v splitskem pristanišču prejšnjo noč, ko je zadela skupaj s parnikom »Sipan«, ki je pravkar odhajal iz pristanišča na pot proti Hvaru, Korčuli in Dubrovniku. »Milena«, ki je bila luksuzna ladja, je v istem času plula v pristanišče. Na njej je bilo nekaj Splitčanov, ki so se vračali z izleta. »Milena« se je po trčenju v kratkem potopila. Bila je vredna okoli 300.000 din, Seveda prevladuje splošno mnenje, da ladja še ni končnoveljavno izgubljena in da jo bo mogoče potegniti iz morja. To delo jim bo delalo gotovo manj preglavic kakor dviganje »Ljubljane«, ki je prišla samo malo pokukat na površje, pa se je brž spet skrila pod morsko gladino. Potniki, ki so se vozili z »Mileno«, so se vsi rešili s plavanjem. Otrokom {e mnogo koristneje bivanje na deželi kakor v otroških zavetiščih, so dokazali v Hrvaškem Zagorju, kamor so začeli pošiljati siromašne otroke iz hrvatskih mest. Zato je tudi dosti pametneje oddajati takšne revne otroke na kmete, kakor pa zanje zidati posebne otroške domove. Za takšno koloniziranje si v zadnjem času banska oblast na Hrvaškem zelo prizadeva. Z ono kmetsko družino, h kateri oddajo otroka v odgojo, najprej narede pogodbo pri upravnih oblasteh. Otroka dajo v takšno hišo le tedaj, če bo lahko imel svojo posteljo in če so pri dotični hiši tudi vsi domači zdravi. Potreben je torej prej zdravniški pregled. Banska oblast za vsakega malega otroka plača po 230 din na mesec, razen tega ga pa preskrbi z obleko. Kmetske družine se naravnost pulijo za takšne otroke, ker jim banovina za odgojo plača že kar lepe denarje. V Krajini je n. pr. koloniziranih 268 revnih otrok in dobiva zato, razmeroma majhno mesto za njihovo vzdrževanje kar 56.000 dinarjev na mesec. V proračunu je določenih v ta namen 4,150.000 din. Da se otroci bolje počutijo na kmetih kakor pa po otroških domovih, najbolje priča dejstvo, da jih na deželi umre komaj 0.5 do 1%, v zavodih pa po 5%, Dobra stran je tudi vtem, da banovino velja otrok, če ga odda na deželo, komaj 240 din, v zavodu pa 600 din. Nenavaden primer s toliko zaželeno trinajsto plačo se je pripetil v Slavonski Požegi. Na občinski seji so namreč pred nedavnim sklenili, da se mora trinajsta plača, ki so jo konec lanskega leta podelili mestnim uslužbencem, vrniti nazaj v občinsko blagajno, češ da jfc' bila izplačana v času, ko mestna občina ni imela dovolj zagotovljenih denarnih sredstev. Vsak najneščenec je na podlagi tega občinskega sklepa dobil obvestilo, da je bilo trinasto plačo, ki jo. je prejel pred dobrimi petimi meseci, treba smatrati kot predujem, ki ga bo moral zdaj vsak uradnik v šestih zaporednih mesečnih obrokih vrniti v občinsko blagajno. Lahko si zamislite, kako je morala občinskim uradnikom in nameščencem zavreti kri, ko so dobili v roke gornje obvestilo. To je bilo pač nekaj nezaslišanega, kar so sklenili iznajdljivi požeški mestni možje. Mestni uslužbenci 60 se pritožili na bansko upravo, in bo res zanimivo, kako bo ta rešila to svojevrstno zadevo. Deset čolnov z« obalno službo finančne kontrole je bilo naročenih svoj čas \ splitski ladjedelnici. Od teh so jih že nekaj naredili in so te dni spet enega spustili v morje. Čolni niso posebno veliki. Dolgi so 16 m, široki pa 3 in pol metra. Vsak ima motor z 12— KS in lahko vozi s hitrostjo 11 milj na uro. Na čolnu je prostora za šest mož posadke. Zaloge blaga bodo morali prijavljati po naredbi bana Hrvatske vsi uvozniki, trgovci in proizvajalci mestnemu poglavarstvu, in sicer najpozneje do vsakega 10. v mesecu. Prijavljati bodo morali količino povečanja in zmanjšanja zaloge v preteklem mesecu kakor tudi ostalo zalogo sledečega blaga: pluge in njihove sestavne dele, razen motornih plugov in njihovih delov, brane, železne in lesene vile, surove kože, goveje, konjske, bivolske, telečje in pa kože divjačine, obdelano usnje: podplatno usnje, gornje usnje (razen ovčjega, chevrauja in chevret-teja), usnje za jermenarsko in sedlarsko obrt, usnje za strojno jennenje, material za strojenje usnja ali izvlečke strojitvenega materiala. Posadka parnika »Kotor« se je vrnila v Jugoslavijo. S parnikom »Bled« je dopotovala v Split posadka jueoslov. parnika »Kotor«. Ta posadka se je bila konec lanskega leta sprla s svojim komandantom, ko je prišlo na vrsto vprašanje o posebnih nagradah, ki gredo pomorščakom v slučaju vojne nevarnosti. Do prepira je prišlo v ameriških teritorialnih vodah. Ameriške oblasti so zdaj posadko parnika »Kotor« odpravile v Jugoslavijo. Pristaniške oblasti v Splitu so zdaj zaslišale in izprašale mornarje z namenom, da hi ugotovile, kdo je kriv za prepir med posadko in komandantom parnika »Kotorja«. Premetenega ruskega emigranta Borisa Nečipo-renka, ki 60 ga prijeli v Zagrebu, so že izročili 60-dišču. Precei reči ima ta mož na vesti. Po zaslišanju na policiji je prišlo na dan še, da je neki uradnici pri zastavljalnici na Dolcu tudi pošteno zagodel. Ta uradnica je Nečiporenku, ki je tožil, da nima službe in da živi v velikem siromaštvu, dala v sporazumu z ravnateljem zastavljalnice, toda na lastno odgovornost v komisijsko prodajo dve perzijski preprogi in diamantno broško, kar je bilo vse skupaj prav gotovo vredno najmanj svojih 32.000 dinarjev. Nečiporenko je vse to lepo poprodal, prodal pa je tudi zastavne listke. Zmerom je poskušal živeti na račun drugih. Pri zasliševanju je v razne afere, ki mu jih očitajo, tudi skušal zamešati razne druge ljudi, da bi 6e morda s kakšnimi intrigami vendarle izvlekel iz hude stiske in pestenja. Zdi pa se, da so ga temeljito spregledali. Sirite najboljši slovenski Moaldnevnik »Slov. dom« Ob desetletnici mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Celje, 3. junija. 'lrbovlje je proslavilo včeraj pevski praznik, ki je tudi za našo slovensko zemljo edinstven, ker obhaja desetletnico svojega delovanja najboljši mladinski pevski zbor Trboveljski slavček. Pred desetimi leti je izšla iz črne trboveljske doline v svet pesem delavskih otrok. Obšla je mnogo krajev v naši domovini in v inozemstvu. Povsod je bila navdušeno sprejeta in vsikdar je našla pot do srca, ki so 6e odprla, ko je zadonela himna rudarskih otrok: »Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja.« Zbor naših otrok je rastel s pesmijo in dosegel dane6 svetovno slavo in nedeljeno priznanje. Trbovlje so lahko ponosne na ta svoj zbor in s ponosom se bodo V6i naši potomci spominjali tega zbora, spominjali njegove delovne dobe, desetletnega uspešnega delovanja v slovenskem glasbenem življenju. Zbor je bil ustanovljen 1. 1930 in je s svojimi prvimi nastopi dosegel polno priznanje in simpatije. Ustanovitelj zbora in njegov artistični vodja, g. Avgust Šuligoj pa je iz zbora oblikoval reprezentativni mladinski zbor, ki je ponesel slovensko pesem po vsej Sloveniji in Jugoslaviji ter tudi drugih državah. Tako je zbor dvakrat obisktl češka in slovaška mesta, Dunaj in Bolgarijo. Vabljen je bil tudi v druge države. Tako je zbor priredil v desetih letih svojega delovanja 215 glasbenih prireditev, koncertov, matineje, radijske koncerte, med temi enega za Ameriko, katerega je prenašalo čez 100 ameriških oddajnih postaj. Skupno je Slavček nastopil v skoro 100 krajih in je v ta namen prevozil skupno nad 20.000 km, kar je polovica ravnika. Vse omenjeno delo je brez dvoma močno vplivalo in pospešilo razvoj naše mladinske vokalne glasbe, ki je danes dosegla visoko stopnjo. TS je v tem času naštudiral nad 120 del jugoslovanskih skladateljev. Levji delež pa ima pri tem pok. Emil Adamič, ki je poklanjal TS najlepše darove svojega pevskega 6rca. Naši slovenski in jugoslovanski pesmi je priboril TS na 6vojih turnejah v inozemstvu, posebno v Pragi, priznanja svetovne kritike, ki ie pisala s superlativi pri oceni skupnega zbora in skladb. To delo je imelo svoj vpliv tudi pri nas. Začeli so se ustanavljati novi mladinski zbori, od katerih postajajo nekateri tekmovalci samemu TS, kar bo brez dvoma le ugodno vplivalo na dvig kvalitete v tej plemeniti tekmi. Toda uprava zbora je skrbela tudi za telesni blagor svojega članstva in je izdala v ta namen v teh desetih letih blizu 200.000 din za obleke, šolske potrebščine, jedila in drugo. Težo vsega tega dela je seveda nosil g. A. Šuligoj, ki pa je našel za to tudi razumevanje pri mnogih posameznikih in ustanovah. Med svojega največjega dobrotnika pa šteje TS visoki kraljevski dvor, ministrstvo prosvete in narodno skupščino, bansko upravo v Ljubljani in številne posameznike. O delu v 10 letih nam je pričala razstav, ki je pokazala v slikah, grafikonih, izrezkihh iz časopisnih poročil, ocen, glasbenih sporedih, fotografijah, darovih, ves razvoj prvega decenija našega odličnega mladinskega zbora, ki je važen činitelj slovenskega koncertnega življenja. V nedeljo popoldan je bil jubilejni koncert v nabito polni dvorani. Po uvodni pesmi, himni TS — »Mi smo pa od tam doma, kjer se 6once ne smehlja«. je bil oficijelni del proslave. Ob tej priliki je prejel g. A. Šuligoj od .svojih pevcev in društvene oprave lepo spominsko darilo in drugih spominskih darov. Koncerta so se udeležili mnogi zastopniki raznih institucij in prijatelji TS iz vse Slovenije, tako g. prof. Tomc Matija, g. Lajovic Albin kot zastopnik Pevske zveze, g. Jagodič Vojko, tajnik Unije za zaščito otrok, zastopnik okrajnega glavarja iz Laškega, šolski nadzornik g. Emest Vran. K jubileju so čestitali generalni ravnatelj Trboveljske pre-mogokopne družbe g. Rihard Skubic, Glasbena matica Ljubljana, Celje, Ljutomer in predsednik Hubadove župe g. dr. Švigelj Anton. G. Lajovic Albin je izročil g. Šuligoju zlato kolajno jugoslovanskega pevskega saveza. V nedeljo popoldne je bil koncert narodne in umetne pesmi, ki je najbolje uspel. Pred očmi neveste so ga ubili Maribor, 3. junija. , Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se danes obravnava uboj Janeza Janžekoviča z dne 18. februarja v Savcih, o katerem smo svojčas obširno poročali. Na zatožni klopi sede trije mladi fantje, ki pa so bili pravi strah in trepet vse svoje okolice ter imajo na vesti več dejanj surovosti in prete-paštva. So to 21-lctni Jakob Petek iz Bratislav-cev, 21-letni Franc Kuhar iz Polencev ter 25-letni Ivan Žnidarič iz Bratislavcev. Glavni dogodek, ki jih je spravil pred sodnike, je tale: Dne 18. februarja letos popoldne je prišel posestniški sin Janez Janžekovič v Savce na dom posestnika škrleca na obisk. Janžekovič je bil namreč že 7 let zaročen s škrlečevo hčerko Marijo ter se je letos nameraval z njo po; ročiti. Škrlečevi so obdržali bodočega zeta pri večerji, okoli i5 zvečer, ko je bilo zunaj že temno, se je poslovil ter se napotil proti domu. Njegova zaročenka ga je spremila čez dvorišče do plota, kjer sta se poslovila, Komaj pa je Janžekovič napravil potem nekaj korakov po cesti, že se je zaslišal iz teme glas »stoj«, na kar je Janžekovič odgovoril: »No, kaj pa je zdaj.« Tisti hip je že počilo tei se je Janžekovič zgrudil od strela zadet na tla. Njegova zaročenka je priskočila, da bi mu pomagala, tedaj pa je na ranjenca, ki se je zvijal na tleh, navalilo iz teme več postav. Dva sta planila nanj z noži ter ga začela mesariti, tretji pa je stal s puško na rami ob strani. Marija Škrlec je vsa prestrašena začela kričati na pomoč ter je prosila napadalce, naj prizanesejo njenemu zaročencu, ti pa so jo surovo odpahnili. šele ko sta se pojavila v bližini njen oče in brat napadenega Janžekoviča, so napadalci pustili svojo žrtev ter pobegnili v noč. Napadenega Janžekoviča so potem prenesli v škrlečevo hišo ter poslali po zdravnika. Preden pa je ta prišel, je ranjenec izdihnil. Raztelesenje, ki ga je izvršila sodna zdravniška komisija, je potem pokazalo, da ga je zadel strel iz bližine kakih 10 korakov v spodnji del života, rane pa niso bile smrtne, dasi so se mu zarile šibre globoko v telo. Potem pa je dobil udarec s kolom po Zakasnela pomlad in celjski trg Celje, 3. junija. Ljubi maj — krasni maj, konec zime je tedaj. Meseca majnika je konec, kdo ne žaluje za njim, toda letos nas je malo obdaroval. Le malo lepih, za maj značilnih dni smo imeli v preteklem mesecu. Božica ljubezni mladini ni bila mila, že nekaj let nas lepi mestni park ni ob tem pomladanskem času tako sameval. Toda ne samo mlada srca, še bolj 60 letos prikrajšane gospodinje. Predalčki njihovih denarnic 6e občutneje praznijo kako: druga leta. Saj ni čudno. Po dolgi in ostri zimi, ki je onemogočila oživitev raznih vrtnih rastlin, imamo v času, ko vse potrebuje za svojo rast precejšnjo tolpoto, stalno deževje, Posledica vsega tega se jasno odraža na trgu. Zelo pozno, vendar, kako nas je razveselila prva glavnata salata, redkvice, špargelji. Ta zelen drobiž, že tako željen na naših mizah, pa je letos mnogo dražji kot druga leta. Šopek redkvic stane 50 nar, za 4 komade glavnate salate daš 2 do 3 din, beluši stanejo 16 din. Češnje iz dalmatinskih krajev so po 12 do 14 din, paradižniki 32 din, fižol v stročju stane 24 din kg. Koga ne mika, da bi si privoščil prvih gob? Tako mikavne so, samo, če bi ne bile tako drage. Toda, če pomisliš, kako težko in koliko časa jih je nabiralo mlado dekle ali fant po kdo ve katerih in koliko oddaljenih gozdovih, uvidiš, da je zahtevana vsota res upravičena. Tudi prve jagode, nabrane nekje pri Ponikvi, so prinesli te dni na trg. Lonček [V* 1) velja 3 din. Mlečni izdelki in mleko imajo v glavnem isto ceno kakor v zimskih mesecih. Perutnina: kokoši 30 do 45 din komad, piščanci 20 do 25 din komad. Meščani se bodo morali že sprijazniti « temi cenami, ker pocenitve ni pričakovati. Vremenske neprilike, izvoz in podražitev vsem v promet prihajajočemu blagu so glavni faktorji, ki določajo tudi ceno najmanjših in najnižjih dobrot, katere dobijo gospodinje 6aato na trgu, ako nimajo svojega vrta. Žalostno, toda resnično. Posledice dolgoletnega tujega gospodstva še niso izginile v Slovenski Krajini. V marsikaterem soboškem lokalu se slišijo pogovori v tujem jeziku. Celo godba in pesem za-ori prav v drobnem orientalskem tempu iz grl, ki živijo in uživajo vso slovensko dobrohotnost. Ko alkohol pride do svojega vpliva, se takšni karakterji pokažejo v vsej goloti, mišljenju in čustvovanju, sicer so na zunaj dobri Slovenci. Po krvi pa čistokrvni ali delni Slovenci in takšni, ki se jim po žilah pretaka tuja kri. Slovenci in Jugoslovani smo pa res dober in potrpežljiv narodi glavi ter dva smrtonosna sunka z noži, enega v prsi, ki mu je presekal pljuča, drugega pa v hrbet, ta mu je prerezal vranico. Umrl je potem zaradi notranje izkrvavitve ter bi mu tudi zdravnik ne mogel pomagati Škrlečevi so napadalce prepoznali ter so ugotovili, da so bili to današnji obtoženci. Orožniki so jih kmalu imeli, tedaj pa so se začeli vsi trije obtoženci izgovarjati, da jih je napadel najprej Janžekovič in da so se oni samo branili. Zatrjevali so, da je Janžekovič na nje streljal iz samokresa in da so padali streli tudi iz Škrlečeve hiše. Toda priče, ki so bile zaslišane, so odločno izpovedale, da je počil samo en stj-el, in to tisti, ki je zadel Janžekoviča. Strel je oddal Franc Kuhar, ki je dejanje priznal. Vsi trije fantje so že dolgo stra-hovuli vso okolico ter so hodili vedno oboroženi ponoči okrog ter napadali mirne vaščane, ki so jih na svoji poti srečali. Tudi omenjenega večera so se oDorožili: Petek in Žnidarič z noži, Kuhar pa je izmaknil puško skrivaj, pri posestniku Toplahu. Janžekoviča so čisto slučajno srečali ter so ga brez vzroka napadli. Obtožnica jim očita še več drugih takih nasil-stev. Tako so 1. februarja napadli blizu Ruc-mancev Franca Nedoga, streljali so nanj ter ga premlatili s koli; Petek in Kuhar sta novembra meseca 1938 napadla s karabinko Antona Janžekoviča ter ga poškodovala z udarcem na glavi; Kuhar je maja meseca 1938 napadel in ranil z nožem Antona Nemca v Bresternici. Slednja dejanja pa obtoženci zanikajo, toda dokazati jim jih je možno na podlagi izjav nekaterih prič. Razprava ob času poročila še traja. Mariborski drobiž Nadaljni uspehi letošnjega protituberkuloznega tedna v Mariboru. Dopolnjujemo naša predhodna poročila z obvestilom, da so prispevale in podprle zbirko PTL tedna sledeče šole v Mariboru: IV. dekliška osnovna šola 310 din, III. državna dekliška ljudska šola 80 din, Meščanska šola šolskih sester 80 din, I. državna deška meščanska šola 180, Pomožna šola 20, Državna klasična gimnazija 220, II. deška narodna šola 12, I. državna dekliška ljudska šola 71, II. državna dekliška ljudska šola 142, I. dekliška meščanska šola 130; dalje so prispevali: Državna dekliška narodna šola Studenci 616 din, nosnovne šole: Reka pri Hočah, Jarenina 126 din, Sp. Poljskava 96.50, Slivnica pri Mariboru 31, Lo-kavec pri Mariji Snežni 128, Sv. Martin pri Vur-bergu 35, Poljčane 70, Podvelka 10, Sv. Križ nad Mariborom 49.50, in državna meščanska šola pri Sv. Lenartu 90; darovali so tudi uradi: Okrajna hranilnica Slovenska Bistrica 50 din, Posojilnica Narodni dom 100, Oasilska četa Rače 80, Gasilska četa Pobrežje 100, Oasilska četa Golica pri Račah 36, Sokol Poljčane 115, Fantovski odsek in dekliški krožek Studenci 100. Vsem prav iskrena hvala! Lep uspeh zbirke za revno deco. Letošnji Materinski dan je počastilo 2ensko društvo z zbirko oblek, obutve, perila in denarnih prispevkov za revno deco. Gospe, ki so potrkale na vsa vrata, so pri mnogih našle veliko razumevanje za svoje delo in znaša nabrana vsota preko 13.000 din, precej novega blaga in mnogo uporabnih starih oblačil, ki jih sedaj članice popravljajo in šivajo. Žensko društvo se vsem dobrotnikom, ki so k lepemu uspehu vsak po svojih močeh dobrosrčno pripomogli v imenu revne dece in v svojem imenu najlepše in iskreno zahvaljuje. Hvala vsem, hvala vsakemu posamezniku! Zahvaljujemo se pa tudi vsem nabiralkam članicam našega društva m Krščanske ženske zveze za njihov trud. Darila se pa še naknadno sprejemajo v trgovini g. Zlate Brišnikove. Zato prosimo one, ki nameravajo še kaj prispevati, da tam oddajo svoja darila. Vse nabrano se uporabi v primeru potrebe v smislu poziva Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Avtobusna proga Maribor—Murska Sobota. V nedeljo, dne 2. VI. 1940 je začel obratovati na novi avtobusni progi Maribor—Murska Sobota avtobus mariborskih Mestnih podjetij po sledečem voznem redu: Odhod iz Maribora dnevno ob 17 iz Glav. trga, prihod v Mursko Soboto ob 19. Odhod iz Murske Sobote dnevno ob 5.30, prihod v Maribor ob 8. Ob nedeljah in praznikih vozi razen tega avtobus iz Maribora ob 6 zjutraj s prihodom v Mursko Soboto ob 8.30 ter se vrača iz Murske Sobote ob 17.30 s prihodom v Maribor ob 20. Nova avtobusna proga gre iz Maribora čez Počehovo, Sv. Marjeto ob Pesnici, Sv. Lenart Slov. gor., Sv. Trojico, Sv. Benedikt, Lomanoši, Gor. Radgono, Slatina Radenci, Tišino do pošte v Murski Soboti. Cena vožnje v eno smer 30 din. tja in nazaj pa 50 din. Krai Barometer-sko stanje Temperatura o (I1 s> 03 a > ec n ti £* -o O ■*-> flC C a •o c 03»“ p Veter smer, jn kosi) Pada- vine . S 31*« CO , poldne, v Teheranu 2 (14). Pekingu 6.24 (18.24), na Jajx>nskem 8 (20), na otokih Samoa 11 (23), v Mehiki 4 ura zjutraj, v Cikagu 5 ura zj., v Bostonu 6 ura zj., v San Salvadorju 8, v Lisboni 10 in v Marselju 11 ura predpoldne. V mestu Ata v Atiki na Grškem živi človek, ki se imenuje Ata Ata. Pri Waterloo v Belgiji je umetna gora, visoka 200 sežnjev. Sestavljena je iz 100.000 voz zemlje in 10.000 človeških trupel, žrtev boja. Goro so zgradili Belgijci na tistem mestu, kjer se je bila najodločnejša borba med Napoleonovo armado in zavezniki, blizu Waterloa. Radio Program radio Ljubljana Torek, 4. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisana šara (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert slovenske pesmi. Poje član opere g. F. Lupša, igra Radijski orkester, dirig. D. M?,SjT janec — 14 Pdročila — 18 Dekliški zbor »Vi gred« in radijski orkester — 18.40 Vplivi ne-dostoinosti in kletvin ter surovosti na vzgOjo narooa (g, dr. Stanko Gogala) — 19 Najjovedi. poročila — 19.20 Nac. ura — 19 40 Objave — 19.50 10 minut zabave (g. Fr. Lipah) — 20 Večer romunske klavirske glasbe (g. prof Marijan Lipovšek) 20.45 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Preženimo skrbi! (plošče). Orugl programi Torek, 4. junija: Belgrajska kratkov. post.: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini YUF (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.00 oddaja za Severno Ameriko — Belgrad: 20.10 Pesmi M. Musorg-skega — Zagreb: 20 Prenos opere. — Bratislava: 22.15 Slovaški plesi — Praga: 17.20 Komorni konc. — 23 Češka glasba — Sofija: 20 Pevski dueti — Beromiinster: H. Suter Meister: »Romeo in Julija« — Budimpešta: 22.10 Ciganski ork. — Bukarešta: 20 Simf konc. — Trst-Milan: (7.15 Pevski konc. — 21 Wolf — Ferrari: »Zanimive žene«, komedija — Rim-Bari: 23.15 Plesna glasba — Florenca: 19 Harmon>ka — Sottens: 20.30 Zvočna igra. Za jugoslovansko (Isknrno v Ljubljani: Joie Kramarič. — Izdajatelj: InL Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-IIL Telefon it 4001 do 4003. Uprava: Kopitarjeva alica K