Št. 056	V	Ljubljani,	sobota	dne	23	decembra	1911.	Leto	II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1 50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5-—, mesečno K 1‘70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon številka 303.	:
Razgovor z dr. Lorkovičem.
Sestal sem se slučajno s starim znancem, g. dr. Ivanom Lorkovičem, ki spada med najuglednejše, najdelavnejše in najpopularnejše voditelje hrvatsko-srbske koalicije. Radi imenovanih lastnosti so ga tudi vse protinarodne vlade na Hrvatskem tako preganjale, kakor se tam še preganja vse poštene in zmožne narodne voditelje.
Ta izredno simpatični hrvatski politik, ta neupogljiv, značaj je tudi sedaj preganjan čisto po nedolžnem je bil sedaj obsojen na tri mesece zapora, pri ravnokar končanih volitvah je pa volilni komisar v Valpovu, kjer je dr. Lorkovič kandidiral in je tudi do sedaj zastopal ta okraj, brez vsakega povoda razveljavil njegovo kandidaturo, t. j. zabranil je voliti njega, ker na Hrvatskem je glasovanje javno in pred začetkom volitve mora 15 volilcev priglasiti vsako posamezno kandidaturo.
Na ta nečuven način je ban Tomašič onemogočil izvolitev dr. Lorkoviča, kar je velika škoda za hrvatski sabor, ali še ni vseh dni konec, tudi nad Tomašičem se najde gospodar, hrvatsko in srbsko ljudstvo, ki bo zrušilo Tomašiča in dr. Lorkoviča poslalo v sabor.
Seveda sva prišla takoj na razgovor o razmerah na Hrvatskem, o katerih se je izrazil g. dr. Ivan Lorkovič tako-le:
»Želeli bi vedeti za moje mnenje o ravnokar končanih volitvah za hrvatski sabor?
O teh volitvah je sploh težko govoriti, ker to sploh niso bile volitve. To je bila borba zavednih volilcev, da sploh pridejo do tega, da bi mogli glasovati, četudi so vpisani v volilne imenike, borba z vladnimi organi, ki so na vse mogoče, pri vas nemogoče načine ovirali opo-zicionalne volilce v izvrševanju njihove volilne pravice, četudi imamo zakon o volilni svobodi, kjer pa nikakor niso mogli doseči »uspeha«, tam so kratkomalo odklonili opozicionalnega kandidata, ali pa »na licu mesta« uničili volilni akt. Mislim, da bo širša javnost v monarhiji in izven njenih mej bolj detajlno informirana o teh volitvah, ki pokazujejo, da išče jn tudi najde absolutizem, izgnan iz Kine pribežališče v velikem delu te monarhije.«
»Kake bodo posledice teh volitev?«
»Prva posledica je razdraženost, ki je zavladala proti banu Tomašiču v najširših ljudskih slojih. Prisiliti 278.000 volilcev z brutalnostjo in sirovim nasiljem, da dajo vladi večino, to je položaj, ki je za narodno čast žaljiv. Po teh volitvah, ki so podobne oboroženemu narodu na narod, je nemogoč vsak stik med narodnimi krogi in banom Tomašičem in zato je izključeno tudi delovanje sabora s to vlado. Z banom, ki hoče okupirati deželo z nasiljem, je vsako paktiranje nemogoče. Res je, da današnji madžarski odločilni krogi odobravajo ta poskus nasilne okupacije Hrvatske in zdi se, da je ta poskus izvršen v sporazumu z njimi in mogoče je, da se bo s Tomašičem ali s kom drugim poskušalo še enkrat zlomiti odporno moč naroda. Oficiozni »Pester Lloyd« je izjavil po volitvah odkrito, da je nasilje edino sredstvo za rešenje hrvatskega problema. Iz tega vidite, da volitve niso nič spremenile sedanje situacije na Hrvatskem. Koalicija je ostala v saboru skoraj enako močna kot pred volitvami, v narodu je pa opozicionalni duh samo nadorastel. Ako bo vodil Tomašič še ene volitve, bo uporabil morda še večja nasilja (do sedaj namreč še ni niti obešal, niti streljal koalicijskih kandidatov), ali odpor bo še večji.«
»Kaka bodočnost se torej obljublja?«
»Po razširjenju volilne pravice se čuti naš narod dovolj močnega, da vzdrži te težke na-
LISTEK.
Nostradamus.
;>Milost, monseigneur! Pajša ostanem tu, vse svoje življenje. Rajša ne vidim več svojega soproga. Priklenite me, ako hočete; toda dajte mi mojega otroka...«
»Brabant«, jo je prekinil Henrik, »ponovi povelje, ki sem ti ga dal, da vidim, ali si me razumel.«
Brabant se je namrdnil in poškilil na nesrečno žensko.
»Trda naloga, visokost!« je izpregovoril razbojnik z raskavim glasom. »Toda obljubil sem, in zato bom storil po vašem naročilu, ali Da nisem več Brabant — le — Brabanzon.«
»Kdo te kaj vpraša!« je zarjul Henrik srdito. »Ponovi sedaj!«
»Takole je. Zdaj je devet zvečer. O polnoči me pridite iskat v moje stanovanje in mi porečete: Nesi otroka njegovi materi! Nato, visokost, vzamem otroka in ga nesem naravnost k njegovi materi, na kraj, ki mi ga poveste.«
»Ako pa o polnoči ne pridem k tebi?« je rekel Henrik.
»Ah, to je kruto povedati, visokost!« je zagodrnjal razbojnik.
»Ali boš govoril, živina!«
»Tak naj bo. V tem slučaju počakam še eno uro; natanko eno uro. Ko mine ta ura, bo otrok zapuščen od boga in ljudi. In ker je dokazano, da je satanskega rojstva, bom izvršil sodbo. Vraga, visokost... no, kajpada, obljuba je obljuba. Rekla sva torej, da poliiem malega hudička z blagoslovljeno vodo in ga odnesem k krvniku, da ga odreže od tega sveta. To je vse!«
pade, z druge strani je pa prepričan, da se bojuje za temelje svojega obstanka in napredka. Zato ni mogoče, da bi prišlo do miru in do ureditve odnošajev na Hrvatskem toliko časa, dokler se ne zadovolji narodnim zahtevam.«
Tako je označil položaj na Hrvatskem eden od najuglednejših voditeljev hrvatsko-srbske koalicije, ki je bil že dosti preganjan in se ne boji — kakor se vidi — niti novih preganjanj. Kdaj bomo imeli Slovenci take voditelje, kdaj bodo naši politiki tako govorili? Najbrže bomo še dolgo čakali na to, ker odločnih ljudi pri nas ni.	  ut.
Tržaško pismo.
I.
Tržaško »Slovenstvo« se lahko ponaša z marsičem; ravnotako z Marijino družbo in možatim molčanjem »Edinosti«, ki raje priobčuje neumne humoristične spise brez humorja, kakor da bi pisala o resnih, aktualnih rečeh.
Za vse ima besedo; seveda, najprej so odprti predali hvali slavnih tržaških politikov, a nima niti vrstice prostora, da bi branila pravice ubogih in zatiranih.
Po tržaških shodih se kriči o domoljubju, rešuje se domovino strankarstva, poje »re-quiescat in pace« postojanki socialne demokracije, in vsi tisti, ki to poslušajo, so samo proletarijat, proletarijat brez izobrazbe, ki slepo sledi svojim ljubljencem.
Prisiljeni smo izpregovoriti resno besedo!
V	zgorajšnjih vrsticah smo povedali, da je v Trstu Marijina družba, in voditelj iste je slavni Guštin. Za bodoči »Marijin Dom« je kupila ista družba hišo v ulici S. Michele, ki stane 40.000 kron, reci štiridesettisoč kron, in ves ta denar so že večinoma spravile skupaj dekleta Marijine družbe; hiša se popravlja, popravo bodo plačale dekleta; sedanje stanovanje v ulici S. Francesco, plačujejo dekleta, tista uboga, zatirana, neizobražena, nevedna bitja, ki morajo služiti ves mesec, da si s trdimi žulji prislužijo 10 do 15 kron, in potem neso ves ta denarGuštinu! —
Hranilne knjižice vseh Marijinih hčera hrani Guštin, nobeno dekle ne sme vzeti vinarja iz hranilnice!
Neko dekle mi je pravilo, da je njena mati na smrt bolna, a ona nima vinarja, da bi ga poslala domov, trpeči in stradajoči materi, ker mora vse znesti Guštin za Marijin dom.
Druga mi je zopet pripovedovala, da potrebuje obleke. Ko je šla k Guštinu, da ga poprosi za dovoljenje, ako sme vzeti iz hranilnice par kron za obleko ji je ta odgovoril:
»Kaj, za obleko rabite? Marija in njen dom sta bolj potrebna kakor vi.« — S tem jo je odslovil.
Tretja služkinja mi je zopet pripovedovala da služi že dvajset let v Trstu, in ves svoj težko prisluženi denar je zabila v to Marijino družbo. —
Sancta simplicitas!
Take razmere vladajo med tržaškimi Slovenci, in »Edinosti« ni sram, da tako možato molči o teh nesramnostih.
Ako bi bila »Edinost« pravičen, neodvisen dnevnik, bi gotovo pisala o tem. Razni listi so že »Edinost« poživljali, naj vendar pove, kam jadra, a odgovora nimamo še doslej. —
Če bi bila »Edinost« neodvisen političen dnevnik, bi morala pisati o tem; če bi bila -liberalna istotako; in če bi bila le majhna prijateljica zatiranih in nevednih, neučenih služkinj, najnižjega sloja proletarcev, bi tudi poročala o tem. Preostaja nam samo še to, da jo smatra-
»Dobro. Hodi zdaj! In pazi na otroka, ako
ti je glava mila!«
Razbojnik je izginil. MarHa je hropela brezzvezne besede. Henrik se je sklonil, prijel jo za rame in jo postavil na noge. Sam je bil še bledejši od nje. Zarežal je:
»Hočem, da se mi vdaš. Čakal te bom do polnoči v Roncheroilesovem hotelu v ulici Ha-che. Zapomni si dobro. Ali slišiš?«
»Pri Roncherollesu, v ulici Hache«, je hropela Marija kakor v smrtnem boju.
»Ako prideš, ti vrnem otroka. Ako ne prideš, se izvrši obsodba. Zdaj si svobodna in lahko greš, kamor hočeš!«
III. •
Marijin grob.
Na hodniku je srečal princ ječarja lija.
»Pojdi za njo«, je dejal. »In nridi mi povedat, kaj bo počela. Z glavo mi jamčiš za njo.«
Nesrečna mati je stala deset minut, ne da bi zavzdihnila, ne da bi črhnila le besedo.
Nato je bruhnil iz njenega grla strašni krik oropane matere, tožba bitja, ki mu trgajo srce, možgane in drob iz života. Vila je roke, ruvala si lase in se zaletavala z glavo v zid. Klicala je otroka, klicala Renolda z obupnimi kriki, ki so prepodili ječarje, poslane, da bi jo pehnili na cesto. Naposled je zagledala odprta vrata in planila na hodnik. Njen krik je napolnil vsa stopnišča in dvorišča v Templu. Ječarji so jo rinili od zadaj. Spravili so jo preko dvižnega mostu. Kriče je zdivjala naravnost tjavendan. Izginila je v Parizu. Bila je že črna noč.
Polagoma se je pomirila nje glasna bolečina. Noben glas ni mogel več iz njenega grla, čez nabredle ustnice. Proti polnoči jo je privedel instinkt na trg Grčve. Počenila je na neki pri-strešek. V mraku njenih misli je svitalo samo
mo kot glasilo frakarije, ki gleda visoko iz svojega stola^na proletarijat, ali pa, da jo smatramo glasilom Šušteršičevega režima.
Hudo in težko nam je, da smo se morali tako izraziti, ampak zadnji čas je bil da smo izrazili svoje mnenje.
Vsa reč postaja resna; tu se ni igrati, tu ni časa muditi se! Mi ne smemo čakati, da se dozida hiša, ki bode naš pogin, podreti moramo stavbo, predno bo končana.
Guštinu se mora stopiti na prste!
Na delo torej! Našemu ljudstvu je treba odpreti oči, Nar. del. organizacija naj prireja predavanja za ženske.
In k njim naj zahajajo tisti ljudje, ki ne vedo kaj je strankarstvo! — Služkinje, ki tavajo sedaj v temi!
Te je treba prebuditi iz spanja!
Iz slovenskih krajev.
Iz Mengša. (Karakteristični opis mengeških odbornikov, izbranih vsled sklepa njegove dušne velezmožnosti blagoslovljene glave v o-sebi kaplana Kajdiža.) Anton Stare, graščak in velik dobrotnik mengeške občine, ki se sramuje biti v odboru takih ljudi in potrdi to s svojim odstopom. Ivan Gregorc, restavrater za kaplanovo malenkost. Peter Škrlep, pobirač kaplanove bere, letos v pokoju. Janez Jenko, neoženjen klerikalec. Jernej Friškovec, predsednik kimovcev. Jože Črnivec, zastopnik kaplanovih misli v Topolah. Franc Kušar, skrivni kaplanov pomagač. Levec Janez, večna nesreča za Mengeš. Kihar Anton, zastavonoša farških podrepnikov. Lipar Peter, bodoči župan, razdiralec cerkvenih korov, predsednik in odbornik vseh nepotrebnih mengeških društev, popravljavec ur, koles, oken, zalagatelj premoga, vse brez vseh koncesij. Vrhovnik Andrej, stric bodoče matere županje. Franc Kompare, izvoljeni odbornik brez vsakega vinarja davka. Orel Franc, kateremu se maja županski prestol po prerokovanju kaplana Kajdižd. Bokalič Janez, spreobrnjen grešnik. Levec Janez iz Pristave, prodajalec lakote. Janežič Alojzij, v začudenje vsem ljudem, kje so ga našli. Rožič Franc, Jože Krušič, oče glavnih kaplanovih agitatorjev, velikanska usta za krščansko pravico. Po-čakonov pa niti ne omenimo. Novi občinski sluga: Valentin Kajdiž, kaplan v Mengšu. Kratka slika mengeškega Eselesa.
Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo dne 17. t. m. smo imeli priliko videti in slišati v dvorani Sokolskega doma Jurčičevo tragedijo: »Veronika Deseniška«, ki jo je tamošnji dramatični odsek Sokola vprizoril povodom 301etnice smrti Jurčičeve in kot svojo otvoritveno predstavo. Ko smo čuli v tej nameravani vprizoritvi, smo v resnici zmajevali z glavo, ker to delo pač ni za odre po deželi ter zahteva izvežbanih igralcev. Drama sama na sebi je tudi, zlasti v nekaterih prizorih, naravnost mučna ter težko izvedljiva in če bi jo bil avtor videl na odru vprizorje-no, bi gotovo marsikaj spremenil in — okrajšal. Toda, ako abstrahiramo vse to, moramo priznati, da smo šli od predstave naravnost razočarani. Niti največji optimist bi ne bil mogel pričakovati od predstave tega, kar se nam je nudilo v nedeljo. — Ne bomo se danes spuščali v kritiko posameznih igralcev, rečemo le, da je med igralci nekaj moči, na katerih je Sokolu prav častitati. Bili so nastopi, kjer smo se morali vprašati, so li to res samo diletantje, a L ne morda igralci po poklicu? Videlo se je, da so igralci in igralke dobro naštudirali svoje vloge ter skušali kolikor mogoče natančno po-
nekaj jasnega: »O polnoči moram biti v ulici Hache, v Roncheroilesovem stanovanju. Če ne, ubije krvnik mojega otroka.« Zarohnel je bron zvonov in oznanil dvanajsto uro. Marija je ponovila še enkrat: »Moram se mu vdati!« In vstala je, z ječanjem ranjene živali, ter se napotila proti ulici Hache.
Trepetala je od groze; zobje so ji šklepetali. Hotela je pospešiti korak, toda neznana, tajin-stvena sila jo je vlekla za noge. In zdajci se je zvrnila po cesti: nekdo je bil planil iz teme, sunil jo z bodalom in izginil.
Ta nagli prizor je opazil človek, ki jo je zasledoval že od Templa; pristopil je ter se sklonil k njej. Doteknil se je srčne strani.
»Mrtva?« je zagodrnjal ječar lij. »Ni mrtva, bogme! Pa boljše bi bilo zanjo, če bi bila... Hm, kaj je storiti? Ali naj ubogam Marjeto?«
Možakar je stal in nremišljal. Marija je ležala nepremično v cestnem prahu. Mesec je sijal izmed stisnjenih streh z bledim žarkom na njeno otrplo lice. In zdajci je zapazil lij, da ji teko solze iz odprtih oči. Vztrepetal je. Srdito se je pridušil, vzdignil mlado ženo, vrgel si jo preko rame in začel stopati naglo po temnih ulicah, dokler ni prišel v neko stanovanje blizu Templa. Tam je našel Marjeto, ki mu je pomagala položiti Marijo na posteljo. Nato se je vršilo med ječarjem in njegovo ženo posvetovanje, kaj storiti. On se je izprva upiral z veliko grozo, počasi pa je začel kimati in rekel naposled, da bodi po njenem. Stekel je v ulico Hache, kamor je dospel tik pred eno. »
»(No?« ga ie vprašal kraljevič vročično.
»Monseigneur,« je odgovoril ječar, »tista ženska je mrtva.«
»Mrtva?« je kriknil Henrik.
»Mrtva, da, monseigneur. In zato sem dejal, da vas treba vprašati: kaj naj storim z nje-
dati značaje oseb, ki so jih predstavljali, kar se jim je nedvomno posrečilo popolnoma. Strog kritik bi seveda še našel marsikaj, kjer bi bilo treba še pile in popravljanja, kar se bo pa tudi kmalu, po nekolikih predstavah, še ugladilo in zboljšalo. — Veseli nas, da se je sklenilo prirejati mesečne predstave. Zagorski Sokol bo s tem na lep način reševal vzvišeno svojo nalogo: krepiti se ne samo telesno, ampak dvigati zagorsko dolino tudi kulturno. Dolžnost vseh Zagorjanov, ki jim je pri srcu kulturna pov-zdiga in napredek, pa je, da pri predstavah napolnijo dvorano vselej do zadnjega kotička ter s tem tudi gmotno prispevajo k temu, da se nam bo nudilo vedno več in lepše. Le vstrajno in smotreno nadaljevati započeto delo,
—	vspeh tudi ne izostane! — Kakor Čujemo, se »Veronika Deseniška« na splošno zahtevo ponovi na dan Novega leta popoldne.
Iz Brežic. Podružnica »Siidmarke« je imela dne 9. t. m. svoj letni občni zbor v »Nemškem domu«. Predsednik Hans Schnider-schitsch, — seveda pristno germansko ime — opisoval je naraščanje in delovanje »Siidmarke« in tukajšnje podružnice. Podružnica šteje 160 članov in je vsaki peti Nemec član »Siid-marke«. Prodalo se je 450 Siidmarkinih sveč, na dan letošnjega nacionalnega praznika pa se je po zaslugi pristnega Nemca Vinpolscheka nabralo 189 K. Nemškutar Hans Schnider-schitsch je bil zopet izvoljen predsednikom.
Iz Blance pri Sevnici. Neka nemška družba je pričela po naši občini iskati premog. Prvi rov napravijo v Presladolu. V ta namen so pripeljali v četrtek semkaj 50 centov težak stroj. Naše zaklade dviguje tujec, ker se domačini za to ne brigajo.
Iz Celja. Naši mestni očetje so dovolili v zadnji občinski seji podporo nemškemu šulfe-rajnu in nemški šoli v Hrastniku. Seveda, zato plačujemo v Celju vsemogoče doklade, ker imajo Nemci za take stvari premalo denarja.
Iz Remšnika. Občinske volitve, ki so se vršile v četrtek dne 14. t. m. so po hudem boju izpadle za Slovence ugodno. V III. in I. razredu smo zmagali popolnoma, v II. deloma. Vsi marnberški protestanti in janičarji so prikoba-cali ta dan naš strmi hrib, da bi dobili našo slovensko občino v svoje kreplje, kar se jim pa ni posrečilo. Remšnik je naš!
DNEVNE VESTI.
Razumljiv molk. V odgovoru barona Hei-nolda, ministra za notranje zadeve, na dr. Rav-niharjevo interpelacijo glede zavlačevanja konstituiranja ljubljanskega občinskega sveta, molči »Slovenec« kakor grob. Vsi slovenski listi so se s tem odgovorom, ki je silno zanimiv, pečali, le »Slovenec«, ki prinese notico če le dr. Šušteršič kihne, ne ve o njem ničesar poročati. Razumemo ta molk. Klerikalcem ni ljubo, da je njih zvesti sluga, dež. predsed. baron Schwarz dobil pošteno plačilo za svoje nekorektno postopanje. Z njim vred pa so bili obsojeni tudi naši klerikalci. Faktum je namreč, da je baron Schwarz pri zavlačevanju konstituiranja ljubljanskega občinskega sveta zvesto izpolnjeval ukaze klerikalnih kolovodij, ki so se v svoji hudobiji skušali na vse mogoče načine maščevati nad naprednimi Ljubljančani. Baron Schwarz se ima zahvaliti le klerikalcem, da je dobil iz Dunaja tako »lepo« pohvalo. Odgovor notranjega ministra barona Heinolda na Ravnihar-jevo interpelacijo nam na drugi strani tudi faktično potrjuje, da je na Kranjskem naprednjak brezpraven, in da postopa kranjska vlada silno
nim truplom?«
Henrik se je odmaknil in izbulil oči, kakor da gleda prikazen. Nato je razprostrl roke, zakričal in padel na obraz.
»Lopov!« sta zarjula Roncherolles in Saint-Andrč ter planila nad ječarja. »Umoril si monseigneur ja!«
»Gospoda, storil sem, kar mi je on ukazal!« je rekel lij s trdnim glasom.
»Spravi se odtod.«
Ta hip pa se je princu začela vračati zavest.
»Počakaj!« je dejal Roncherolles. »Preden greš, razloži nama. kako je umrla, da moreva potem povedati nieeovi visokosti.«
»Umorili so jo,« je odgovoril lij.
»Umorili!« sta vzkliknila plemenitaša ter se vznemirjeno spogledala.
»Umorili na potu, ko je šla v ulico Hache! Jaz sem jo zasledoval v razdalji kakih desetih korakov, kakor mi je bil ukazal monseigneur. In ženska je hotela ravno zaviti v ulico Hache, ko je nenadoma priskočil neki plemenitaš ter jo sunil z bodalom, rekoč: Če nisi moja, tudi njegova ne bošl«
»In kdo je bil ta plemenitaš?« je vprašal Roncherolles hlastno.
»Spoznal sem ~h v mesečini,« je rekel ječar. »Toda rajši bi položil glavo pod rabljevo sekiro, kakor izdal takšno skrivnost.«
»Moj brat!« je zarjul Henrik sam pri sebi. »Bil je moj brat!«
Zaprl je oči, hoteč prikriti, da je slišal.
»Dobro,« je dejal Roncherolles po kratkem premisleku. »Imej truplo do jutri pri sebi, kajti mogoče ga bo mpnseigneur hotel videti. Jutri pa ga pokoplji na pokopališču Nedolžnih.«
(Dalje«)
pristransko. Menda se bo Schwarz sedaj vendar spametoval in sprevidel, da le ni preveč dobro, če sede na vsako klerikalno limanico.
Nasledki Hribarjevega gospodarstva. »Slovenec«^ nam je povedal že zopet nekaj novega. Bivši župan g. Ivan Hribar je kriv, da učitelji v četrtek na magistratu niso dobili zaslužene remuneracije in to radi tega ker so magistratne blagajne prazne. Prazne blagajne je seveda zapustil Hribar, kdo neki drugi. Mislili smo sicer, da bo »Slovenec« zvalil vso krivdo na novoizvoljenega župana g. dr. Tavčarja, toda za enkrat se je premislil. Kar se tiče napadov na bivšega župana, se sploh ne izplača odgovarjati. Ce so danes magistratne blagajne prazne, so temu vzrok edinole klerikalci, ki so celih 15 mesecev zavlačevali konstituiranje ljubljanskega občinskega sveta na veliko škodo vseh meščanov, kajti vladni komisar ne more ukreniti vsega, kar obč. svet. Učit. remuneracije so se pod Hribarjevim županovanjem vedno izplačevale redno. O vzrokih po praznih blagajnah na magistratu naj se »Slovenec« reformira pri klerikalnem Laschanovem prisedniku, mizarju Rojini; ta mu bo gotovo kaj bolj pametnega povedal.
Dva bratca. Znano je, da »Slovenec« in »Grazer Tagblatt« drug od drugega črpata vire za razne napade na naprednjake. »Slovenec« si je predvčerajšnjem zamislil, da je bivši voditelj hotela »Tivoli« v Ljubljani g. Ivan Kenda, odprl sedaj v Sofiji nov hotel z istim imenom in napisom: Ivan Kenda, Laibach. Vest je bila popolnoma iz trte zvita. Toda kaj zato. Notico je hitro ponatisnila sedaj tudi »Slovenčeva« sestrica »Grazer Tagblatt«, seveda še z raznimi komentarji. Kaj ko bi se »Grazer Tagblatt« iz svoje kazinotske podružnice v Ljubljani preselil raje kar k »Slovencu«. Tam bi dobil vedno dovolj gradiva za svoje nemškutarske puščice.
Klerikalni „Gorenjec“ bo zmrznil. V Kranju so klerikalci pod protektoratom in vodstvom dekana Koblarja in nekega Iv. Podlesnika ustanovili neko akcijsko družbo ki je kupila tiskarno in »Gorenjca*1. Ker pa Gorenjci za ta Koblarjev list ne marajo, hočejo akcijonarji vjeti ljudi na ta lim z raznimi pretvezami. »Gorenjec- izhaja zdaj odkar ga imajo duhovni in njih podrepniki v rokah, samo v 280 izvodih 1 To nekaj pove, Ljudem ga vsiljujejo zastonj, pa jim ga pametni kmet e vračajo neprečitanega.
Krasna slovenščina. V. Reifer na Dunaju ima v svojem ceniku sledeči »slovenski- pozor: planje (plošče) za gramofone, dvosrrane (dvostranske) v vsakem jeziku — Zaznama zastonj. Razposlanje na poprejšnjo poslanja denarja. Radovedni smo, kakšne morejo biti te »slovanske* dvosrrane plošče ? Slovenska občina v Sevnici pa trpi tole na savskem mostu: 1. Popolnoma nemško tarifo za mostnino. 2. Tole škandalozno tablo sredi mosta: Teža eniga otvorenlga voza čez en Mostovni odelek nesme čez 60 Metričnih stotov prenašati. Navada je, da so po samoslo-venskih krajih vsaj dvojezični poštni pečati. Zato nam ne gre v glavo, kako da ima poštni urad na Radni pri Sevnici le pečat: Radna bei Lich-tenwald?! Gospa poštarica, zakaj se ne potrudite, da bi dobili vsaj dvojezični pečat? Odločno zahtevamo, da dobi pošta takoj dvojezični pečati
»Vaterland- edini nemški dnevnik dunajski, ki je bil vedno pravičen naproti Slovencem, preneha koncem tega leta. Na njegovo mesto sami sebe priporočajo nemški krščansko socijalni dnevniki, ki so proti Slovanstvu in zlasti naproti Slovencem često še bolj »štramtajč- kakor ostali nemški li-.ti. Mi priporočamo nemški dnevnik »Union-, ki izhaja v Pragi (Jungmanova ul. 2) in ki krepko zastopa koristi avstrijskih Slovanov. O Slovencih je vedno dobro poučen, marljiv tolmač njih teženj. Prinaša tudi prevode jugoslovanskih in slovenskih del, in ravnokar ima v dovršenem prevodu pripravljen Jurčičev roman »Erazem Tatenbah*, zgodovino nemškega plemiča, ki je hotel ustanoviti jugoslovansko kraljevstvo, nekak predhodnik novodobnega trijalizmal
Rude Trošt ponesrečil. Včeraj dopoldne se je ponesrečil na Dunaju slovenski visokošolec in znani koncertni baritonist Rude Trošt. Skočil je iz tramvaja in padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga takoj z rešilnim vozom v bolnico.
Odborova seja »Matice Slovenske* dne 20 decembra t, 1. — Matica čestita svojemu od-
Krvava lisa.
Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevel Anton Melik.
I.
Vse te dni Anisimo skoro ni zatisnil oči, a čutil se je navzlic temu tako zdravega in bodrega, kakor še nikoli. Celo nekako pomladel je, in njegova suha, neskladna postava s povešenim, dolgim nosom se je premikala po postaji urno veselo.
Vse je bilo tako vihravo, tako nepričakovano in povseči, da je imel vse čas tak občutek, kakor da se giblje v svežih in čistih valovih, ki so planili od nekod in odplavili brez sledu, za vedno, vse staro, puščobno in prazno življenje.
Na postaji, ki je bila drugače vedno tiha in puščobna, je bilo zdaj polno ljudi in šuma in hrupa. Črne množice so se neprestano drenjale po peronu in po potih, in zdelo se je, da se vsa postaja sama giblje, kakor mravljišče. Mnogoglasno, ognjevito govorjenje je kar nekako viselo nad njo v čistem, hladnem vzduhu belega dne. Od vzhoda so prihajali drug za drugim pisani, iz raznovrstnih vagonov v naglici sestavljeni vlaki, ki se niso skoro niti ustavljali na postaji, temveč bežali v daljo kakor vihra, in se hitro zmanjševali in topili v belem morju zasneženih polj. Vsak vlak je množica na postaji pozdravila in spremila z dolgim »ura« in mahala s čepicami po zraku, pri čemer je bleščalo v oči od množice rok, a od krika objelo človeka mla-dostno-vihravo čuvstvo. Vsakdo si je prizadeval, da kriči kar najglasneje, in se pri tem ogle-d. »val na sosede naivno in veselo ter se zasmi-hal. In ko se je bil vlak že skril za gozdičem, so se še dolgo razlegali samotni, zamirajoči kriki: »A—a!...«
Na lokomotivah so vihrale v vetru rdeče zastave in iz vseh vagonov so gledali ven zve-
borniku kot nanovo izvoljenemu županu ljubljanskemu. — Tisk zemljevida slovenskega ozemlja napreduje vendar zemljevid pred enim letom najbrž ne bo natisnjen. — Knjige razen Letopisa so natisnjene in obsegajo 67 tiskanih pol. Nakažejo se honorarji pisateljem in urednikom. — Deloma se določi program za leto 1912: Zbornik z različno vsebino, zlasti z bibliografijo Šlebin-gerjevo za zadnjih 5 let; Narodne pesmi; Dostojevskega »Spomini iz mrtvega doma*. »Štajerska* kot nadaljnji del »Slovenske zemlje- za sedaj ne more iziti; za ta opis bo treba najbrž dobiti drugega avtorja. — Poroča se o predlogih glede Matičine petdesetletnice:	1. literarna iz-
ložba kot nazoren pregled našega kulturnega razvoja do ustanovitve »Matice*; 2. zgodovinsko-znanstven opis o razvoju »Matice*; 3. Akademija. — Članarine za 1911 manjka še 2000 K.
Vlom. V noči dne 15. t. m. je neznan tat vlomil v trgovino Marije Okrožnik v Novi cerkvi na Štajerskem in iz zaprtega predala ukradel 50 K denarja in nekaj drugega blaga. Tatu so morale biti razmere v trgovini dobro znane.
Ponarejene krone. Na hrvaško-štajerski meji krožijo že nekaj časa ponarejene krone, ki se ločijo od pravih po cinkasto-bledem blišču. Denar prihaja na Štajersko najbrže iz Hrvaške potom kupcev.
Smrt v tujini. Blizu Bad Gasteina na Sol-nograškem so našli pod skalami okostnjak nekega moža. Kosti so bile polomljene, lobanja ubita. V napol gnili obleki so našli več papirjev, ki dokazujejo, da je bil to rudar Lajovic, nekje iz brežiškega okraja. Delal je do maja letošnjega leta na Westfalskem.
Cerkveni rop. Dne 16. t. m. vlomil je v farno cerkev v Galiciji pri Celju neznan zlikovec, strl puščico in pobral ves denar. Ropa je sumljiv neki mož, ki je plačal drugega dne v bližnji gostilni žemljo z zaznamovanimi dvovinarskimi novci. Župnik je namreč za slučaj vloma 30 krajcarjev zaznamoval.
Obesil se je ponoči dne 20. t. m. celjski mestni občinski sluga Planinc in sicer v uradnih prostorih. Že pred par leti je poskušal izvršiti samomor, toda takrat so ga še pravočasno rešili. Zapušča dvoje otrok. Od svoje žene je bil že dalje časa ločen.
Tatvina. Posestnik Alojzij Metličar iz Babne-reke je bil kočarskemu sinu Josipu Gabršku že precej časa dolžan 200 K; toda kljub večkratnim opominom in grožnjam ni hotel ničesar plačati. Da dobi Gabršek denar, je šel v hlev Metličarja in mu vzel mladega vola v vrednosti 300 K, Gabršek se bo moral radi tega zagovarjati pred sodiščem.
Tatvina v tovornem vlaku. Zadnjič po noči je skočil neznan človek na tovorni vlak med postajama Reko in Matulje — tam vozi vlak namreč zelo počasi — je odprl vagon in vrgel iz njega pet vreč kave. Tri vreče so železniški uslužbenci našli, dve pa je tat odnesel.
Vlom v kavarno »Union*. Te dni po noči se je sfilazil neznan vlomilec v klet hotela »Union*. Po noči je prišel po stopnicah v kavarno, ko je bil prerezal z demantom šipo v vratih. V kavarni je vlomil v dva zaklenjena predala, pa je dobil samo 3 K plačilnega natakarja. Tudi v blagajno je vlomil, pa ni dobil ničesar.
Ponočni lov. Ko je šlo te dni v Zagorju ob Savi več rudarjev po noči od dela domu, so videli pri neki hiši v Brezju stati več moških, ki so se pa, ko so zagledali rudarje, spust li v beg. To se je rudarjem zdelo sumljivo, in zato so se spustili za neznanci. Ti so se po kratkem begu skrili v neki grm. Rudarji so jih hoteli zasledovati še naprej, toda v tem je iz grma počil strel in ranil rudarja Leopolda Razborška na desni roki. Pozneje se je izkazalo, da so oni neznanci prišli samo pod okno nekega dekleta. Tudi strel ni bil oddan v zlobnem namenu, ampak le kot strašilo; le po nesreči je zadel onega delavca.
Finančni stražnik in žganjar. Dne 18 t. m. je finančni stražnik Franc Kokej šel k posestniku Antonu Željku v Rihpovcu pri Trebnjem, ker je ta bil osumljen, da brez dovoljenja kuha žganje. V kleti Antona Željka je našel stražnik celo pripravo za kuhanje žganja. Ko je hotel pripravo zapleniti, sta skočila Željko ln njegova žena nanj in sta mu grozila z neko bakreno cevjo. Kokej je moral iti iskat orožnike. Ko so prišli orožniki, se je hišna preiskava izvršila v miru, toda priprav za kuhauje žganja ni bilo
čine mladi ljudje, popolnoma nepoznani, a vendar čudno blizki, kakor tovariši oddavna. Mahali so z rokami in čepicami in izginjali vsi v isti smeri. In to, da jih je bilo toliko, da so bili vlaki tako pogostni, da so se puške in revolverji tako čudno in nenavadno skladali s črnimi površniki in čepicami, — vse to je krepilo in bodrilo v duši mlado in radostno čuvstvo in zavest pravice in im či.
Anisimov je sprejemal in odpravljal vsak vlak sam in stoječ daleč od postaje pri ogibih prijazno pomaljal prihajajočim nasproti svoj dolgi od mraza zardeli nos izpod rdeče čepice. Giedal je v neznane obraze, ki so hiteli mimo njega, ia prsa mu jc tesnilo nekakšno veliko, novo in srečni' čuvstvo.
Sicer še sam ni vedel, kaj se bo zgodilo nadalje, ali nekaj svetlega, svobodnega in srečnega se jc veličastno — nejasno dvigalo spredaj pred njim nekje in kazalo očividno in nepre-menljivo, da jc končano prejšnje življenje s svojim mrtvim, ;ežkim naporom, duševnim samotarjevem, ponižanjem, pijančevanjem iz dolgega časa, večmmi skrbmi in stiskami.
Kadar ni bilo vlakov, je hodil semintja po postaji it.ed množico, pomaljal svoj dolgi nos zdaj v to, zdaj v drugo gručo razvneto se pre-piiajočih ljudij, nasmihal se in pristavljal svoje upazke. Vsi so ga že poznali, nazivali ga »naš načelnik postaje« in »tovariš« in se preprosto in radi spuščali z njim v razgovore, kakor da $o si bili vse to že davno poznani in bližnji ljudje.
Včasih je Anisimov odšel v svojo sobo na kolodvoru, da bi bil nekoliko sam in bi zbral razvihrane misli. Dolgo je stal sredi sobe, ne da bi slekel površnik in odložil čepico, nasmihal se sanjavo in mislil vedno eden in isti stavek, a uverjen vsak pot, da odkriva ta hip nekaj novega:
več, ker sta jih Željko in njegova žena med tem že skrila. Oba se bota morala zagovarjati pred sodiščem.
Razširili bodo državno cesto Kalce-ldrija da bo ustrezala tovornemu prometu in prometu z avtomobili. Država bo izdala za preureditev 150.000 K. Potreba je bila že davno.
Nesnažni vozovi za smeti se vlačijo po mestu. Ali nimajo na magistratu nobenega človeka ki bi malo na snago gledal?
Gremlj trgovcev v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da smejo biti v smislu deželnega zakona v nedeljo pred Božičem, to je 24. t. m. trgovine odprte in sicer od sedmih zjutraj do dvanajstih opoldne in od treh do šestih popoldne.
Sokol I. uljudno prosi vse svoje člane, prijatelje Sokolstva izobrazbe in napredka, da blagovolijo društveni knjižnici nakloniti za novoletno darilo prečitane knjige. Sovražniki narodne misli so nam vzeli telovadnico, telovadno delo je začasno zadržano, med tem pa čemo uspešno delovati med brati z knjižnjico in predavanji. Naša knjižnica šteje okrog 600 knjig, kar je pa za društvo ki šteje nad 300 članov, še vse premalo. Zato prosimo naklonjenosti pri sokolsko-mislečtm ljubljanskem občinstvu. Pošiljatve naj se naslovljajo oziroma z dopisi opozori knjižničar Sokola I. v Ilirski ul 22.
Silvestrov večer »Šišenskega Sokola* vrši se kakor običajno tudi letos na starega leta dan zvečer ob 8 uri v salonu pri Kankertu. Vsestran sko je preskrbljeno za obilo zabave. Vspored je obširen ter vsebuje mnogo takih točk, da ne bode nikomur žal, ako pride in si jih ogleda ter se v starem letu še enkrat zadovoljno nave-seli in z veseljem prične leto 1912.
Pri božičnici II. mestnega slovenskega otroškega vrtca, ki se je vršila 21. t. m. v šolskih prostorih Cerkvena ulica 21. je bilo obdarovanih 60 otrok. Obdarovani so bili z obleko, čevlji, igračami, s pecivom in slaščicami v kar se je porabila božična dotacija 400 K, katero vsako leto podeli mestna občina ljubljanska. Božičnico je počastil s svojo prisotnostjo c. kr. okr. šolski nadzornik g Anton Maier.
Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* v LjLbljanl priredi v nedeljo 31. decembra svoj običajni Silvestrov večer v dvorani Mestnega doma. Vspored obsega moške zbore, dva okteta, nastopi pa tudi prvič novoustanovljeni društveni mešani zbor. Pojo se lepe skladbe E. Adamiča, St. Premrla, O. Deva in drugih Pevskemu sporedu slede komični nastopi, o polnoči bo nagovor in alegorija, po polnoči ples. Vstopnina 1 K, začetek ob 8 uri zvečer Natančen vspored, ki bo objavljen tudi na lepakih in malih vabilih, priobčimo drugi teden.
Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Mar.bor uljudno vabi na zabavni večer, ki ga priredi po občnem zboru na Šttfanovo dne 26. decembra t. 1. v mali dvorani Narodnega doma. Godba, petje in ples. Sodeluje orkester »Glasbenega društva*. Začetek ob 8. uri zvečer.
Zadruga »Združeni čevljarji v Ljubljani* je sklenila prodajati do novega leta svojo zalogo raznovrstnih čevljev, kakor tudi zalogo usnja m drugih čevljarskih potrebščin nizko pod svojo ceno.	,
Podružnica »Ljubljana* zveze jugoslovanskih železničarjev piiredi danes dne 23. t. m. ob polu 8. uri zvečer v steklenem salonu restavracije »Pri novem svetu* božičnico spojeno z obdarovanjem otrok. Na vsporedu so tudi razne pevske in muzikalične točke. Prijatelji društva dobrodošli!
Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah (Gorenjsko) vabi najvljudneje na zabavni večer, ki bo v torek dne 26. decembra 1911 v gasilnem domu. Začetek ob polu 6. uri zvečer.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni tr^ štev. 5. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Nizke cene, solidna postrežba.
»Ideal*. Danes in v pondeljek na popoldanskem sporedu: »Žurnal Pathe*, tedenski pregled, (šport, moda i t. d.). Krasna drama »Ognjena oprava*. Za smeh ,Struwelova zmaga*, »Little Hans vesten godec*, »Rozalija in njen fonograf*. — Pri večerni predstavi nedosežno krasna tragedija »Blodne duše*. — Ta spored
je samo danes in v pondeljek, ker se jutri ne predstavlja in ostane kinematograf zaprt.
Književnost in umetnost.
Slovensko deželno gledališče.
Bizet: Carmen. — Včerajšnja predstava Bizetove opere Carmen ni stala na tisti višini, kakor dosedanje letošnje operne predstave. Vse je bilo nekam mrtvo, medlo, kakor bi se dolgočasna jesenska megla vlačila po odru. S predstavo torej nikakor nismo mogli biti zadovoljni.
—	O posameznih interpretih po reprizi, ki upamo, da bo boljša od premijere.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v soboto drugič Bizetova opera »Carmen« (za nepar-abonente). — V nedeljo ni nobene pred-stave. — V pondeljek popoldne ob 3. uri pri zelo znižanih cenah burka »Nebesa na zemlji« (izven abonementa; za lože nepar); zvečer za goste z dežele že ob 7. zadnjič v sezoni Smetanova opera »Prodana nevesta« (gostuje ga. Aninka Kramperova v vlogi Marinke izven abonementa; za lože nepar). Obe predstavi sta dobrodelni. — V torek popoldne ob 3. uri pri zelo znižanih cenah Leharjeva opereta »Grof Luksemburški« (izven abonementa; za lože par); zvečer ob polu 8. uri prvič Williama Sha-kespeareja veseloigra »Vesele ženske wind-sorske« (za par-abonente). Glavno vlogo Johna Fallstaffa igra g. Verovšek, vlogi Flutha in Flu-thove g. Nučič in g. Setrilova, Paga in Pageve g. Danilo in g. Danilova, Ano gdč. Wintrova, sodnika g. Skrbinšek, župnika g. Molek. V tej veseloigri sodeluje ves dramski personal. — Po praznikih gostuje v subretni vlogi gd. Janova, subreta slovenskega gledališča v Trstu, ki poje ondi vse prve operetne pevske vloge z izrednim vspehom. Gdč. Janova je mlada Slovenka, ki se je učila petja na Dunaju ter je sodelovala tudi že v nemški operetni družbi.
Božični prazniki in naše gledališče. Za božične praznike se vrne v Ljubljano mnogo domačinov, a tudi gostov je tudi več kot navadno. Zato mora biti tudi gledališki repertoire kar najraznovrstnejši, da si gospoda na počitnicah ogleda predstave vseh vrst: V soboto zvečer se poje Bizetova opera »Carmen«, v pondeljek popoldne ob 3. uri se igra izvrstna burka »Nebesa na zemlji« pri zelo nizki vstopnini, zvečer ob 7. uri pa se poje Smetanova opera »Prodana nevesta« v kateri gostuje ga. Aninka Kramperova; v torek popoldne ob 3. uri se poje opereta »Grof Luksemburški« pri zelo nizki vstopnini, zvečer pa se igra prvič klasična veseloigra »Vesele ženske windsorske«, v kateri igra g. Verovšek prvič viteza Falstaffa.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 22. decembra. Danes se je vršila pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Aehrenthala seja ministrskega sveta, katere sta se udeležila tudi vojni minister Auffenberg 111 mornarični komandant grof Montecuccoli. Sklepalo se je o delegacijski seziji in o eks-pozejih, katera podasta Aehrenthal in Montecuccoli. Delegacijskega zborovanja se udeleže tudi uradniki iz vojnega ministrstva in iz mornarice in to radi tega, ker pridejo na dnevni red radi nevarnega mednarodnega političnega položaja važne vojaške predloge.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 22. decembra. Gosposka zbornica je zaključila letošnje zasedanje. Zbornica je sprejela danes več predlog, katere je sprejela že poslanska zbornica.
RUSKO-PERZIJSKI KONFLIKT.
Berlin, 22. decembra. Iz Teherana se poroča: Ruske čete stoje pred Kasvinom pripravljene na odhod proti Teheranu. Perzijska vlada je izdala na narod proklamacijo, v kateri prepoveduje vse politične skupščine, ker upa, da pride z Rusijo do popolnega sporazuma.
»Eh! Tako, da, tako bi moralo biti pravo, resnično življenje!«
V tem pa je že pozabil svojo namero, da bi si oddahnil in razmislil nekoliko; zopet je odšel ven na zrak, kjer se je tako jarko belilo nebo, čisto in zveneče škripal sneg in so vsi ravno tako nemirno hodili semintja, šumeli, kričali in se smejali živahno in bodro.
Z vsakega mimoidočega vlaka je skočilo k Anisimov po dvoje, troje ljudi, ki so mu podajali podatke ali mu stavili vprašanja nenavadne občne važnosti. Anisimov je bil vesel, kadar je mogel odgovoriti kaj ugodnega. Krepko jim je stiskal roke in govoril, zroč jim v oči odkrito in veselo:
»No, vozite naprej, tovariši!... Zbogom!«
Dolgi nos mu je zardel še bolj in male oči so mu postale vlažne. Hitro jim je pokimal in odhitel k lokomotivi. Žvižg se je razlegel in množica bliskih, čudovito dragih mu ljudij je jadrno odhitela v dalj, kjer se je vršilo nekaj ogromnega, strašnega in objednem radostnega.
In množica jih je zopet spremila z zateglim, gromovitim krikom, pod katerim se je zdelo, da buči mogočno zemlja sama.
V jednem izmed vlakov že pod večer, je ugledal Anisimov znan obraz. Debel mašinist s stisnjenim, zgrbljenim obrazom je skočil k njemu z mostovža lokomotive. Krepko sta stisnila drug drugemu roko, in Anisimov je rekel hlastno, smehljajoč se čudni zunanjosti mašinista, s puško in torbami, nabasanimi s težkimi patro-nami:
»To so imenitne reči, Karl Vuljfovič!... Izborno, bratec!... Kakšno vseobčno navdušenje!...«
»O-o!«... je odvrnil bledi mašinist in se nasmehnil. »Nekaj bomo doživeli!...«
Mašinist ni govoril gladko ruski in ta ne-
znatna malenkost, ki je drugače vselej zabavala Anisimova, ga je zdaj ganila, sam ni vedel »Ravnokar smo prejeli poročilo, da vojakov ne puščajo iz vojašnic, ker se boje, da bi utegnili prestopiti na našo stran«, je sporočil mašinistu in obraz se mu je nezavestno razširil v blažen nasmeček.
»O-o!...« je rekel razvneto mašinist. »To je bilo tudi pričakovati...« in hlastno je stisnil roko Anisimovu in stekel proti lokomotivi.
Anisimov je tekel zraven njega, zadeval se ob mimoidoče z ramo in govoril:
»Tudi jaz bi se peljal z vami, ampak brez mene se tukaj '?se zmeša in zmede...«
»Jaz sem mislil, da se bojite zapustiti družino ...« je pripomnil spotoma mašinist.
»Kaj me briga zdaj družina!« je vzkriknil ognjevito in veselo Anisimov. »Sploh pa sem poslal ženo in otroke na kmete k tastu... Družina, to pozneje... zdaj mi ni mar družina.-: No, želim vsega najboljšega... Dal Bog, da bi ostali zdravi!...«
Ostal je sam in dolgo strmel za vlakom ter se smehljal zamišljeno.
»Kako čudno je vse to ...« mu je šinilo skozi misli. »Se pred tremi dnevi ne bi verjel tega • • • Sem mislil, tako mine življenje... dan za dnem. dan za dnem, samo to prokleto pomanjkanje, m nezadovoljnost...«
Podoba sivega, dolgega in puščobnega življenja se je bledo zasvetila pred njim in izgmuji' Ozrl se je naokrog, stresnil z glavo in šel dalje, delajoč si pot med množico in prisluškujoč glasovom. V čakalnici tretjega razreda, kjer J bilo zakajeno do sinje megle in bilo vroče k kor v kopelji, je šumelo nepretrgoma od m žice glasov. Pri ogibih je stal premikač A ’ spuščal v zrak temnomodre kroge tobaK dima in govoril:
Celo noč ^odprto
A. KUNC
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
ilisttiii
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Celo noč odprto
CESARJEVA BOLEZEN.
Dunaj, 22. decembra. Cesarjev zdravstveni položaj je nespremenljiv. Danes je vstal ob navadni uri in se tudi sprehajal po schonbrunn-skih parkih.
ITALIJANI PRI DRAČU.
Carigrad, 22. decembra. Vest, da se nahaja italijansko brodovje v bližini Drača, je vzbudilo tukaj veliko paniko. Vlada je odposlala proti Draču več vojaštva.
Dunaj, 22. decembra. Iz Carigrada se poroča, da zahteva turška vlada ojačenje čet ob albanskem obrežju, ker je prepričana, da pride v slučaju, če prično Italijani tamkaj z operacijami tudi do albanske vstaje. Položaj v Albaniji je že sedaj zelo kritičen, ker se neprestano opaža nevarno gibanje albanskih in bolgarskih čet.
Razne vesti.
* Set. Bonifacius-Verein, ki obstoja še le šest let, in ki je najčrnejša propagandistna družba, si je stavil namen, ohraniti ljudstvo potom tiska in z zidanjem ter podpiranjem cerkva v nevednosti. Višina njegovih dohodkov pokazuje strah klerikalcev pred maloštevilnimi resnimi svobodomi-selci. Ta družba je porabila 1905 za cerkve K 130 253 61 za tisk K 93 026‘28
1906	„	98.939 41	,	121.941'2.8
1907	„	56 000 64	„	182 60815
1908	„	84 897 97	„	168 491 49
1909	„12450619	„	186.79077
1910	„	129 475 88	„	194.984 42
Skupaj	K	624073	88	K	947	842	30
Za tisk in cerkve je izdala družba v tako kratkem času 1,571 916 09 K in od tega samo za tisk skoraj celi milijon. Da pri tako sijajnih iinancah ni težko delati klerikalno propagando, je razumljivo, razumljivo je pa tudi, da je maloštevilnim svobodomiselnim avstrijskim skupinam •akcija zelo otežkočena, posebno ako pomislimo, da pride omenjenemu društvu marsikaka moralna in predvsem dejanska podpora iz krogov visokega plemstva, medtem ko vlada na vsak mogoč način ovira svobodomiselni tisk z konfiskacijami in šikanami. Set. Bonifacius Verein, katerega duša je prestolonaslednikov intimni prijatelj in spovednik, praški opat grof Galen, izdaja mesečnika „Der hi. Bonifacius" in „Sv. Vojtech*. Zadnji se tiska v 300.000 izvodih in se razdeli ljudstvu popolnoma zastonj. Enako tudi nemška izdaja. In mi? Da, tudi mi bi lahko širili svobodomiselno prosveto potom cenenega, bogatega čtiva, popularnih publikacij, društev, Predavanj itd., ako bi to hoteli zaspani slovenski naprednjaki. Ampak slovenski naprednjak se boji zamere in rajši skriva svojo svobodomiselnost. Pravi svobodomislec kaže svoje prepričanje z ne'i, ga širi in podpira. V tem oziru se moramo ^čiti še od klerikalcev. (»Svobodna Misel* 1911. št. 8-10.)
* Vlom v banko. V banki Patria v Balaz-falva je bil v nedeljo ponoči, izvršen vlom. Včeraj so oba vlomilca aretirali v Olosneku in ju odpeljali v Budimpešto. Vlomilca sta izjavila, da sta člana neke bande, katere poglavar Nikolaj Middon stanuje v Carigradu. Vlomilca sta imela še pri sebi za 600000 kron vrednostnih papirjev in za 40 000 kron bankovcev.
* Velika nesreča. V četrtek popoldne je stal budimpeštanski državni pravdnik dr. Etter pred izložbo neke trgovine. Kar pade iz sosednje novozgrajene hiše nanj velik tram, ki ga J® tako nevarno zadel na glavo, da je umrl že 114 potu v bolnišnico.
* Skrivnostna smrt. V Košicah so našli dni inženirja Sauerja ustreljenega. Njegova
žena, bivša berlinska igralka je izpovedala, da je-mož v prepiru najprej streljal nanjo, nato pa iz vršil samomor. Sodišče je odredilo o smrti pokojnika obširno preiskavo..
»Le nomisli, ti!... Narod, bratec, ej... ej, če se le dvigne, da, bratec, če le otresne, ako le... tedaj boš videl, bratec...«
Bilo je veselo in prijetno v toplem, svetlem ozračju splošnega navdušenja; temnomodri tobakov dim se je vil v kolobarjih, za «kni so se premikale temne postave, glasovi so šumeli, in vhodna vrata so se vsak trenutek •odprla na stežaj, in cele gruče ljudstva so ho-lle skozi, te sem, one tja.
II.
Ravno tisti dan, ko se je pričelo že mračiti in je daljni gozdič že jel siveti na posinjelem snegu, je pridrvela z žvižganjem in ropotom samotna, črna lokomotiva iz Moskve, s polnim parom, brez luči, kakor zlovešča črna ptica, ki je preletela iz temnega gozda. Med strašnim škripanjem verig in škrtanjem mrzlih tračnic se je za hip ustavila na postaji, nekdo se je nagnil čez mostovž premogovnega voza in zakričal z brezupnim glasom:
»To-variši!... Vse je propadlo!... Bolo-goje je vzeto z vojaštvom... Barikadirajte pot... Prihaja vlak z vojaki!«
Lokomotiva se je premaknila, zagnala se z vso močjo, da bi na mah in brez zadržka prevozila ogibe, pustila za seboj oblake bele pare in dima in oddrvela dalje. A nato je v nenadni tišini se zvenel oddaljujoči se, samotni, napeti krik:
»Tovariši, najpreje pridejo naši... Naš vlak najpreje, pazite!...«
Na postaji se je zgostila zlovešča, preplašena množica. Gruče ljudi so pritekle z vseh strani na ta krik. V strašni zmešnjavi so se zgnječili okrog Anisimova pobledeli, izgubljeni obrazi. V nenadni, napeti tišini so se pridušeno dvigali trgajoči se, bolestni glasovi in vsem se Je zdelo, da je nad postajo švignilo nekaj strašnega. Anisimov je bil razprl nogi in stal nepremično tam, kjer ga je ustavil zlovešči krik z bežeče lokomotive, in se ogledoval naokrog z nedoumevanjem. To, kar je bil slišal in ne povsem jasno razumel, je bilo tako nepričakovano m groze polno, da mu je za trenutek brezmočno ostal razum.
(Dalje.)
* Duhovnik — samomorilec. Ameriški duhovnik Richardson, ki je obtožen, da je pred svojo poroko z neko bogato nevesto, umoril svojo bivšo ljubico, je poskusil izvršiti v bostonskem zaporu samomor. Prerezal si je žile na vratu in trebuh, vendar so ga se pravočasno rešili.
* Baron Hochvvachter aretiran. V Parizu je bil te dni aretiran radi raznih sleparij v francoskih kopališčih, avstrijski aristokrat baion Hochvvachter. Stanoval je v nekem hotelu z neko damo, katero je predstavljal za svojo teto. Toda preiskava je dognala, da je dama igralka Andrevvs.
* Smrtna sodba. Porotno sodišče v Ino-mostu je obsodilo zidarja Chiogio, ki je umuril svojega predstojnika, v smrt na vešala.
* Usmrtitev morilca Raitha. O usmrtitvi morilca Raitha se poroča iz Monakovega: Ponoči je več oseb splezalo čez zid jetniškega dvorišča, kjer bi se imela izvršiti usmrtitev. Razrezali so vsa jermena in vrvi. ki so bile pripravljene za zvezanje morilca, tako da je trajalo cele pol ure, predno je sedlar napravil nova jermena. Raith, ki je celo noč molil, se je tako krčevito branil stopiti na morišče, da ga jz moral rabelj privleči tja s silo. Ko je bila obsodba še enkrat prebrana, je hotel Raith spregovoriti par besed, kar mu pa ni bilo dovoljeno. Ko so mu zavezali oči, je neprestano klical: »Jezus! Jezusi usmili se mel* Nato so se oglasile trompete in v par minutah je bil morilec že mrtev.
* Ženin — morilec. Pri svatbeni pojedini v Skidelu pri Sleskih Katovicah je zastrupil ženin Gal pa svojo nevesto in njene starše. Po storjenem zločinu je zbežal in vzel seboj premoženje zastrupljene rodbine — okoli 10.000 mark.
* Iz prazgodovine vinske trte. O tem zanimivem predmetu piše Albert Stummer v 3. in 4. zv. letošnjih »Mitteilungen der anthropologi-scheti Gesellschaft« na Dunaju. Stummer pravi da se nahajajo najstarejši odtiski listov vinske trte v najvišjih tercijarnih plasteh, in sicer doslej samo v Toskani in Piemontu na Laškem. Od tod pa do naših dni se pa da dokazati neprestano razširjevanje vinske trte po celi Evropi. Da je vinska trta nastala iz divje trte, o tem ni nobenega dvoma. Ne ve se pa seveda, kdo je trto oplemenil in ali se je to zgodilo na enem samem kraju ali na več krajih naenkrat. Primerjalno jezikoslovje smatra predno Azijo za domovino vinske kulture. Od sosednjih dežel se je odlikoval posebno Egipt po prastarem pridelovanju vina. Tam je bila kultura vina že 3500 let pr. Kr. na zelo visoki stopnji. Zanimive so staroegiptske slikarije v grobeh in svetiščih, ki zelo nazorno kažejo pridelovanje vina in vinske šege. — Na Grškem so vino poznali čisto gotovo že v bronasti dobi, na Laškem v železni dobi. Odtod se je vino razširilo na sever. Posebno pri Rimljanih je bila kultura vina zelo dobro razvita. K nam so vino prinesli rimski vojaki.
* Rudniška nesreča. V premogokopu v Carpanu je 12 delavcev polagalo mine. Ko so drugi mine zažgali, so imenovani delavci preslišali klice, vsled česar jih je doletela strašna nesreča. Trije so obležali na mestu mrtvi, ostali pa so bili vsi smrtno nevarno ranjeni.
* Fijasko cenzure. Nedavno je, policija prepovedala v Monakovu produkcijo nage, t. j. ma'o oblečene plesalke v nekem gledališču in je vpeljala proti gledališkemu ravnatelju in proti plesalki preiskavo zaradi »javnega pohujšanja«. Toda iz obtožbe ne bo nič, ker se od vseh 3000 gledalcev ni nihče priglasil, ki bi se bil čutil vsled plesa nage plesalke »pohujšane-ga«, kakor zahteva zakon. »Pohujševal« se je samo policijski komisar, ki je potem tudi plese prepovedal. To »uradno pohujšanje« pa za obtožbo ne zadostuje.
w Gospa Toselli, bivša saksonska presto-lonaslednica, ki se je pred nedavnim časom ločila od Tosellija, se bo v kratkem vnovič poročila, in sicer z nekim elektrotehnikom. Saksonski dvor ji bo zaraditega znižal apanažo od 50.000 mark na 4000 mark. Toselli, ki je operni eve*-, bo spomladi priredil vrsto gostovanj po evropskih gledališčih.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malik oglasih ni nič popusta in se plaCujfjo vnaprej; zunanji Insereutl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob C. uri ztečer.
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3.
Prodam debelega z orehi pitanega purana.
Naslov pove »Prva anončna pisarna«. 801—1
V nedeljo, dne 24. t. m. je trgovina celi dan odprta. Angleško skladišče oblek, O. Berna-tovič, Ljubljana, Mestni trg 5.	802—1
Modistinja, dobro izurjena, zmožna samostojnega dela, se sprejme pod ugodnimi pogoji za spomladansko sezijo, ali tudi za stalno. Ponudbe z referencami na »Prvo anončno pisarno«.	794—1
KORESPONDENCA.
Mlad izobražen posestnik s premoženjem 30.000 K se želi v svrho ženitve seznaniti z mlado gospodično, ki bi imela nekaj premoženja. Ponudbe s sliko pod »Tajnost«, poštno ležeče Cerknica.	800—1
vsaka s posebnim vhodom, v I. nadstropju menskega ulica štev. 16
: se oddaste takoj.
Velika božična prodaja
Pozor!
Slav. občinstvu javljam, da bodem na dan Sv. Štefana preselil
gostilno
v svojo lastno hišo, kjer bom postregel s svežimi klobasami pristnim salonskim civičkom iz Gadove peči ter salonsko godbo.
Začetek ob 3. popoldne.
K obilni udeležbi vljudno vabi	P	732
JOŠKO JEBAČ1N, na Dolenjski cesti.
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 6.
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. — V zalogi vedno različno blago.	P	58
Vinotoč
na Mestnem trgu štev. 13
(ustanovljen 1. 1856.) priporoča za praznike svoja izborna namizna vina; liter 88 v„ 96 v. in K 1-28. P717
£*-
Preostale izvode romana
»ŽEN A“ I
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „Jutru", prodaja uprav-ništvo »Jutra" mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko, c^. Na naročila brez denarja se ne ozira. PT_
prav znatno okasijskih
Samostojna In izobražena
gospa
išče zaslužka za pol dneva v kaki hiši. šoli, pisarni, pri zdravniku itd. Cenjene ponudbe sprejema ga Novotny Dunajska cesta 14.	P721
Božično darilo!
Originalna podoba, slikana pokrajina Gorenjske, se pod roko prav ceno proda. V izložbi pri tvrdki Gričar & Mejač, Prešernova ul.
P 727
Prodajalka
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Služba trajna.
Pismene ponudbe pod »Prodajalka* na „Prvo anončno pisarno*.	P	726
----—amifn-mumm,—nmm—hihhhi rnamrmmmammmmmmmmmmmmmmsmmmmmmmmmmmmmmmm
Krasna darila za
božič m novo leto!
po
reducirf
cenah !
Ogromna zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice. — Velikanska izbera kožuhovinastih jopic in pale-totov za dame, mikado (saco) z različno kozu-hovinasto podlogo ter finih mestnih in potnih
kožuhov za gospode.
Angleško skladišče oblek
O. Bernato
Ljubljana,	Mestni
Gospodična
vešča slovenske in nemške koresdondence, samostojna delavka, se sprejme za popoldneve eventuelno tudi cel dan. Ponudbe z zahtevo plačila pod šifro,Poštenost1 poštno ležeče tu. P731
Hiša
s trgovino in mešanim blagom v celjski okolici prometnem kraju, se proda za 36000 K tretjino je treba takoj plačati. Natančneje v »Prvi anončni pisarni*.
Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor prstani, uhani, broše, verižice, obeski, gumbi, doze za cigarete, igle, ure itd. itd. se bodo ob tej priliki prodajali po izredno znižanih cenah ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka
LUD. Černe
juvelir, trgovec z urami terzaprlsež. sod. cenilec LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 3.
Dvorski trg štev. 3. /]
Najnižje cene!
Strogo solidna postrežba!
p. z. z n. z.	I	I /II v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po Ml I I brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni	zaklad:	nad	pol	milijona
FR. F. ZAJEC
baržani, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, inore, resice, dišave, mila L t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Cenike poilljam zastonj In poitalne prosto.
Kdor iiče ali oddaja kako
službo,
kdor hote kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najloije, ako
inserira
▼ Malih oglasih „Jutra*. Za besedo se plača
skmo 5 vinarjev.
Velika zalog«
Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.)
IBraraflv	Velika	izbira vsakovrstnega pohištva za
spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo.
Sprejema se tudi oprema hotelov.
Zmerne cene.	Izdelki solidni
Specialna trgovina
finih ročnih del
Samo O m z brzoparniki francoske družbe!
vS/afez fiavre v New York.
Veljavne vozne liste (Sifkart) za vse razrede
 .....................   a	IIIIIMIIIIIItlltlllllll	dobiš edino pri ■••••■•..
E®. ilABDl
oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska c. 18.
Vozne listke Iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh ^	železnicah za prirejanje zabavnih in romar-
skih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
V Ljubljani, Židovska ulici itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Pii sir an j e
vseh
^	pasem
razpošilja v izbrano krasnih čistokrvnih eksemplarih
FR. SEVCIK
= puškar
v Ljubljani,
Židovska ulica št. 7
priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk fn samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov.
Popravila se izvršujejo točno.
' ■1» Cenovniki u zahtevanje saatonj ta poitnhaa proste.	"
PRAGA, Klamovka 25,
■ Ceniki gratis In franko. —
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke i. t. d. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo št. 1 (zraven čevljar, mostu) izdelovalnica za vsa lasna dela.
Zavanja poaiopja (a praaritnla* pM* polami« Skoda* ft aajniijlb «•* Zavaruj« prati tatvini, mabttja agle<* la afeaaakth pMtt Skoda eanjajc mkaj In aaJkalaaiMf* Uživa aajbotjil Šmm, Mm
DovoJJaJa k flMafi doMflu *****
»SLAVIJ A“
—■ vzajemno zavarovalna banka v Pragi n  o
Reserve la fondi K 54,000.000. Izplačan« odfikodnlne la kapitalije K 10t3M.a00*ii P» velikosti draga vzajemna zavarovalnica laie drtave i vmkui atovaask« - aaradM apran
 ...-	Vaa	pajaanila daj«:	1
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici ftt 11
-	i—'	11 i. Pitama ao v laatnl banial klM. 1	.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list • slikami Je
Rez. fond nad K 800.000.
glavni dobitek K 300.000' Glavni dobitek K 120.000 &lavni dobitek K 60.000' Glavni dobitek K 100.000'
U izhaja vsak petek ter stan*
četertletno K 1*80.
Zahtevajte ga povsod! Naročit« ga in inserir^jte v njem)
Naslov: Ilastrovani Tednik, Ljubljana.
mTmrmTff