\fcm St. 47. V Gorici, 23. novembra 1888. Tedaj XV! „So6a" izhaja vsak petek in velja posti prejemana ali 7 Gorici na <>. ittnicah" ae'pladuje za navadno tristop. no tr«to: 8 kr. fie se tiska 1 krat -.....--........ 7 n......„ „ „ 2 r,-------....... ft >» i. .. » 3 „ Zavefe irk* po proatoru. Posaraezne Stevilkc se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah na Starom trgn in v Nunski ulici in v prodajalhici G. Eikarjft v SomeniSfcih uliiiah h. ht. 10. Dopisi naj se posiljajo uredniStvu. Via Mercato 12, naroKnina pa oprar-niStvu „Soce", Via Seminario St. 10, Itokopisi se r.e vraiajo; dopisi n»j se blagovoljno franknjejo. — Delalccm in driiirim ucpromoznini so naroftnina sniia, akosp «»T>tj #W, v katere |*€§ njego? god, trod poplati,' pa zraven mu Se na dolgo ohrani zdra-vo pamet! Tako nam slovenS6ina gine, zal! A drugace tudi ne more z lehka biti, dokler ne bodo Slovenci bolje skerbeli, da si doma6ih duhovnikov pripravijo. To ti je pa zopet t<&iva. BeneSki Slovenci sploh niso bogati. Dvanajst let v scmeiiiSCi stane preveS novcev, in kar Se le bolj straSi, je neizogibna vo-ja§6ina, ki v najlep§em tiru tudi bogoslovcem pot p.eseka. Clovek si misli, kaj ti bom trosil in trosil; nazadnje, ko se je nadjati konca in vspeha, evo ti vraga — triletne vojasCine, in Bog ti ga vedi §e kaj potem. StariSem sreo vpade, otrok pa, mesto se vsesti za knjige, oatane pri lopati in motiki in poterpeLljivo obdeluje doma&e gorice. In koliko lepih talentov oatane tako zakopanih! Slovenci so se vedno, in se Se odlikujejo po svoji bistrosti od Furlanov. V Solah so prvi, alt vsaj mej prvimi, in posobno laggino in latinlCine se mnogo bolje izu^ijo nego Furlani; tudi za ostale predmete imajo preccjsojega veselja in zmozuosti in se v njih navaiuo med vsemi odlikujejo. K temu&ofie skromni in pridni, tor znajo ceniti di-agocenost 6asa in po* 2ertovalne stroSke in okrb svoj-h domacih. Kar bo im pa mora nekoliko zameriti, je neznanje sv>\jega jezika. lies, da priloSnosti seje izuditi v Solah m pri nas; slovouil&na ne sme c>z golski prag. Ne govo-rim o gimtiazijah, saj nili ne vedo ali bo kje kakovi Slovenci na svote (u). Pa je n^ niti v eleraentarnih Sjlah, postavljenih po slovenskih vaaeh za sIovenBke otroke; ti ubogi revSeki morajo, proti najprvim pe-dagogiemm na6elom in proti vsakej zdravi pameti. ne sper cognitum ad incognitum* (po znanom do neznauega), ampak „per incoguitum ad aliud inco-gnitum" (po neznanem do druzega neznauega) stopiti; s kakovim vapehom, lebko p^god'te, destiti bralci. Tukaj bi nam bilo potreba kakove „pro patne"; pri vas se ne godi gotovo tako slabo krifiedim ne-reSencem. Sicer pa kdor ima pravo voljo, so more B.jm izuc.ti; in ta volja jo neizosibno potrebna du-hovnikom, kateri moiajo pridigovaii slovonski. Kako naj va;^i prid;guj^ novomaSnik slovenski, potem ko je bil dvanajst, ali celo, z zacetnimi solaini, eestnajst Do 11. uovembra prevre pri normalnih razme-rah, dozori in &e vsaj za bilo Sdisti grozdtii sok v na-Sili dezVlah ter postane celo* po naSih postavah — iz moSta vino. Od trgatve do 11. novembra velja v vin-ski kupdiji §e mogtna mera ; — od trgatve do 11. novembra se placuje moStui davek alt dac in ne §e vinski: — od trgatve do 11. novembra traja otrocja doba grozdn^ga pridelka — v tei dobi se grozdni aok neprestano kriuizi in joco v posodah, kakor mail otrooi, pe/ii so in kipi in bljujo, da ga moramo nepreatano brinati, kakor... 11. novembra pa postane ta plemeuiti sok — isker mlademS, barva mu zafie-nja rumenoti ali avitlo rudeti, — a vskd tega zaru-devajo tudi lic*i in u§eaa in pogostoma celo nosovt tistim, ki ga posebno slastno in obilno 6ast6 — in posameznikom Sinja ce!6 po njem modrost iz no-80v. kolikor jim je preoatajo ali primanjkuje v mo-zganih. Vino so zacenja cistiti, — nasprotno ae zace-nja po glavi nicsati iu bloditi tistim, ki ga nape* njajo. — Vino dobiva svojo pravo mo6; naspru-tuo omahuje glava in zapletajo so noge njegovim preiskrenim -diistilceni. Vino, kedar je dozorelo, dola iz navadnih ljudi, naj so kar koli, 6e bo p^ajo mnogo 2 njpgovo 1 i to ra t u r o, goomeire ^zemljemerce) in inienirje, Id inerijo steze in poti in ceste od ene strani do drugo in so vcasih col6 5ez g»ape razpe-njajo, da tudi to premorijo po visokoafci i» gloUoko-sti, da v svojpj isktenosti culd v grapth obtifie. Oem bolj vq bistri vii>o, tem vecji ufiinek ima na dlovelki viJ. Kdor se ga dobro nuleze, vidi vse po dvoje: dve solnci po dnevi, dve luni po noc\ dve Bvetiloic;, kder visi ena sama, d a, vidi celo take reel, katerih o i . . . L?f kar je posobno Cudno, in de-sar ce!6 ufienjaki ne morajo zgruatati z vao svojo modroBtjo, jo to, d* oko vioiko^a brstoi, ktoro vi- let mod Furlani? (V semeniSii je prepovedano go-voriti slovenski, sicer pa tudi furlai^ki.) StraSno bo!6 uha, ko se taki pridgarji poalugajo. Za naprej pa se nadejamo boljega na to stran. Nekaj velja tudi prigovarjati in vzpodbujati. Oni ^maestruncolo (?) di TercimooteK; kakor se je baje nokdaj ljubeznjivi bratec „Conierett izrazil, je dobro o torn preprican. Prepr;6ati pa se more tudi on, ako mu ljubo in ako zna slovenski, iz zadnjih dveh ali treli koledarjev dru^be sv. Mobora. Da pa bodo reSi Se bolje oapredovalo, bodemo skerbeli, da skupaj apravimo, kjer si bodi, nekoliko slovenske knji^nico. Morda bo slo teSko. Ako nam bo dovoljeno, potem se zaupno obrnemo k Slovencem s prosnjo, da nam blagovolijo pritefii na pomo5 b kakovo dobro in pri-memo slovensko knjigo. Za sedaj dovolj! Dopisi. Iz Bf^ 20. novembra. —- NaSe katol.-politicno-narodno drugtvo BSlov. jez" priredilo je minolo ne-doljo 18. t. rn< v Kozani — se ve da s pomoojo on-daSnjega „Bralnega dru§tvau — lepo veselico. Udo-lczba je bila rcsni6no velika; v zafotku Be je ka-zalo, da ne bo lju(*i; a ko se je z umetnim pokanj^m naznanil za6e*ek veselice ter odprla se vrata vese-HCnega prostora, vsipali so se ljudje raznih stanov takd, da so napolnili obsirno, za veselice zidano dvo-rano JoXefa pi. Reje.. Doili so rodOljubi iz bliinjih in daljnih krajev — od Idrije do So5e, tudi Lju-bljp.n6anke in on Gorican so pofiastili veselico so avojo navzofinostjo. Hvala jim! A ednega smo ven-dar le pogreSali, teiavno pogresali. Ta nenavzodnost jo poparila navzoCe ter dala povod raznim glosam. Ne'ti saljivec je rekel: G. predsednik, ^o ho6ete privabiti take gospode k veselici, mnrate sprojoti v „programB godbo in pies; dokler bote napravljali veselice brez onih dodatkov, ae bote videli „tiste gospode" pri veselicab. nBeseda ?4el mar»iko»m olpror oa tudi v Gorioi; zato ni mi treba hvaliti posameznih todek; dovolj da recem: Vse so izvrsili 7. najveojo natauenostjo, daai so imeli za pripravljaaje prav kra-tok cas. Kaj tacega more g. Hr. Volario (skladatelj), ki je uglasl>il za to veselioo g. Podrieke pesom (krasno): BSlovenska dekleta», pa njegov mesani pcvski zbor. Slava jim! Deklamovalka .Rabeljskega jezera" je ne le lepo govorila, natanono in glasno, nmpak J6 tudi prav naravno z gibanjem spremljala vsak stavek, vsako beaedo. Igra BPoStena dekliaa\ prav prilezna krajem bliza mest naSih, izvrSila se je v splosao zadovoljnost. Stanovitaa snaoajnost „postene deklice" slovenske (igrala castno znana doklnn Pepica Reja) proti zvijacam Lahona in Nemskutarja dopadia je vsam poSteojakom. Skoda, da nimamo ta-kih podaomb, napake Sibajocih iger kaj ve5 na iz-biro. Kriiiki, spisujte nam takih rabljivih atvari! Po Bbes6di*, katero je g. govornsk presvetli oesarici EHzabeti v cast posvetil, bila je prosti zabava se sreekanjem, petjam in napitnieami. Za „Brisko Ciril-Metodovo poddruzmco* dale so srefike cistega dobodka 4 gl. 50 kr. in prosta nabira nv»d vederjo 7 gl. 60 ki\, skupno 12 g1. 10 kr. Sr6ua hvala! Jos ,pcopatria* ni propala. V re zdarl Avce, 20. novembra. — V poafednji syoji Ste-vilki povedala si, cenjena nSocW, v dopMU iz Av<5, kako ata v tej obcuii, ki u2e stirimjst let ni im la javnega plesa, priredila, oziroma dovolila javni plea gospod iupan in gospod vikar. V poaadelfek in toiek pred sv. Martinom pleaali so v Ave\»k obcani in gor-jani iz raznih duhovoij po kanalskih hribih; v aaboto in nedoljo po sv. Martinu plesala sta pi gospod 2u-pan in gospod vikar. Prim (visoki glas na pisek) jima je godel o. k. zandar, ki na viSjo povelje Solake oblaati je priSel v Avce ter izpraSeval ia zapisoval vse, kar so je godilo v Soli 6. nov. t. 1. Gospod vikar je pri-znal, da je otrolce v Soli „§trepcal,u ker so bili Sli gledafc pies proti zapovedi, katero jim je bil dal v solski uri. Gospcd zapao je bil v takera sttahu, da je bil zandarju ves cas vedno za petami. IzpraSevanje je trpelo v saboto popolndue in zopet v nedoljo do Stirih zveeer. Pri tej priliki hotel je baje 2upan«w svak nokoliko pomencati, da ni bilo tako hudo; ali zandar jo bil izpraSal njegovega otroka za v drugi hiSi m tedaj je bilo mencaoje zastonj. Sploh se go-vori, da je velika sre&t, ako ni tisti dan 6. nov. kateri otrok znorel; kajti prihajali so eden po ednem iz klopi pred ostrega sodnika id evileoje malih otrok, ko so videli, da so na vrsti, in ko so vedeli, kaka sramota (posebno dekleta) jib Caka pred vsemi sou-6encit bilo je nekda tako, da bi sc bil kamen oraeh-Lal, le rablodutno sree gospoda vzgojevalca ostalo je nepremakljivo. Pri re6enem izprasevanji morali so sleci Tioo Zbogarjevo, katera je biia hudo tepcoa, da je zandar videl, kje sc se poznala znamenji pre-tppaoja. Drugi godec gospoda Zupimu io gospoda vikarju je precastiti gospod Franc Vidic, dekan kanalski. Ta jima gode vedno kontrabas, to je oasprotuje vse-mu, kar bi Avcani radi dosegli (da bi se namre5 u-stavilo po njih mnenji javno pohujsauje v obfiini), ter daje tako pogom gospo^u zupanu in gospodu vikarju. Predastiti gospod Vidic ni preprican o AvSkih drugo vpraSanje, katero se mi danes prilicno vsiluje. In to je: Zakoj nam v pratiki g'os zaznamaje Mar-tinovo ? Saj je bii vecdar sv, Martin moSkega spola in ee!6 braber vojak, — ko je g o s pri V3eh narodih in v vaeh jezikih na svetu ^enskega spola: gos, die Gans, l'ooa, la oca itd. Jaz menim, da je prisel sv. Martin enako po nedolznera do svojega grba, uakor je splok nedol^en na tem, da veseljaki praznujejo njpgov godovni dan tako, kakor ga ravno praznujejo. Gosica se zvali, bodi pod gosjo, raco, puro ali kokoijo tarn koocem meseoa marca ali aprila in se ni prav odvrgla jajfija lupine, Se jame ftvrato brblja-ti. Ko nekoliko odrase, loti S3 z rumenim kljunom desati in lepotieiti se, bukati si otroijo dlako; za5e-nja spreminjati toiletto ; glas se jej tudi ce dalje bolj razvija in kedar druga perutnina pohlevno 5ebernja po dvoriSdi, vtika se povsod vmes in nadgltnuje vse in dra2i ter hofie vse videti, vse stakoiti in vefi zna-ti, kot najstareja kokoS. Sredl poletja je gos u5e dobro odrasla, iivot odeva jej navadno svitlo belo, leaked se perje; ona je polnolivotna ia ne potcebuje nobemh pridevkov iz Pariza, je u2e po naravi lepo zarafifiena od spre-daj in zadej, tudi uraetne moke — poudre de viz a — jej ne treba, njen „teinta je bel ko f/iiuo paii sneg, da IepSi biti ne more. A g o s tudi ve, da je lepa, lepo vzrasla io zato uosi po konci vrat, se o-gleduje na desno in na levo in giba z zivototn ter si skrbno popravlja perjice, katero se je vtegnilo navi-feati ali razkodrati na gl?.dko zilikaoem iiwlu, pritoXbah, vidi stvari vse druga^B ter pripoveduje pvivatno (in najbrie. tudi uradno), da v Avtiah je vse lepo, vse prav» da ljudstvo je zadovoljao a tem, kar je, da samo fden neporednez naspcotuje obstojeCi du-hovski in svetni oblasti io da le ta si jc pridobil ne • kaj privriencev, ki zani vujejo, da v sedanjih osebnih razmerah ni kaj preminjati. Ko je pri§el zadnjifi iz Gorice, prinesel je a«boj vest, da Av&uri so propadli v vseb inStancijah. Kje je pobral to vest, ni zaano; fie pa jn r«»sai6na, je g»tovo najveft on k temu pri-poraog»»l. Pisal je tudi na c. k. okrajno glavar.Hvo o toj zadevi v svojem smisln. Ako bi ihiftl gospod dekan "odprta uSesa. sliSal bi, da v enofazrodn* l.judski §>»U v AvSah se otroci ne le topejo, ampak tu li pohuj^njejo, d* s« ji-n pri-povedujejo o p»3tanku 6-ovaka take re6i, ki sa niti mi'd odraslimi ljudmi no g»vorijo, da so morali Av-ski nepokornoii (oe>tj in mitero) svoje otruke pogu-sto tppsti radi p'ohrfjiljivih opisovanj glo-le^ na mno-stenjp 6!ovo§keg.i rodu. ki m j h otroci iz solo prina-saji, da AvSki obcani akleoajo roko nad glavami, ko jim lastni otro i nfistajo /.»kf>n3k«,» zivljenje, katero, kikor pravjo, se jim yi ra/.!>sjilo v Soli, da Avcani s> zaCoti obupov^ti, k»> vidijo, die, da mnogi si 2elijo smrt, da bi ne bili ai!je:ii vileti ti> volikuisko zlo svoje obeme, d% pride do izajredov, ka.:nij in nenree, aku set ob6ini kmilu no pomoro. da jo hisi boZja pnatala hram prep»ra, zaljenja in greha. Tu nnj sporo5i pre-daatiti gospnd dekan Sdski oblasti in s^avuema o. k. okrajnemu g'avarstva. Ali ti'gi pre6*stit.i gospod dekan ne stori, ker, kakor urao rekli, « tem hi pcepri-Sm. On muni, ne vemo zak\|, obfiutili; dokoz temu, da so so potem smijtli. ne p;\ tulili in jokali. To se je godilo ob 10. uri, bri ko sem dloSel v Solo; potem je bil eao uro korSanski natik in ob eni u?i ^opol-dno so Sli vsi vewli iz vojske dumov, se vd da s plavimi mulcuni na ramah kot znamenji hudo bitke. ktere je pa le g. dopianik yidel, mod tem ko otroci o vseh takik znamenjih nic" kaj ne vedd povedati^ kar so tudi danea vpiiSo cdega krajnega Sol. svota pritrdili; ravno to velja o tisti deklici, ki je bill vze blizu, da bi sklenila svoje mlado zivljeojo zaradi prijetih udarcev; nihee ne v6 zi-i»jo ; popraSeva! sem po tisti v Soli; all vsika deklica je ndgovorila, du ni bila ftsto mc" b)lna od tUtcy\ 5aaa, ko je bd.t kaznovana; tudi c. k. stea^ar j> je iskal po celi vasi, pa ni je mogel najti. Tako jo priSel a m*ihe velik konj, kojega je napravil g dopianik, ki poslus! pa m>6rio se je revoz opekel. Sram ga bodi, ki spcavlja v javnost tako reel, ktere se niso nikoli dogodile. Tudi se g. dopisnik sp'idtika nad torn, ker na dan rojjtva preavitlega ceaarja ni bili mase za co-sarja, n -mtec za 2upaoovo h6or, ki je tUii dan na parah le^ala; pa tudi v tej zadevi mu je bilo krivo sporofieno. G. dopianik dokazuje, kakor da bi ne blip sloveanosti za ce3arja na dan njegoyegi rojatva raesecr. avgusta, pa ni rea. Dne 18. avg, bik je tn-kaj slovesna sv. masa s streljanjem topi^ov in pr.tr-kovonjem zvonov; dne 4. oktobra, to je na ceaarjev god pa »ismo imeli take slovesnosti niti letos niti druga lata in tudi p> drugih dahovnijak sr> navadno cesarjev god ne oohaja slovesno razurt pri farah." Vkljub temu povabiio vsako leto na cesarjev god ljutlatvo in p•>sebnp pa stareSinsivo, naj pridejo k sv. maSi, ter naj moiijo za blagor presvitlpga CQsarju, kar sem tudi lotos storil. Prigodilo pa se je, da je dne 2. oktubra umtla jtapauova hCi, ter je imela biti uokopanp. ravno na cesarjev god, kar se je ludi zgo-<>"¦-;; imel sem tor6 t-tauovom podelil blagodejui dncvoi sv:t, so lo ob 7. uri v noLi, katoro proslavo zavrsi plus moza<) o trctj.ru peteiiuovcm kltcu. Mango drustev i obLiu ua Giuiskem, kakor tudi drngoil ii»i Slovensk* m, j». 2« pro^lavlj \fo 4.0let»o vladanje Nj, Velifiiusva po programih, ki so bili obJHvljeni v BSo6t" in dki^.th slov. listih, a mod nji-nu tiajveS tukih. da so je p >.ilavljanje z i5elo / bozja fcluibo, in potoai wo sledili, govori, d*'klaiuaeij;% petje, razue igre. a vines je Hviiulu g -dbi — brez plesa. Ker so razna politifiiia druStva zals»\& siavn'isti z bo-zjo sluzb) t«*r opuatila pies bi'o bi za u6 telje-odgu-jiteljo uafio mladine tem prim tnej§.i Uksua nlavitev, i'roslavljali bi lehko 40!etno vladunjo zufiditaika in ocVta uov«gi SoUtva ua kateii svoj praztiik, 5str-tek, so sv. mas>j in potem aaj bi aladil ze objav jeni spored, — a brez plesa. To bi bila po dnevu statiu primerna slavitov Ouogi, ki je naseum dolstvu odlo-cil ffbuii dan". Sveuii in duhovni uditelji, kateri vzgleduo ne uii-jujejo svojega pouka, bodo dre^irali, pa njih trad obiodi malovieden sadek. Ker je sedinji sva pre-51iijon plesnega duhc, tako so ,niso mogte tudi nekoje ralade u6 toljske moci, ki diie* dinStvoue v«jet4, oguiti neivuzaeya plesa, ki tacasuo preganja bolesti i potem provzrocuje ^alostnc revue case. skih ofietov LovreDcu Angelu, potem ko je ta 16 let zaporedoma svetilniko brez nikaklne pritozbo priiigal,. odvzeli ? Si:daj je eden svetilnik uie ob 8 uri sveSer ugaSen, drugi gori do ranega due, tretji goii kakor bi umiral, zopet drugi gori kakor bi imel flKatzen jammer," in sicer le zaradi tega, ker vsacih 3 dnij drug clovek svetilnike piiziga. Ali je to prav, da mora en ob&nski svctovalec zalogtj obfi, petrolija dr-2ati P ali je ta pravi red ? Prav bi bi«o, ako bi se nas g. 2upau potmdil in se pripeljal eden veeer dol iz Grada in prepriiial se osebno, kakfino svetlobo nam daje svetilnik pri vodnjuku, odkar so nam raodri Sa-lamoni mejo okoli vodnjaka nasadilj, potem ko smo u2e tako do gda med gojzdi. Kaj bi nam bilo storiti, ako bi nastal nagloma po^ar, Lesar nas Bog in sv. Floiijan obvaruj, da bi vodo potrebovali, ker pri vodnjaku je tema kakor v brezdnu P Lufi mora biti ciato pri vodnjaku. Se ve, da g. zupan ne more brez seje veliko, ali vendar lahko kaj sam xaukazo tarn, kjer se lahko z rokami nerednosti poprimejo. Slavno stareSinslvo naj bi blagovoljno vse te predloge, tudi te v predzadnji nS3C"i,tt v zlato okvire dejalo in naj ^i jih razobesi v obc. uradu in pri pr-vi eeji naj pr"d „temi enoglasno venito sauotum spiritual" zapoje, da se bode kot posnomanja vredno ituenovalo ucenca modrega ktalja Salaraona. Y imenu nekaterih moz v okolici naSe kaual-ske iupanije. Tat Quiu. Iz Kanala. 14. nov. — Dne 7. t. m. vrSile so se volitve za obcinsko stareSinstvo, ktero je razen dveh ostalo nespremenjeno. Sramotno je, da nekateri se niso upali drugace v stareSinstvo preriti. kakor s tern, da so vsakega volilca posebej pred ob&insko hieo in na stopnicah ustavljali, zugali in prigovar-jali mu, da so sami sebe na volilne listke zapiso-vali in ze zapisane pre6rtovali, druge obrekovali itd. Z eno besedo receno, nikdo ni bil gospodar po svoji volji voliti; dobro jo je priprost volilec zadel, ko je na uprasanje, ali je sel volit, odgovori!: Bil sem sicer v obcinski nisi, a ko sem videl, kake ko* medije se tarn gajajo, in da ni mogoce nobenemu po svoji volji voliti, odsel sSm, ne da bi bil volil, ker rad bi nekatere volil, a se raji nekatere lovil. Bad bi §e nekaj zapisal, pa za zdaj naj bo; samo to bi bilo v prihodnjezeletijdabi bili nekateri v svojih dolznostih bolj porefii in da bi se ne vtikali v stvari, pri katerih se jih lahko pogresa, ker pogresala bi se z njimiobenem marisktera zdrazba in zmesnjava. Sapienti sat. (Kdor umeje, njemu zadostuje to.)Ka-ko priznanje gre takim junakom, si, dragi eitatelji, lahko -mislite. Nekteri volilci Kanalskega okraja. IZ Domberga, ll. novembra i. 1. — Yisoki dac 2. decembra trka nam ua duri, in na§e slavno stareSinstvo ni se v prbsrav'ii* 40letnice vlodanja ua-Bt-gii pcesvotlega cesarja nicena ukrcnilo. rSo6ai" pred-li»g o drevoredih mcnda zaspi, k>jii za stvar se bolj brigajo ?aki, ki nimojo nn6i; a anis'p&'stadko apanje Naj mirno poelvajo! — Tudi v Daruberga smo zve-deli 2oljo Njegovega Yel'icanstva, d& naj se nauiroC za svecJanobt o 40letuici ne z ttosi denar za praxnc ve^elice, in naj bi se raje ob»nil« iste svote v do-brodejne svrhe. No, mozje, zdr^uiite se for privolite razdeliti mtid naS« uboge primcrno svoto; a dtevo-reda vendar ne zabits. kajt: ta dajal vain b» o _svo- , jem 6asu lepih d^bifikov, s katerimi polagoma pla- ' Iz CerkflS, 21. nov. — (V zadevi kongrue.) cate ob ljici 1 Doruberzka naselbina v Afriki se lepo muozt. NaSa najlepsa dekleta in mlajse matere so tarn do'i in „sluz:joa denar. Mladi raozjc dobtvajo „tezkoa pri-sluieue krajcarje iz Aleks mdrije ter jih ve5inom do-vajo v denarnice, iz katerih jih no morejo vefi po-tegniti, ter' vsled tega „siluou bogat^. Zadnje case so jeli tudi mladeuidi seliti v Aleksandrovo mojto ua-birat si grnotncga in „du§evnegaa blaga. Oh, dragi mi Dornberg, kam prides, ako pojde tako naprej P Ali bi se temu peklcnskemu breznu ne dala zapreti vrata? Kdor bi tu kaj pomogel, zaslu2il bi si zlat venec 1 Iz Kaiiala, 5. novembra. ¦— (Dalje noyopotr-jenemu slav. atareiinstvu na sroe v blagor na§i obci-ni.) Naj bi se veako dc!o, katero obfiina potrebujo, zanapiej dalo po prise^onem cenilcu cenit. koliko namrt'5 bi se za delo potroaiio ; potem naj se raz-glaei, kdo bi hotel delo za mauj, kakor je bilo co-njeno, pievzeti; ne pak kakor so do sedaj, ko se je meoi nic" Ubi niC vsako obd. defo med obL. ocetc razdelilo, da so potem racuuili, ko je bilo delo 2c storieno. Ako imamo tuliko deuar.i v obi. blagajuici, taj se nam doklade odpus'e, dokior di-uara ne bode konec. Za nic" se ne siiijo in okoli brez , tudi tolminski okr. S. svet je I ze vedkrat skk'iiil, uaj se uraduje slovenski. Pa tudi j broz tega bi slovenski odlok na slovensko proSnjo I ze iz uljirlnosti bil le uaravna stvar. Toliko se nam I je zdelo potrebno, da opomnimo.) I Ppsojilnice, katerih je ze ved po Slovonskem' I imajo ta uamen, da dobd naSi ljudjf>, kedar so v za-I dregi, denar na pooedo pri domadem, narodnem zavo • j du, da jim ga torej ni treba iskati pri tujih blagaj-I nicah, in da jim ui tteba iti v pest oderuhom. Ob j enem so pa posujilnice tudi hraniloice, ki dajejo ve-I eje obreati od sicer hv.tievrcdnih o. kr. po'Stoih lira-j ni'.nic. Tdka posojilnica, ivgiatrovana zadruga z nuo-j mejeno zavezo, ustanovila se je v KrSkom za ves on-I duSnji okraj in d.ije zx hranilae vlogi> 4%, od po-I sojil pajemlje 60/0 obresti. Da bi se Stevilo hranil-I nidarjev pri torn zavodu povekSalo, da bi se tudi od-I daljeni h-anilnidarji pri njem a prihranjenimi svota«. I mi mogli vdelezevati, vpeljalo je poaojiltiidno nadel-I sivo sledefij olajSivo: Na vse strain poSilja svoje I rftjonm m ^Wnx^ littkp & tat, xriw'j'htmluw urada brezplac'no. 3 temi Iistki poSlje lehko slchern hranilnicar brez poStnih stroskov deuurje v shrambo posojHnici. Ona nnredi hranilno knj'JSico ?n ma jo poSlje ; ali jo pa ln<".ii, aVo namerava doti&nik vefikrat vlagati. Za pofrd lo mu sluzijo v*e1ej od dot'rfine po-Ste podpisani prejemoi listi. K«dar pa vA\ kdo denar dvigniti, ssadoituje, da pise posojilnici karto, \w ta mu po§ijo zopet na svoje stroslce novco na zaz>-Ijeno p§fo. Pi toj priliki vabi o>ii zavod domoljube v bliziai krSki, da bi se prtdrufcili kot udje reSene-rau zavodu, D uzabaiki plafiajo 1 gld. pristopnine in Se 12 gld deloza (tudi v obrDkih lehki). ol ka'^'e-ga dobs 40/o obre*ti. Ti imajo pravi"0 do pos'ojH T»i so delezm ssadrofnega dobifika. Eoaka poaojilnica ob-sfcoji u&e ve6 let tudi v Gorici in deluje prav dobio. Kakor sliSimo, ima obiio prometa in bi Iabko §0 v*>6 denara razpeSala na. dobre hi§t», ako bi ga iraola. Zgorej omenjeni naSin, po katerem bq sprejemajo hranilne vlnge, dai bi so morda uvesti tudi 7 Gortci. In morda bi no Skodovalo, ako bi a", iati nacin po* rabll tudi za odplacevanje izposojen'h glavnic in njih obresti. Ljudjo bi si pot prihranili do posojilnice in bi posiljali denar po poSti brezplafiao, Fjesnidka djela fra Grge Maftiea (izdava-teljica; Milena Mrazovic*; Sarajevo 1888; tisak i na* klada tiskarne „Bo3ansko Po§tett ; cijena svezka 30 novc\) n 8vora izdanju lijepo napreduje, tako da je ve6 (ze) sedmi svezak Stampu oslavio (tiskamo za* pustil). Dosada izdat (11) je vefii dio (del) MOsvetui-ka", a sada 6e biti ovi svrSeni; slijededa (siedila bo-do) ostala djela velikog bosanskog pjesnika, koji se podpunim pravoru narodnira zvati inoze, a rnedju o-vim bit ;tf. Med drugitn vrgel a* je dopisnik na pesnikove proizvode tcr Slovene© svaril pred pohujSljivimi pesnimi. Kmalu po torn pride dopisnik v goste k evojemu pobratimu, pri katerem tudi pieuoei. V prijateijskem razgovoru ae jima jezik razvu2e; beBeda da besedo in priSIa sta tudi na otoenjeni predoiet. „Ti!" — rec"e gosti-telj gostu — „vrgel si se, tudi v Slovencu na Si-mona. MoreS H kaj tacega pisati! ? Na knjigo! Na-vedi u»i iz nje satno besedo opasao (nevarno) 1" „Ve§, prijateljI Se d a j Ti j e 0e na0 r e m navesti, k e r p e s n i j S e — b r a 1 n is e m ! " — bil je la-konifini odgovor. Goat in gostit-.lj sfa So ziva ter iahko potrdita resnicnoat tega dogodka. Obcini Kamenje-Vrtovin ia Sol. vodstvo praznovali bodo 25. t, m. 40ietaioo vladanja Njego-vega Velidanstva Frana Joaipa I. z nastopnim spo-redom : I. Na predvecer kresovi, Btteljanje in alo-vesuo zvonenje. Drugo jutro buduica a streljanjem in zvouenjem. Ob 10. uri slovesua sv. uiaaa, katere se udek'ii elavuo atareSinatvo obeb ob6in in Sol. mla-dina z u6itoljstvocn. Po poludanski sluzbi botji alav-nostna beseda v Soli. II. 1. Petje: Zvezua, D. Faj-gelj. 2. Slavno8tni govor. 3. Petje: Slavnoatna knn-lata, A. Hribar. 4. Deklamacija: Avatrija moja. 0. Petje; Sloveoec Bern, B. Ipavec. 6, Deklamacija: Vse za vero, dam, cesatja. 7. Satnaapev: Nazaj v plauinaki raj. 8. Igra: Ota nas, kteri ai v nebeaih. Ill* Po vesolici skupna ve6erja ob 5. uri popoldne v g08tilni g. A. Leuarcica. Za osebo ae placa 1 gl. Kdor ieli vdelc^iti so je, naj to nozcani gostilnioirja pravufasno. Sv. Kri& — slovensko mesto na GoriSkem. Maraikedo ae bo poamehoval in ue^erno muj>il z ra-mami, ko uiu povemo, da je vipavaki Sv. Kv\i mesto, pravo pravcato mmto. Vendar je tako in zemljevidi, kateri ka^ejo Sv. Kriz" kot inedto, ka2ejo prav. Itna-mo dokumente v rokah, i z v i r n e dokumente, k-i teri opravifiujejo ta naalov in p-Hrjujojo Sv. Krizu in Kriiatiom vae meatne pravicc. Pridt^.waje si, da priobfiimo 0 tem v kratkern v podlistku prav zani-inive podrobnosti, naj poliko po-narojenih krogljic z takim imenom nanaja in prodaja. Pazi naj ygak, da vaaka prava skatljica imi etiketa bol Jci'iJ aa . rudeSom polja in znamka lokarja Ricli. Itrandtove Svicawke ' krof1jiP0> Vie 4rag» 9»»kt .(k»^iC9 »> koj tmntoi, zraven rotovza v Ljubljani na vcllkcm mestnem trgu? priporoea tukaj popisana najbolj^i in svefca zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli piamenih zabval 0 naSih izborno skugcuih doma^ib zdra-vilih. Lekarne Trnkdczyjevih firm so: Na Du-naji dve in ena kemifria tovarr.a v Gradoi (na Stajarskem) ena pa v Ljubljani. P. n. obom-stvo so prosi, ako mu je na tem lezeSe, da spo-daj navedena zdravila a prvo poSfeo dobi, da na-slov tako-le napravi; Lckarua Tnikdczy polcg rotovza v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za zelodec, kteiim se ima na tisoSe ljudi zahvaiiti za zdra^je, imajo izvrsten vspoh pri vseh boloznih v gelodcu in bo noprokoRljivo Bredstvo zoncr: mankaiije alasti pri jedi, slab zelodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobOl, krL v ielodcu, bitje tires, zaba-sanje, gliste, bolozni na vra-nici, na jetrih in zoper zlato zilo. 1 Bteklonica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 (ucatov eamo 8 gl. gp^* SVARILO! Opoznrjaino, da se tiatc istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v le-karni Trnkoczy-ja zraven rotovza na vclikom Mestnem trgu v Liu* bJjani. Ovetzoper trgaajQ (Gicht), je odlocno naj'ioljSo zdravilo zoperpro#tt tee revmatizem, Irf/anje pn tttfi'/t, boMine v ktizi ter zivcih. ote'klino, otrpaali ude in kite itd., malo Casa te se rabi, pa mino pop-jlnom trga-njj, kar dokazuje obilno zabval. Zahtova naj . 8© eamo ncvet zopet trganje po dr. Maiiiu* I 1 zraven stojecim enamettjem. 1 stekl. 50 kr., J tucat 4 fl. 50 kr. gf 6e ni na stuklenici zraven stojefeja zna _ menja, ni pravi cvet in ga precej naaaj vrnitc. S< ZEULESq pTROPFEMO nor ECHT be: [flPOTHEKERTRNKOCZYi LAIBACH 1 STUCK zo, 1 zeiu za odrasle in orroke, jo najboljsi zoper kaCelj, hri-pavost, vratobol, jotiko, prene in pl.jufine bole5ine; 1 atekl. 56 kr., 1 tucat 5 fl. Samo ta sir op za 56 kr. je pravi. Kridistilne krogljice. ne smele b- ae v nijednem gospodinjstvu pogroSati in so se vzo tisofikraJ sij»jno OHvodocile pri zaba.sanji clovesko-ga telesa, glavobidu, otrpnjenih udih, Bkazenem zelodcu, jetrnth i. obia'.nih bolezni'h, v Skatljab 4 21 kr.; jeden zavoj s 6 skatljami 1 gld. 5 Vr. Razpogiljava se 8 posto na'manj jedon zavoj. MT Zdravila mi zivino. ~&& Htixpa za zivino. Ta prav dobm gtupa pomaga najboljo pri vseh bo* leznib krav, konj iu prasiCev. Konje varuje ta stupa trgaujapo Crevih, bez-gavk, vseh nalczljivik kninih boleznij, kaa-Ija, pludnik in vratnik boleznij tor odpravlja. vse gliste, tudi vzdtzuje konjc debele, okrogle in iski'cne. Krave dobe mnogo dobrcga mleka. Zamotek z rabilnim navodom vrcd velja io 50 kl'., 5 zarootkov z rabilnim navodom santO 2 gld. Civet za Isonje- NaiboIjSo mazilo za konje, pomaga pri nretigu ill, rotekanji kolen, kopit- nih noleznih, otrpnenji , v boku, v krizi itd. pri -i otekanji nog, mehurjih '^ na nogah, izvinjenji, otisianji od sedla in opravc, pri suSici itd. a kraika pvi vseh vnanjih uoleznih in hibah. Btek- lenica z rabilnim navodom vrcd stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil. navodom vred samo 4 gl. Vsa ta naStefa zdravila se «amo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani aravea rotovza in «e vsfik dan s poSto razpoSPjiijo. „AZIENDA<', avstro-francoska druSba za zavaro-^ avstro-francoska druibazazavarovanjeproti vanje ziyljenja in rent. \ elementarmm Skodam in nezgodam. Ravnateljstvo: na DUNAJI, L, Wipplingerstrasse &tev. 43. Imovina » milijonov gld. avstr. velj. | druzbe: 2 milijona gld. avstr. velj. clovesko iivljenje v vseh navadaih kombinacijah; Zavarovanje za slu&ij smrti, zavarovani ?n<-sek se izplaca fako] po smrti aavarovanca njego\ini oatalim, oziioma drugim obmrsljcncera: Zavnrovanje za doiivetjc, preskrbovanjc v Starosti in Otrocje dote, zavarovani znesck so lzplaca zavarovancu. samemu, ko doseze neko dolofr-no starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojuiu in dohodkov za odgojo po najniijih premijah in a jako kulantnimi pogoji, zlaati omm, so policam ne more ugovarjati. Zastopstva, €lx'uLbe: V BudapeSti, Wienergasae 3 in Scbiffgasse 2; v Gfadcl, Albrech gasso 3; v Im>mos*n, Bahnstrasse, MJtei ,,#rldenes Schiff"; vlvovii, Margin trg 8, nova; v Piagi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Kim\b 4, «a Dunaji, I, HoWstaufeugasse 10. V vseh raestih in vecjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavno in krnjne ogonture, ki rade daj6 po-jasnila in daj6 ponudbece p61e t-r prospekto zastonj in ysprejeraajo zavarovanjrt. Glaviil zastop v Ljubljaal^ Seleulmrgove ullcc Stew 3« pri , da a) proti skodam, katero naprnvijo poiar ali slrela, parno ali plinovo efesplosijt', ali so nurede z gafienjein, podi-ruujtiiu in izpraznj enjoin pri sranovanj h iu gospodardkih pos.opjih, tQvarnah, stro ih, mobiljtih in vsakovr-tnih o-pravah, zalogah blagn, iivint, gespodarskem ororiji in za-logah; ' b) proti Skodam, kofsro napravi ogenj ali sfrfla ob zetvi in koSnji na poljskih ali iravn skill piidelkih v gumnih in stog h; c) proti Skodam, ki jih napravi toLa na poljskih pridelkih; d) p.oti nevarnostim prevazuilja blaga po vodi in po subem. Zavarovanje proti telusts'm ne/godam se So ni pri Ptiti naro5n!ki. Kdor vzyme vecje Sterilo knjizic, dorolim ma aj\ primerno zniSanje cene (rabat). [hi Castite narofnike prosira, naj se kar oarar- HK nost na me obracajo. qa Cenik posljem na zahte7anje brezplacno in (|B( franko. \M) Dalje opozarjam svoje p. naroC-nike r^j. in kupovalce, da se ie nekoliko i&^j. prodajajo (Hjj in Sirijo med Ijndstvom slovenski molitveniki, Wj ki niso na Kranjskem priSli na svitlo, katerik v/ AL\ ni spisal kak gospod duhovnik in ki tndi /^rv [jlj niniajo knezoskofijskega potrjenja. Jfa teh fjljj W) knjigab se dalje nanajajo tndi taki napisi, ^ /^j\ kakor jih imajo knjige, ki so v moji zalogi /^j\ (jlj in §e celo trije razlieni napisi, med tern ko [j|j] \p) je Tse'bina pri vseh knjigah enaka. \J|^ |ft f Dobivajo se po vseh knjigarnah. 4 ||| Zelodcne bolczni hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo Seloddno zdravilo. Izbrati t raznih zelodcnih boleznih zdratilo, katero bi t reanici odgovarjalo namenu, ni lahka tstrar dandanes, ko se prodajajo rsakoTrstna taka zdrarila. Yecji del onih kapljic, izUikor itd itd., ki se oznanjajo in priporocajo ob&natru z risoko letecimi , si druzega ko prerarp, pogoato fie ikodljira. Samo jernzalemski balzam, uze darno znan po SToji priprosti seatari in po oiirljajooi sroji mo6i na Le!od5ne iiTce, si je pridebil prednoat pred rsemi dru-gimi do zdaj znanimi pomocki, kar potrjnje njegova razprodeja, ki redno raste. Ta balzam, bogat krepeajoce moct kineikega ra-barbaro, korenike, kt je aploh znana po STojem p r e-barnem tiBpeho, daje gotoro sredatro proti zelodcnim slabo8timt izTirajocim iz nerednega prebavljanja, Zato se priporoda, ko jesti ne diji, proti neprijetni aepi, gnjuau, riganjn, zabaaanjo, uemorojdalnitn teiayam; pomaga tndi proti zlatenici, glistam in boleznim t drobo. Steklenica 0 podukom 30 kr. Glavna zaloga v iekarni Q. B. Pontoni v Gorict. V TR8T0 pri ft. B. Bovis, v KOBMINU pri A. Franzoni, t TOLHINU pri C Palisca. Cudovite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna poiuod in ni troba mno< gih bosedi, da so doka2e njlhova Cudovita mot. be ao le rubijo nekoliko dni, olaj§ajo in prezenejo prar kinaiu najrrdovratnisele' lodfine bolesti. Prav izvrutno THtrozajo 7-0-per hemorojde, proti boleznim na Jetrlh in na vranici, proii firevesnim boleznim in proti glistam, pri Kcnskih mesecnih nudleznostih, zoper beli tok, boljast, zoper bitje srea tor ciistijo pokvarjeno kri. One ne prognjajo samo omonjonih bolezni, ttmpak um obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. • Prodajejo so r vseh glavnih liikarnicah na svota; za naroftbe in poailiatve pu edino v lekar-ntci Cristofoletti V Gorici, v Trstu v Iekarni C. Zanetti in G. B. Rovia in v Iekarni Alia Ma-donna ˇ Korminu. Enn ateklenioa stane .SO noveev. 5^otO uveiega blaga najboljaib tovara za vsak letni 6as, ter se ob euem priporofta prefiastiti *du-boviCini, p. n. gospodom ufttoljern, o. k. uradnikom in si. obcinstvu, n»j ga blagovo-lijo podpirati z obilnimi naro5bami. Z odlidnim spostovanjem JOSIP PONI2, krojac v Sv. Kri^i pri AjdovSdini. IzdATftUJj in od^ovroik uredmki to. KOUCSI L Mvm.ivrELisKi: kapljke go izrretno zdravilo za vse zelod* cere bolezni: nepresegljivo zdravilo so ob slabej slasti do jedi, sla-bem vzduiiu, napenanji, ki-slem zdrgovanji, zvijanji po trebuhu, prehlajenji zelodca, zgagi, nabiranii skamenelca, za odpravo preobilne zleme, ble-i dice, gnjusi in riganja, ^iavo-j bola od zelodca, zelocl&evega kr6a, je proti otrjenju in za^ati, preobjedi in prenapitji^ glistam, bolesm na vranici, jet rail >n zlati zili. Cena male steklenico i naznanilom vporabo ja 40, veSjo pa 70 kr. Osrednja razpoMljavnica je v Kromei izali. Marijaceljske kapljice niso skrirgno zdravilo. Njih sostanski deli so naznanjeui na listku o njih vporabi. Pravo MarijacelJBke kaplje se dobo skorej v vsoh lekaraah v ovitku s rudeca znamko zgorne podobe zalepljcnem. V Gorici jih imajo lekorne Gironcoli, Cristofoletti, Kfirner in Pontoni; v Bezant pa Philip Bitachel. HUarijauska Tiekarna v Gorici. »^^MHH^M^<-»»iY