it 40- V Gorici, v torek dne 9. aprila 1907. Tečaj XXXVII. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek* ;,b 4. uri popoldne tor stane po poŠt soboto ,lti.jemann Posamič stevilke stanei° 10V^'. S O CA" š'«a naslocmje izrabiš |u-ilog^t*0^jiw^ vtu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in k iiiot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva- ra v !.-ta „Vozni red železnic, parnikov in postni*. kraL w: mlečno prilogo „Slovenski Tehnik". XT%aroi:nmo sprejema apravmštvo v Gosposki ulici •. * 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Oabršček « iiatodna brez ddposlane naročnine se ne "oziramo. Ofllasi in poslanice se računijo po Fetit-vrstah <*c ¦i-juio '-rat l6 v' 2",u"at l4 vi s-kiat '2 v vs»ka '¦a Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. - Reklame in spisi V uredniškem delu 30 v vrsta. Za "fcijko io vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek !« Dr. /C Lavrič. Uredništvo '-:' nahaja v Gospod i uli«« St. 7 v Gorici v I. nadtt Z urednikom je mogoč? govoriti vsak da« od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je piaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne *; dajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-iSO. »Soča* in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnak *. Schvvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebaa na tekališču Jos Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulici. I. Bajt v po-kopališcni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavreučič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ifttvan K h - avčiČ v Gorici. Tal«fon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Hod volilni red u deželni zbor in dr. Gregorčič. m. i Dr. Gregorčič postaja v politiki kraj no predrzen. Pa je umevno to. [Razvadili so ga tisti, ki so mu peli tedno hosano, pa če je zagrešil še tafeo velik političen, naroden greh. Ostajal je »ljubljenec naroda« — no, sedaj imajo ljubljenca naroda«, ki se igra tje v en dan z usodo slovenskega naroda na Goriškem ter jo premetava, kaker se mu zljubi. Misli, da pojde vedno ,ako naprej. Zategadel pa je z«"..;ei «r )daj obiti, kar je poprej sam sklr .til. Lepo tihem se je pomenil z Lahi glede deželnozborskega volilnega reda, vse je odobril, in skupno ž njimi so sprejeli slovenski klerikalci toli krivičen volilni red. Strašno hitro je šlo. Poznalo se je, dE jo vse dogovorjeno. V »Gorici« so poročali jako na kratko o tako važni reči, v »Slovencu« so povedali, da pomeni volilni red »korak naprej^, v ljudstvu pa so zadeli ob najhujši odpor. Gregorčič je zadel ob odpor pa tudi v svoji lastni stranki. Gregorčič je premišljal in razmišljal, kako se je rešiti iz zagate, zagnal sa je v »Gorici i v naprednjake, Češ da le v volilni manever izrabljajo nov volilni red, slednjič pa...... se je pridružil dr. gorčic akciji proti novemu dežel-nozborskemu volilnemu redu. To je mož. Najprvo se je pehal za nov volilni red, povdarjal, da boljše nekaj kot nič, na tihem se potem zmenil z Lahi za sprejetje krivičnega volilnega reda, bil ves srečen, da je bil sprejet... sedaj pa ga vidimo, kako obsoja sam to, kar je prej odobraval. Kaj tako delajo možje ? Kaj tako postopa >ljubljenec narodac ? Poprej je vse odobraval ^ načrtu za volilni red, sedaj pa graja. Poglejmo protest slavne »Sloge« proti volilnemu redu: Takoj spočetka pravi: „Že ta okoliščina, da se je dotični načrt, ki šteje štiri člene in 57 paragrafov, v isti seji predložil in sprejel v prvem in potom nujnosti tudi v drugem citati ju po razpravi, ki ni trpela vsega vkup nad pol ure, priča, da ljudski zastopniki, ki so dobili načrt zakona komaj 24 ur pred sejo v pregled, in nekateri trdijo, da celo kasneje, kar je v očitnem nasprotju z opravilnim redom deželnega zbora, niso imeli prilike, da bi temeljito proučili to važno pre-osnovo, in da so jo spi-ejeli le v dobri veri, da v predlogi ni nič, kar bi bilo volivcem in deželi v škodo, kar bi se ne ujemalo z modernimi nazori o splošni in enaki, neposredni in tajni volivni pravici, ali da sploh vso stvari niso prevez resno vzeli. Površen pogled v predloženi zakonski načrt nas prepriča, da gospodje ljudski zastopniki so se kruto varali, ali pa da so bili prepričani, da predloženi načrt ne more dobiti višje potrdbo in da torej sinejo brez nevarnosti za svoje volivce glasovati zanj." Nekaj groznega 3 Pa precej neresnice je vmes. Grozno je to, da so sprejemajo tako važne reči kot je deželno-zborski volilni red, v času pol ure. Neresnično pa je, kar se tiče poslancev, namreč klerikalnih. Resnica je ta, da so bili vsi klerikalni poslanci dobro in točno obveščeni o celem načrtu za volilni red, da-so bili inštruirani, naj glasujejo zanj, in resnica je ta, da je dr. Gregorčič mešetaril z Lahi glede volilnega reda, ko se je sestavljal načrt v deželnem odboru. To je tudi sam priznal na shodu pri Rebku. Tam je razlagal, kako se je pomenkoval z Lahi glede volilnega cenzusa za veleposestnike, glede goriške okolice itd, »Sloga« pa obsoja svoje poslanco tako, da jih ne more nikdo bolj obsoditi, z besedami: »ali da sploh vse stvari niso preveč resno vzeli.« — No, resno ne jemljejo ti častivredni gospodje sploh nobene resne reči, ker v glavi njihovega voditelja, prečastitega semeniškega profesorja Gregorčiča, že zdavnaj ni nobene resnosti več. V ne-resnosti je vzročil tudi tako velik atentat na slovensko ljudstvo kot je ta volilni rei za deželni zbor. O kakem krutem varanju na strani klerikalnih poslancev ni govora, kakor tudi ne, da smejo glasovati za načrt, češ saj ne bo potrjen. To pripoveduje sedaj Gregorčič v »Sloginem« protestu, poprej pa se je domenil z Lahi za sprejetje novega volilnega reda, in njegov podajač ga je označil v »Slovencu« z vsklikom: »Korak naprej«! Čitatelji jasno vidijo, kako igro igra dr. Gregorčič z goriškimi Slovenci. Volilno gibanje. Klerikalni zaupni shod v Gor. Vrtojbi velikanski fiasco za klerikalce. (Iz Vrtojbe.) Klerikalni kandidat »liberalni" Fon je doživel v nedeljo dne 7. t. m. popoldne v Gor. Vrtojbi grozovit poraz, kakršnega bi si najpesimističnejši klerikavc, ne mogel niti sanjati. Poslušajte! Društvo »Sloga" je sklicalo za v nedeljo popoludne svoj zaupni shod v sobo g. Iv. Batističa v Gor. Vrtojbi. Za ta shod se je zvedelo zadnji hip, a vendar je dobil vstopnico tisti, ki je hotel, kajti razna-šalci vabil bo bili ravno tisti, ki so bili proti klerikalnemu kandidatu. In tako je bila soba g. Batističa nabito polna naprednjakov in „agrarceva, klerikalcev niti pet, namreč: mežnar, zmerom »veseli" Guštin Pavlinov in še par drugih. G. župan pi. Locatelli opozori zboro-valce, naj bodo mirni, ker po novih postavah je pod strogo kaznijo prepovedano razgrajati pri shodih. Nato spregovori dr. Gregorčič, kateri predlaga, naj se izvoli predsedstvo. Izvoljen je bil g. Jožef Nemec p. d. Krpan z vsemi glasovi proti enemu. Gospod predsednik da besedo dr. Gregorčiču, aH ta reče, da naj govori najprej dr. Dermastija. G. predsednik po- trdi zopet, kar je rekel, da naj govori dr. Gregorčič, potem bodo govorili drugi. Gregorčič se uda zelo nevoljno in začne premlevati že stokrat prerešetane neumnosti, ali kolikor besed je izrekel, toliko hinavščine nam je pljunil v obraze. Naredil nam je razne poklone, razne obljube, opozarjal je, kakšni zakoni so se sklenili itd. — a povedal ni, kako bo spolnil. rečene obljube. — Omenil je potem tudi, da se vzbuja naša okolica, v prvi vrsti Vrtojba, da prirejajo veselice, da imajo društva itd. Zraven Gregorčiča je bil naš vikar in ujemal se je 7. besedami dr. Gregorčiča, osem dnij prej je pa klical vse hudiče na naše društvo, izlil je vse prokletstvo nad našo veselico, katera se je vršila v peklu, kakor je on s priž-nice rekel. Čudno pa, da 7 dni kasneje je on ravno v tistem »peklu" zboroval. To je logika! — Slednjič je izpraznil dr. Gregorčič malho svoje dolgočasnosti in je rekel: »Zdaj naj pa govorijo drugi gospodje in povedo svojo m od ros t". (Njegove lastne besede.) Začel je razkladati svojo »modrost" g. dr. Dermastia. Obljubil je, da se odpravi vojaščina, da se odpravijo davki, da so dolgovi poplačajo, da delavci dobe boljši zaslužek itd. itd. — besede sladke ko med, ali same besede. Ker je rekel med govorom nekdo, da mu je v prvi vrsti dohtarstvo, je reagiral, da je ponosen nato. A bodi mu povedano, da mu prav nobeden ne zavida. S tem se je hotelo mu samo omeniti, da stranka, ki ima na praporu deviz«, da je le tisti kaj vreden, da je le tisti šele človek, ki ima višje študije, da drugi so vsi nič, same pene, taka stranka je res buržoazijska, stranka nadu-težev, stranka, ki nima in ne bo imela nikdar zaslombe v narodu, makari še se vsi faruc eljni postavijo na glavo. Ko je končal dr. Dermastia svoje lita-nije obljub in lepih besedi, povzame besedo Mermolja iz Dol. Vrtojbe in zapečati usodo klerikalnega zaupnega shoda. Reagira na proizvajanja predgovornikov, oriše kratek pregled slovenskega političnega življenja. Nato Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) - Ne. Ničla je, bivši sluga kardinala Benti-T°glio, ki je samo z intrigami nekaj dosegel; prite-JPe»ec, človek brez imena, ki bo znan v Franciji samo I*0j pripadnik neke stranke. Nagrabi si denarja, poletne kraljeve dohodke, spravi sam vse podpore, ki E v! p!a5eval ra3ni kardinal raznim ljudem, in vladal ¦Pe bo nikdar po zakonu močnejšega, večjega ali vred-Ijejsega, p0leg je videti, da ta minister ni niti po ve-'Jju niti po srcu plemenitaš, da je samo nekak glu-m*> Pulcinello ali Pantalon. . — He, pravi d' Artagnan, na tem, kar ste rekli, Je nekaj resnice. ^°r torei * s Pon°soin me navdaja to, če se ' ca moje mnenje.— in za to se imam zahvaliti bistro-lsre?°Sti* -8 kat6rp Sem obdarovan od n&rave, — če se i ca moje mnenje z mnenjem človeka, kot ste vi, ki i21vite na dvoru. iti.«. rT y°^a govorili ste o njem in ne o njegovi ,tlaul* m njenih oporah. Res je, kraljico ima na svoji strani. ^ Zdi se mi, da je to že nekaj. •Nun, Otrok! a pa na svoji strani kralja. t — Otrok, ki bo v štirih letih polnoleten. I — Ali sedanjost je njegova. I — Da, ne pa prihodnjost, in celo v sedanjosti! nima za seboj niti parlamenta niti ljudstva, to se pravi denarja; nima za seboj niti plemstva niti prince v, to se pravi orožja. D'Artagnan se je popraskal za ušesom; priznati si je moral, da ne misli Aramis samo prevdarno, temveč tudi pravično. — Glejte, dragi prijatelj, da mi je še vedno lastna tista moja nekdanja bistroumnost. Reči vam moram še, da morda nimam prav, Če govorim z vami tako odkrito, kajti vi ste naklonjeni ' Mazarinu, kot se mi zdi. — Ah ! vsklilkne d'Artagnan; jaz ! prav nič! — Go rorili ste o neki nalogi. — O nalogi sem govoril ? Torej nisem imel prav. Ne, dejal sem sam pri sebi, kakor pravite vi: Stvari so se začele čudno mešati. Prav! obrnimo pero po vetru in pojdimo tja, kamor nas ponese veter, in začnimo življenje pustolovcev. Bili smo štirje krepki vitezi, štiri tesno združena srca ; združimo znova, ne naših src, ki niso bila še nikdar razdružena, temveč naše moči in naš pogum. Prilika je ugodna, in dalo bi se priboriti več nego en dijamant. — Prav imate, v vsem imate prav, d'Artagnan. nadaljuje Aramis, dokaz temu je, da sem mislil jaz isto kot vi; samo da je bila meni, ki nimam vaše nervozne in bujne domišlije, ta misel navdahnjena; ves svet potrebuje dandanes pomagačev; stavili so mi predloge, omenili tudi nekaj naših nekdanjih slavnih del, in odkrito vam povem, koadjutor meje pripravil do tega, da sem govoril. — Oonti, kardinalov sovražnik, vsklikne d'Artagnan. — Ne, kraljev prijatelj, odvrne Aramis, razu-te! No, prav! šlo je za to, da se ustreže kralju, kar je dolžnost vsakega plemenitaša. — Toda kralj drži z Mazarinom, dragi moj! — V dejanju, ne pa iz lastnega nagiba, dozdevno, ne pa v svojem srcu, in to je ravno past, ki jo nastavljajo kraljevi sovražniki temu ubogemu otroku. — A, tako! toda to, kar mi tu predlagate, dragi Aramis, to je, odkrito povedano, domača vojna. — Vojna za kralja. Toda kralj bo na čelu one vojske, kjer bo tudi Mazarin. — Ali s svojim srcem bo pri armadi, ki jo bo vodil Beaufort. — Beaufort? ta je v Vincennes. — Kaj sem rekel Beaufort? pravi Aramis; torej Beaufort ali kdo drugi, Beaufort ali prjnc. — Toda princ odide v kratkem, v vojsko in drži popolnoma z Mazarinom. — He, he! vsklikne Aramis. Ravno sedaj sta v razporu. Sicer pa, če ne princ, pa Oonti... — Toda Oonti bo skoro kardinal, predlagan je že bil. — Kaj nimamo mnogo zelo bojevitih kardinalov? pravi Aramis. Poglejte krog sebe: tu vidite štiri kardinale, ki so bili kot poveljniki armad gotovo vsaj toliko zmožni kof-Guebriant in Gassion. — Toda general z grbo! ^dflH pravi: »Predragi zborovalci, danes nam hočejo predstaviti nekega kandidata, katerega ne poznamo, in kateri ne more nam prav nič koristiti. Mi * vsi moramo biti proti njemu. Mi bomo volili poslanca, katerega si sami postavimo, in ne onega, katerega nam bodo drugi ! komandirali voliti. Za danes ni še postavljen ta poslanec, a ko bo postavljen, vsi v boj za njega". Na to viharen aplavz, da ni čuti nič. Med šumom poprosi dr. Dermastia za besedo, a pogumni g. predsednik naznani navzočim, da je shod zaključen, na kar smo se začeli razhajati. Ali branili so nam izhod neki mirenski „pašaretarji% z% asistenco je bil neM Hribanc, o katerem se ve samo, da kolikor besed izreče, toliko kozlov ustreli. Da šimfa črez farje, črez dohtarje, črez vse, a če mw ukaže mamica „Pepli bodi tak", pa je tak naš Pepli. Uboga reva. Ž njimi je kričal razvpiti Pavlin, katerega mora uboga žena rediti, da popiva in se pijani v enomer. Tako je bil zaključen ta shod, da ni bil na njem niti proglašen kandidat. Takega pa še ne. Na dvorišču smo se nato vsi zbrali in smo začeli peti »Naprej zastava slave" in druge pesmi. Smeha je bilo dovolj, ko so odhajali naši junaki. Ubogi Fon 1 Drugo poročilo, ki popolnjuje prvo, se glasi: »Sijajen" klerikalni shod v Gor. Vrtojbi. Strašna nesreča se je pripetila v nedeljo pri zaupnem shodu, katerega so sklicali Gregorčič, Dermastia, Fon, Kremžar i. t. d. Gregorčič je tako cincal in gugal svoj govor, da bi kmalo vse vspaval, ker je premleval iste stvari, ki jih že vrabci na strehah žgole. Zabil pa ni dodjati, da po novih volitvah lahko vsaki slepari s svojim glasom, češ da nikdo ne ve", koga je volil, ker odda volilec zvit volilni listek komisiji, koja ga ne sme odviti, tako da lahko najhuji naprednjak lahko voli največega klerikalca. Dobro i to iz posvečenih usti Dermastia je pa tako vpil, da je vse vprek letelo. Povedal nam je, da plačujemo krivični davek v denarju in krvi t. j. vojaštvo (Bog ve", če je tudi vlada tega mnenja.) Dalje je vpil, ko ga je nekdo dregnil v govoru, da doktorjev nočemo, je reagiral: jaz sem doktor res, in sem nato ponosen, in tako je lahko vsak. Pa o smola, tik za njim je prijel za besedo priprost govornik, ki še niti šole od znotraj videl ni, pa ga je tega doktorja ponosa in še Gregorčiča po vrhu tako zmrcvaril in scefral, da niti sledu ni ostalo doktorstva, ampak tam sta y kotu zdela v strahu pred ploho. K sklepa blamaže pa je Dermastia hotel vendar nekaj doseči. Že po zaključenem shoda in ko je ljudstvo odšlo, ostala jih je le dese-torica voiileev, tem je privlekel F o n a, rekoč: Ts Vam predlagam, ostali naši somišljeniki, kandidata — toda i ta peščica se mu je odrezala v brk: ga nočemo. Oh — to je bil hud tobak. Nato je Gregorčič v tej mučni situvaciji sprevidel, da ondi mu ni ostati, ker so mu bila tla tako vroča, da vsako malo bi pričel skakati kot medved na razbeljeni plošči, ko ga uče plesati. Zato je naprosil našega gosp. nunca, da ga je skrivaj odpeljal v zgornje prostore v žitnico mrvit koruzo, kajti ven ni mogel, ker ga je čakalo zunaj stotero ljudi, da mu priredijo ovacijo. Lepa šola je bila to Gregorčiču, da, minula y 'oba — ko je z orožjem vere rjovel okrog ob volitvah, da krščansko voliti in kristjana voliti. Ljudstvo se je zavedlo, in spoznalo, da prav nkristjani* so največji lenuhi in politični sleparji. Tako tudi našemu nuncn je bila prilika tu podana, da pobožnosti in vere ni iskati po zaduhlih krčmarskih sobah, čeprav je bil v družbi z doktorjem sv. pisma, kajti ravno isti prostor je še le pred 5 dnevi rotil in zsklinjal, da zakaj imajo veselico in ples. Kako ste se drznili prestopiti isti prag v tako kratki dobi pregrehe. Kako neM Vam bomo verjeli? za božjo voljo? — Zato Vas ponovno prosimo, držite se cerkve in pustite politiko, če ne bo vse hudič vzel. Amen. Domače in razne nouke. DfSVl y gledališče 1 — Danes bo zadnja predstava ljubljanskih igralcev. Igrali bodo veseloigre „Na letovišču". Nastopijo tudi g. Verovšek, gospa Danilova hi g.čna Puhkova. . Smrtni kosa. — V orničah je nmrla gospa Julija Lebau, rojena Fišer, veleposestnica, mati g. Frana L e b a n a, c. kr. poštnega ravnatelja v Ljubljani. Naše sožalje 1 V nedeljo je izdihnil v Črničah svojo blago dušo tamkajšnji župan g. Josip Kosovel. Prijeli ga je zapljučnica, katero je prestal; udarilo pa mu je na možgane, in v nedeljo je sklenil. Pokojni Kosovel je bil čvrst kmetski mož sredi krepke moške dobe, vesel, šegav; veselje ga je bilo videti, veselje, ž njim govoriti Bil jeznačajen človek, dober gospodar, ugleden župan, ud c. kr. okr. šolskega sveta, predsednik mlekarske zadruge itd. Delavni mož je bil zvest pristaš naše ljudske stranke, zato je bil izvoljen tudi v izvrševalni odbor reorganizo-vane narodno - napredne stranke. Ž njim je legel v grob jeden najboljših sinov ppdčaven-ske strani, časten mu bodi spomin! Preostalim naše sožaljel Zl društvo kapiO« bralnega in pevskega društva „Št. Andrež" je nabrala vesela družba pri g. Kuzminu v Rubijah K 5 60; k temu znesku je daroval še g. Pavletič iz Gabrij 10 kron. Srčna hvala vsem! Za Bregorilfaf SpOflIflnIk nabrali tržaški slovenski planinci 24. marca na planinskem izletu v Crnikal pri g. Šiškoviču povodom navdušenega deklamovanja Karola sina g. Šiškoviča: Nazaj v planinski raj! K 13.—. Po odbitku poštnih troškov prejeli od uprave „Edin.u v Trstu od tega zneska 12 K 87 v. Pri izkazano .... K 461 08. Ta znesek.....;, 12-87. Znaša . . K 47395. Ljubljanski igralci v Gorici. — Vsebino Hauptmanovih iger „Elgatt in „Potop1jeni zvon" smo že priobčili v »Soči"5 zato se omejujemo tu le na kratko oceno igranja ljubljanskih igralcev. Srca vseh navzočih si je pridobila gospa Taborska. Na odru lepa prikazen, igragracijozna, temperamentna igralka, v vseh kretnjah, mimiki, v vsem se je poznalo, da imamo pred seboj igralko v pravem pomenu besede, ki se uživlja v igre ter igra dovršeno. Občudovali smo jo kot „Elgott, očarala je nas kot „Ruticaa. Kar fascinirala je občinstvo, ki jo je opetovano frenetično klicalo na oder. V nedeljo jej je bil izročen lep šopek. Gospod Taborski ima imponujoč nar stop, iz katerega se takoj spozna pravega igralca z vrlinami, ki ga morejo le prikupiti občinElfu. Njegovo igranje v „EIgiB (grof Starženski) je bilo krasno, istotako v »Potopljenem zvonu" (zvonar Henrik.) Obakrat je bilo občinstvo zadovoljno z njim glede igranja, ne pa drugič glede jezika, ker mu je šlo preveč po češko. Kakor da ni Čutil nad seboj stroge roke ljubljanske inteadance! — Danilo je dolga leta znan izvrsten slovenski igralec; v „Elgi" je imel malo ulogo, večjo v ^Potopljenem zvonu* (Povodnjak), katero je igral jako dobro ob krasni sceneriji. — Simpatičen dJmač umetnik je g. Nučič s svojim lepim nastopom, sonornim glasom in naravnost izvrstno igro; mojster v ljubimskih ulo-gah. V BOgmskem" je pokazal svoj talent, istotako je v splošno odobravanje igral »Čateža" v drugi igri. Glede drugih igralcev: Ronovska, Habič, Molek, naš stari znanec, Košakova, moramo reči, da so bili na svojem mestu. — Imeli smo dva lepa večera, za katera moramo biti le hvaležni ljubljanskim igralcem. Škoda, da je bila druga igra občinstvu, katerega je bilo oba večera polno gledališče, premalo umljiva. Proti novemu volilnemu redu za deželni zbor. — Velikirepen: »Županstvo v Velikem-repnu je v svoji seji dne 7. aprila 1.1. proti sklepu goriškega deželnega zbora z dne 14. marca 1.1. glede vsprejetja deželnozborskega volilnega reda soglasno sklenilo protest, ter ob jednem se izreklo za splošno in jednako volilno pravico. Slovenci naj bodo v deželnem zboru zastopani primerno svojemu številu.« Opatjeselo: »Naznanja se, da je tukajšnje starešinstvo v današnji seji 7. t. nu enoglasno sprejelo protest proti novemu deželnozborskemu volilnemu redu, z ogorčenostjo ter ga odposlalo visokemu c. kr. namestništvu!« Županstvo A v če je sklenilo v seji 6. t. m. soglasno protest proti novemu volilnemu »-.-.nza deželni zbor. Protest so poslali iakoj na namestništvo. Protest proti novemu deželnozborskemu volilnemu redu je sklenilo 7. t. m. tudi starašinstvo v Pl i s kovici. Čujemo, da je včeraj sklenilo protest proti novemu deželnozborskemu volilnemu redu tudi starašinstvo v Komnu. Naprej! Soška podružnice S. P. D. odsek Gorica nazna- j nja, da se preloži prvi planinski izlet zaradi koncerta slovenske „Čilalnicett v Gorici na nedeljo dne 21. aprila. Deželnega tajnika dr. Al. Petarina je pomaknil deželni odbor v Šesti činovni razred ter mu dal naslov deželnega svetnika. Veselica draštra „Nada" v Soiodnjan, — Lep spomladanski dan je bil v nedeljo in marsikateri si je privoščil par uric sprehoda, da se razvadri v svežem zraku. Tako sem se napotil tudi jaz v lepo našo okolico — v So-vodnje. Ko dospem okoli 4. ure pop. tja, mi zadone" že od daleč ljubki glasovi možkega zbora „Naša zastava". Zbor je rešil dobro svojo nalogo. — Druga točka vsporeda je bila „Edgarjeva sobarica", Uloge so bile večinoma v spretnih rokah. Gosp. F. je s svojim zobobolom prisilil marsikaterega, da se je moral držati za trebuh radi smeha. Tudi tretja točka »Ukradena klobasa" je vzbudila mnogo smeha med občinstvom. Četrta točka pa je bil pravi biser vsega programa. „Mojzes Kohn" g. P. je s svojim nčifutskimM nastopom kar očaral občinstvo. Tudi baron in krč-inar sta lepo rešila svoje vloge. Društvu je častitati, da ima take moči v svoji sredi. Zadnja točka vsporeda je bila: »Kopniški stotnik", ki je vzbudil mnogo smeha in človeku se je zdelo, da vidi res pred seboj slavnega Čevljarja iz Kopnika. Tudi pri tej točki so bile vloge v dobrih rokah in poznalo se je, da se društveniki pridno urijo. — Občinstva je bilo še precej iz Sovodenj, Častno je bila zastopana pa naša okolica in mesto. Končni uspeh veselice je dober. Kako se mora boriti društvo za obstanek, naj zadostuje, če povemo, da je g. nune prepovedal dekletom se udeležiti veselice in plesa in da so morale te obljubiti v cerkvi, da se je ne udeležb. Ali ni to že največji škandal, kar ga mora napraviti fauatičen posvečeuec i Grajati moramo tudi to, da so med proizvajanjem vsporeda nekateri fantje hodili okoli vese-ličnega prostora ter prepevali v nekako demonstracijo! Čemu to? Z. Kako je bilo takrat, ko je dr. Gregorčič glasoval proti kmetom v državnem zboru. — Takrat je sio za .olajšanje zemljiškega davka. Olajšanje bi imelo znašati tri miljone kron! Pri razpravi se je vnel prepir, na kakšen način naj se ta olajšava zemljiškega davka razdeli! Češki poslanec dr. Kaizl je predlagal, naj se zemljiški davek le malim in srednjim kmetom olajša, veleposestnikom pa ne! Po tem predlogu bi se olajšalo kmetu, katerega čisti ka-tastralni obnos bi bil določen na 400 kron, pri eni kroni 10 in pol vinarja; onim kmetom, katerih katastralni čisti obnos bi znašal od 400 do 1000 kron, pa bi se popustilo pri vsaki kroni 11 vinarjev. Kmetom s katastral-nim čistim obnosom od 1000 do 2000 kron pa bi se popustilo le 7 in pol vinarja pri eni kroni! Veleposestnikom pa se ne bi popustilo nič! - Ta predlog je bil prav pošten in pravičen. Propadel pa je — ker so kler* kalci glasovali proti njemu! Veleposestnik baron Dipauli (predsednik katoliške ljudske stranke) je besno pobijal predlog dr. Kaizla, češ, tu se hoče na stroške veleposestnika rediti malega kmetica! In v tej družbi proti kmeta je bil tudi dr. Gregorčič z grofom Coroninijem vred. Sprejet pa je bil predlog, ki je dal tako le olajšanje : 1,800.000 kmetičera se je olajšal na leto davek za cele — tri krajcarje! 750.000 kmetičem za — šest krajcarjev • 800.000 „ za — petnajst krajcarjev ; 1000 posestnikom večjih zemljišč se je popustilo po 60 goldinarjev na leto; 639 pa po 150 goldinarjev na leto; 218 pa vsakemu 1800 goldinarjev, Knezu Schvvarzenbergu pa — lo.OOO goldinarjev! Kdor zna računati, sam prav lahko izračuna, komu je pomagala olajšava davka! Malemu in srednjemu kmetu prav nič. Se-veaa: Klerikalne stranke vodijo v vseh narodih najbogatejši možje f princ Lihtenstein, baren Dipauli, graščak dr. Šusteršič itd. itd. Klerikalci že vedo, zakaj tako delajo! Malega kmetica strašijo s hudičem in „z vero v nevarnosti" ter mu obetajo vse mogoče in nemogoče. Bogatinom in sebi pa polnijo mošnjo. V Dolenjo BranlCO dne 14. aprila k veliki veselici s plesom, katero priredi bralno in pevsko društvo „Branica"! Pri veselici bode igrala dobro znana prvaška sokolska godb Program se objavi pravočasno, za sedaj se 1 opozarja na brez meje smešno šalogodbo ki prav sedaj došla k. nam v goste iz daljne l^ dije Komandije ter želi nastopiti na naše" odru. Kdor hoče doživeti še par veselih "t *¦ notkov, naj se le potrudi ogledati ter vr enkrat dišati ta svetovno znani zbor ind'^ komandiških godcev. Obvešča se tudi v m*i vor, da ne bodo, radi dolgega programa, naj stopala na odru druga društva razen domačeg-1 Da bode ta dan res dovolj slavnosten že sedaj dekleta in fantje skrbe m v«n ' . se Po- trebne naprave; vneme gotovo ne manjka • nikomur. Staro in mlado pričakuje 2 veselje *ega dne. Torej tudi vi, okoličani, ne zamudite te veselice, ampak „kar leze ino gre", n&; p i aprila v Branko privre. * Polno »dopisov" proti Štreklju je po gorici« »S Krasa" pa zopet „s Krasa", zadnjič i nSežanščineu itd. — v resnici pa so vsi tj „dopisi" pisani v Gorici v uredništvu s*. rice". To se pozna na stilu, ki je povsod ki nako zarobljen ter diši po ljubljanskih „cikarjilr\ Tako kot je pisano v ,3Gorici", KraSevci De J sejo. -~ Sicer pa naj le praskajo po »Uorir saj praskajo zaman! Izlet »Slon. bralnega in podpornega ton Gorici" v Sovodnje se je vršil v nedeljo olj najkrasnejšem vremenu. Udeležilo se gtt J precejšnje število članov. Večina udeležnikoj je šla ob bregu Soče in se razveseljevala olj krasni naravi naše lepe okolice. V Sovodnjal so se vsi izletniki udeležili veselice in jr tem vrnili z vlakom ob 6 '30 v Gorico. I Prihodnji izlet se bo vršil v nedelj«, kraj se določi prihodnjič. Opozarjamo 'a danes vse g. člane, da se istega udeleže ? čim večjem številu. Lokalne železnice na Goriško-Gradiščansksm. -Železniško ministerstvo je dalo dež. odbore! goriškemu koncesijo za tehnična predddi za lokalne železnice z normalnim tirom: i.) s postaje drž. kolodvora v Gorici do Čer-vinjana; 2.) s postaje Sv. Lucija do Kobarida in 3.) s postaje Sv. Lucija proti mestu Idrija do kranjske meje. Škandali na državnem kolodvoru v Gorici, - v preteklem mesecu sem se peljal z vlakom iz i Trsta skozi Gorico. Ker je bilo 10 mik časa, izstopil sem iz vlaka ter vprašal v k- • stavraciji III. razreda, če imajo kaj pri-grizti;na moj? slovensko vprašanje pravi ženska, katera je bila pri blagajni: BOS? Ker sem imel malo časa in sem bil res potreben, da kaj zavžijem, pi: hn svoje vprašanje nemški, na kar dobil* odgovor, da 11 i maje nič, ker so vse prodali. Z veliko težavo sem dobil eno zemljo!! Drugi dan sem se peljal nazaj. Tu je bila pri blagajni druga ženska, katera tudi ni umela, ali ni hotela umeti slovenski. Ježi tudi nisem dobil druge ko košček svinjetine! Prvič torej človek ne dobi v slove-ščini nič, a drugič tudi v nemščini — nio ¦ Človek se misli nehote prestavljene^ tja gori v rajh v jezikovnem, v oziru pa-strežbe v kak bosenski kan!! & Tolminske dame priredijo v Podšolarje« dvorani s sodelovanjem vojaške godbe narod-ples dne" 13. aprila 1.1. Začetek ob S. zve?*" Vstopnina za gospode 2 K. Bralno in pevsko društvo »Št, Andreji & AndrežU priredi na binkoštni ponedeljek *• maja veliko veselico v proslavo 10 - leiK-obstanka društva. — Bratska društva so & prošena, da prijavijo do 30. t. m. svoj tnW in pesem, s katero mislijo sodelovati. 1-eneni se opozarja druga društva, da "I10*"' vajo ta dan in ne prirejajo veselic. IZ Kobarida. — Vprašanje: B atleta ,otekH doba okrajnega cestnega odbora je p( zakaj ne razpiše deželni odbor novih velitef To vprašanje je stavljeno že nono*! Vprašamo še, v kaki zvezi steji poslanec^ panja s tem zavlačevaujem razpisa volite* " okrajni cestni odbor kobaridskiV Odvetniški in notarski uradniki. - *a* kostno nedeljo, dne 19. maja t, 1. vrši se poldne ob 10. uri v Narodnem dom« Ijani velik shod jugoslovanskih pdvetnU notarskih uradnikov s sledečim dnevnim rw°.' v n^ iškib. i« 1. Pozdrav: Tovariš Janez Bovha w 2. Poročilo delegata o izidu in sklepi Cel* ščine odvetniških in notarskih uradniM Veliki noči 3L/3. in L/4. 1907. «aoD?^ tovariš Josip Christof iz Ljubljane. 3- ^ vanje zveze jugoslovanskih odvetniški!^ ^ tarskih uradnikov, organizator Fran 1°P ^ iz Zagreba. 4. Gmotno in socijalno stanj vetniških in notarskih uradnikov a) P 6 lužber.e odpovedi, b) nedeljski pofcitek in do- I ust g- dr> l0tt Je v»del, da je bil tat v prodajalniei. Odnesel mu je okoli 40 lir, iiftd 20 K ter dve uri, vredne kakih 10 K. pozneje so prijeli nekega Emila Gabrščka iz Trst«, sobnega slikarja, pri katerem so našli več denarja, tako, da se da soditi, da je storil tatvino on; nekdo ga je spoznal, da je prav ta (r. hodil okoli prodajalne. Zahvala. — Da je naša veselica na velikonočni pondeljek vspela tako sijajno, pripomogla so s svojim izbornim sodelovanjem sledeča društva: Pevsko in izobraževalno društvo »Prešeren" v Št. Petru, s svojim izvrstnim in preciznim nastopom. Odlikoval se je tamburaški zbor „ Slovenske Čitalnice" v Dol. Vrtojbi, kakor tudi izboren možkl zbor „Braj-nega in pevskega društva" v Dol. Vrtojbi. Kazen teh se je odlikoval naš pevski zbor, katenga je spravil naš gospod nadučitelj Iv. Zora na stopinjo dovršenosti, kakor tudi naš vrli tamburaški zbor, kateri je tudi to pot izvrstno igral. Častno rešili so tudi svoje uloge v igri „Županova Mieika" naši diletantje, in sicer, kot Jaka g. Iliko Markič, kot Adžo g. Albin Čeme, kot Glažek g. Franc Žibe^.ik, u> etii ljubki igralki Roža L. in Tonica B., katere ste igrali svoji ulogi za naše razmere dovršeno- Pa tudi ne pozabiti g. Filipa Pahor, ki je precizno igral Sussheinia, kakor je tudi g. Jožef Felicon častno rešil svojo nlc^j Windberga, naša deklamatorka, ljubka Anica HešCie se je tudi to pot odlikovala. — Vsa čast g. Francu G., ki je mnogo pripomogel, da se je cela igra tako dobro vršila. Hvala vsem tem imenovanim društvom in sodelovalcem, hvala pa tudi g. finu fian, kateri je vse to veselico takorekoč inspiciral in pripomogel k tako Častnemu