MI IN gospod ZUPAN / ; Nastop poslanca v republiški skupčini, k je hkrati tudi domžalski župan -E.A. SCHWARZBARTLA, dne 5. marca 1992, verjetno nikomur ni neznan, saj je bilo o tem prelitega mnogo črnila. Na njegov nastop je reagiral med drugimi tudi naš sindikat s protestnim pismom: Spoštovani gospod Ervin A. Schvvarzbartl Že precej časa nam parate živce z vašim maloposestniškim opravljanjem na demokratičnih volitvah vam zaupanih dolžnosti. Vaše izvajanje v slovenski skupščini, ob sprejemanju pokojninskega zakona pa je napolnilo mero čez rob, zato bi vam radi sporočili naslednje: Izvolili smo vas, da bi tudi v našem imenu pripomogli ustvariti pogoje za človeka vredno življenje, ne pa da nam delate sramoto pred vso slovensko javnostjo. Ne odrekamo vam pravice, da živite v srednjem veku, vendar ne želimo, da s svojo miselnostjo posiljujete nas, ki bi vendarle že enkrat radi pokukali v obljubljeno deželo 20. stoletja. S svojimi plačami se čedalje teže prebijemo skozi mesec, zato nam je še toliko bolj žal denarja, ki ga naša država troši za vaše poslanstvo. Zato od vas pričakujemo le še to, da ne boste zavlačevali priprav na naslednje volitve, kajti napake z imenom Schwarzbartl ne bomo ponovili. DELAVCI TOSAME Na to pismo smo od mag.Schvvarzbar-tla prejeli naslednji odgovor: Spoštovani gospod direktor! Od vaših delavcev sem prejel telefaks vsebino, ki jo lahko preberete (glej prilogo). Prosim, če ste tako ljubeznivi in mi storite uslugo in objavite tudi moj odgovor. Hvala in lep pozdrav! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE mag. Ervin A. SCHWARZBARTL, dipl. ing. DELAVCEM TOSAME Dne 9. 3. 1992 sem prejel faks iz vaše tovarne. Ker se “delavci Tosamc“ niso podpisali, sem prosil vodstvo podjetja, da preko običajnega sistema obveščanja v firmi (oglasna deska, obvestila) objavi to sporočilo. Ne vem, če ste me prav vi izvolili za poslanca; zakaj številni, ki tudi trdijo, da so me izvolili, me v mojih prizadevanjih za pravice in bonitete materam podpirajo. Tako ne vem, komu naj verjamem. Volitve so bile pa tajne. Kaj sem resnično rekel in kaj mislil s svojim nastopom v Parlamentu, si pa lahko preberete v dnevnem časopisju, ki je objavilo moje odgovore in celotno besedilo govora. Stvarni tako preprosta, kot bi jo radi prikazali nekateri. Tudi 20. stoletje ni obljubljena dežela, kot pišete, ampak težek boj za trg, ceno, moralne vrednote razvitega sveta, kreativnost in socialne bonitete vsem, ki jih družba posebej rabi ali jim kot humana želi pomagati. Ni naključje, da morajo biti ženske in moški do 93. leta v Evropi po pravilih izenačeni in ni naključje, da imajo matere večje ugodnosti. Žal tega ne bomo rešili z žalitvami in diskvalifikacijo posameznikov, ampak s spremembo vrednot. Predsednik SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE mag. Ervin Anton SCHWARZBARTL, dipl. ing. Županu je v imenu direktorja odgovoril g. ANŽIN. Spoštovani gospod predsednik Odgovarjam vam v imenu direktorja, ki je v tem tednu odsoten. V zvezi s pismom, podpisanim z “delavci TOSAME" vas obveščam, da je pismo posredoval Odbor sindikalnih zaupnikov, ki sc predhodno ni posvetoval niti z vodstvom podjetja niti s kolektivom. Odbor sindikalnih zaupnikov je bil seznanjen z vašim odgovorom. Lep pozdrav. Vodja splošno kadrovskega sektorja: Franc ANŽIN dipl.iur. Naš protest (in še protest Induplati, VVZ Domžale, OS Dob in OŠ Moravče) je bil omenjen v obširnem članku Janeza Petkovška v Delu, dne 12.03.1992. Reakcija ene od bralk je bila taka-le (objavljamo brez korekcije slovničnih napak): Ljubljana, 12.03.1992 Spoštovani... koliko zaslužite spoštovanja - pa presodite sami! Kaj je treba tega podpisovanja? Na eno od teh šol sem vprašala, če je dotična t o v a r i š i c a, ki je bila pri telefonu prebrala “kaj je hotel povedati", prispevek župana Schwar-zbartla. Rekla je, da ne , da nič ne ve .... Bila je ljubezniva in mi je celo povedala, da je bila toliko ljubezniva, da me je poslušala. Hvali ji! Vse kar počnete me spominja na čase, ko je bilo treba linčati Kocbeka in žrtve dachavskih procesov! Pa se poslušalcem še sanjalo ni kdo sploh Kocbek je in kdo so tisti “besni izdajalci". Tako gre to, ko stopijo na plan vojaki revolucije. In mi ...imamo teh vojakov kot listja in trave in predavajo na univerzah itd... in so direktorji po tovarnah in so trdno zasidrani v šolah. Tovarišice in tovariši, le tako naprej! Samo s pobiranjem podpisov in blatenjem vodilnih bomo prišli z domovino z zdrahami naprej! In bomo bogati! in “štrajki" s tem sc veliko zasluži! In splavali bomo iz strahotno okradene, namerno uničene Slovenije! Pa lep pozdrav! Herica Kumer, Ljubljana P. S. Je v vas, ki boste dobili to pisanje v roke, toliko smelosti in prečitali tole v vašem kolektivu? K pisanju me je vzpodbudil novinar, gospod - tovariš Janez Petkovšek, DELO z dne 12.03.1992. Dne 16.03.1992 je župan obiskal naše podjetje. Pogovarjal se je z direktorjem in si tudi ogledal našo proizvodnjo. Javno je na sindikalni protest odgovoril v Dnevniku z dne 25.03.1992. ■ ML KVALITETA, KVALITETA Lansko jesen smo se za nabavo izčeskov usmerili na tuje trge. Ker bili vzorci primerni, smo se odločili za pakistanski izčesek. Prve pošiljke sv 'ile v redu, medtem ko je zadnja neuporabna. Takih dobav ne moremo tolerin. fi, zato smo sprožili reklamacijski postopek s sodelovanjem zunanje inštitucije. V pogovoru s Tončko VIDENŠEK -vodjo službe kakovosti in Miranom ZUPANČIČEM - vodjo proizvodnje, smo izvedeli: Miran Zupančič in Tončka Videnšek “Do nedavnega smo dobivali izčesek iz Gline in preko Trgosirovine Zagreb, nekaj jo dobivamo iz Ajdovščine, vendar premalo za naše potrebe. Dobava iz Vranja je povsem ukinjena, v Sloveniji ni velikih predilnic, ki bi proizvedle dovolj izčeska, saj ga večinoma porabijo same za manj kvalitetne tkanine. Slabe kvalitete ne smemo tolerirati. Pakistanski izčesek naj bi bil kvaliteten. Vendar je problem, ker ta material ni standardiziran, zbiralci pa ne poznajo zahtev uporabnikov, zato je kvaliteta dostikrat vprašljiva. V bodoče bo treba več pozornosti posvetiti pogodbam in vanje vnesti podrobne podatke o zahtevani kvaliteti. Najvažnejši dejavnik ne bi smela biti cena,saj cenen izčesek ni nujno najcenejši. Prav verjetno je nekoliko dražji izčesek kvalitetno zanesljivejši, saj nekva-litete ni mogoče odpraviti v taki meri, da se ne bi obdržala tudi na končnem izdelku. Z reklamacijami so veliki stroški, pri uporabi takega materiala je rizik večji, ker ne moremo zagotoviti konstantne kvalitete. Veliko pričakujemo od vpeljave ISO standardov od 9000 - 9004. Ti standardi določajo pravila za vse službe, ki tvorijo neko celoto oz. so vključene v proizvodni proces, v krog kakovosti. Po teh pravilih se mora ravnati vsaka posamezna služba (marketing, razvoj, nabava, proizvodnja), vsak sektor. Proizvodnja ne more kvalitetno delati, če službe ne delajo kvalitetno. Čimprejšnja uvedba ISO standardov je vstopnica za Evropo ’92, o čemer tako radi govorimo. Overovitev tega sistema s certifikatom bo pomenilo, Naš adut so izdelki iz vate. da smo kvaliteten proizvajalec in dobavitelj . Naši najbolj prodajani izdelki so izdelki iz vate. Zato se splača potruditi za čimvečjo kvaliteto teh izdelkov, saj to pomeni boljšo prodajo in večji renome podjetja. Ti izdelki gredo na tuje trge, ki zahtevajo določeno stopnjo kvalitete. Uvedba ISO standardov naj bi preprečila nabavo nekvalitetnih surovin, zato je nujno, da zavest o potrebni kvaliteti poseže v vso sktrukturo podjetja. Naše zahteve morajo biti jasne, pri tem veliko vlogo odigra politika nabave. Če bomo do dobaviteljev zahtevnejši, če bomo dosledno zahtevali kvaliteto, nas bodo tudi oni resneje jemali. In kot že rečeno, dobave slabih materialov ne smemo tolerirati." 7. maj 1992 VOLITVE v delavski svet in disciplinsko komisijo. Predlagajte svoje predstavnike! Evidentiranje se je začelo 7. aprila in traja do 21. aprila, ko bo zbor volilcev. 4 IŠČEMO NOVA TRŽIŠČA Z osamosvojitvijo so se za Slovenijo praktič’ ,aprla vrata v bivše jugoslovanske republike. Da bi rešili problem pror' izdelkov, se bo treba usmeriti na druga zunanja tržišča - bodisi tista, n naterih smo že uveljavljeni, bodisi poiskati nova. Vodja izvozno - uvozne službe JANEZ ROZMAN je povedal: “Naši partnerji so slovensko osamosvojitev pozitivno sprejeli. V tem smislu se je zelo izkazal naš dolgoletni partner Hartman iz Heidenheima s povečanim naročilom za komprese in Lehman s povečanim naročilom za gazo. V povezavi s Hartmanom se nam je odprlo tudi novo tržišče v Franciji, kjer ima Hartman svojo tovarno in distribucijski center. V kratkem pričakujemo tudi obisk Hartmanovega generalnega direktorja dr. Bauerja, od katerega si obetamo nove dogovore. Kar se tiče drugih tržišč, se nam odpirajo možnosti plasmaja gaze v Italijo, pogodbe za približno 2 milijona metrov gaze so že sklenjene. Svojo ponudbo skušamo plasirati tudi na vzhodna tržišča in v tretji svet -to je v Afriko in na Bližnji vzhod. Razmišljamo o povezavi s tujimi partnerji, s katerimi bi na teh tržiščih skupaj nastopali. Konkretnega glede teh načrtov še ne morem povedati nič, saj smo še v fazi dogovarjanj. Osamosvojitev nam je prinesla nekaj težav s carinami, vendar pa smo do danes uspeli zunanjetrgovinsko poslovanje s Švedsko, Italijo in Nemčijo že precej poenostaviti. Za letos smo si zastavili precej ambiciozen plan, izvoz naj bi za 100 % povečali. Prvi rezultati so že tu. Izvoz se postopoma veča in upamo, da bodo rezultati iz meseca v mesec boljši. Precejšnjo oviro v poslovanju predstavlja pomanjkljiva zakonodaja na zunanjetrgovinskem in deviznem področju. Uvoz je pogojen z izvozom v razmerju 1:1. Svoje obveznosti plačujemo s tekočimi prilivi in nakupom deviz pri poslovni banki. Ta nam je tudi odobrila limit v znesku 300.000 USA $ za odpiranje akreditivov za uvoz surovin. ll|j:|l|||:||||||ii| Glede na povpraševanje in doslej sklenjene pogodbe ocenjujem, da bomo sčasoma z izvoznimi naročili polno zasedli kapacitete v tkalnici širokih tkanin, saj je zanimanje za gazo veliko, prav tako tudi za komprese in VIR 30“. ZANIMA VAS Na sindikalnem občnem zboru ste postavili direktorju več vprašanj, odgovori nanje pa so naslednji: 1. Kakšne so naloge komercialnega sektorja za izboljšanje poslovanja podjetja? Naloga komercialnega sektorja je analizirati tržišče t. j. obdelati prisotnost naših izdelkov na trgu in povečati izvoz. 2. Ali se bodo res ugotavljali trajni presežki? Trajni presežki delavcev se ne ugotavljajo, prav tako ne obstajajo nikakršni seznami, o katerih se širijo govorice. Morda imate v mislih sezname rednih upokojitev in možnih predčasnih upokojitev, za katere je povsem normalno, da jih v podjetju imamo. Če bomo ugotovili, da je število delavcev v podjetju treba zmanjšati, bomo izkoristili možnost predčasnih upokojitev in dokupa let in sicer pod enakimi pogoji za vse delavce. Naša prihodnost pa je odvisna seveda od uspešnosti poslovanja in prizadevanj nas vseh. 3. Kaj je z lastninjenjem? Predlog Zakona o gospodarskih družbah s tezami je pripravljen in bo šel v reden postopek v Skupčino RS in pred tem na ustrezne odbore. Sprejet zakon bo osnova za privatizacijo družbenih podjetij. 4. Kakšni so izgledi za tkalnico širokih tkanin? V TŠT se pojavljajo zastoji zaradi motene oskrbe s prejo za proizvodnjo gaze težje gramature za izvoz, medtem ko je gaze kot polizdelka za redno proizvodnjo dovolj na zalogi. V tem oddelku se postopoma uvaja GMP -sistem dobre proizvajalne prakse. S tem se bo spremenil način dela v oddelku. Znane so tudi težave z delovanjem klima naprav, vendar pa se stanje zboljšuje. Ostali pogoji - pra-šnost, prepih so vprašanja tehnične in operativne narave, ki se posredujejo odgovornim vodjem sektorjev. Janez Rozman, rad se pohvali, daje najstarejši v TOSAMI, bo počasi “izpregel", na uvajanju pa je že nova moč, zaenkrat pomočnik vodje izvozno-uvozne službe IGOR MATIČIČ dipl.oec. Star je 29 let, doslej je bil zaposlen v Slovenijalesu v Ljubljani kot komercialist na izvozu galanterije široke potrošnje. Končal je ekonomsko fakulteto smer “mednarodni ekonomski odnosi* 1 2 3 4*. Obvlada angleški in francoski jezik, malo italijanskega, uči pa se tudi nemščine. Igor Matičič je za svojo diplomsko nalogo z naslovom Analiza osebne potrošnje na podlagi gospodinjskih proračunov prejel Prešernovo študentsko nagrado. Čeprav Igor zdaj živi v Ljubljani, je po rodu Domžalčan. Do poroke pred letom in pol je živel v Domžalah, zato je bila odločitev, da se zaposli pri nas toliko lažja. “Prvi vtisi o TOSAMI so dobri. To je zdrav kolektiv, verjetno pa bo treba tudi kaj spremeniti, se bolj usmeriti v izvoz, saj bivši jugoslovanski trg za nas ne bo igral več take vloge kot jo je doslej. Energičneje se bomo morali usmeriti na konvertibilne trge, tudi z nekaterimi novimi prijemi. Pri tem bo kot prvi zelo dobrodošel novi katalog, ki bo prikazal celotno paleto naših izdelkov. Potrebno bo torej še večje angažiranje na področju izvoza, za kar pričakujemo podporo in sodelovanje vseh sektorjev, služb in proizvodnje.” PRODAJAMO STANOVANJA Novi stanovanjski zakon (Ur. list RS 18/91) omogoča vsem imetnikom s o-vanjske pravice, da družbena stanovanja, v katerih stanujejo, odkupijo d lastnika. TOSAMA je bila lastnik 31 stanovanj. Imetniki stanovanjske pravice oz. njihovi ožji družinski člani so jih do danes odkupili 23, od tega 15 z enkratnim odkupom in 8 na obročno odplačevanje. Cena je bila več kot ugodna, vendar še vedno dovolj visoka, da je prav vsi imetniki niso sposobni plačati. V dveh letih od uveljavitve stanovanjskega zakona bo možen odkup pod ugodnimi pogoji. Kdor stanovanja ne bo odkupil, bo z lastnikom sklenil najemno pogodbo. Večina kupcev se je odločila za nakup takoj, ko je bilo to mogoče in ko je bila vrednost točke še najnižja. Pod takratnimi pogoji -pogodbe so se sklenile v novembru 1991, plačilo pa je bilo treba nakazati najkasneje v 60 dneh, torej do januarja letos, se je najcenejše stanovanje dobilo že za okoli 250.000,00 SLT. Večina kupcev je možnost odkupa sprejelo kot ugodnost, našli pa so se tudi taki, ki so pravico (ni to obveznost!) do odkupa sprejeli kot hudo krivico (eden od bližnjih sorodnikov takega kupca si je celo privoščil zmeijanje po telefonu). Kaj pa o teh nakupih pravijo naši sodelavci, ki možnosti odkupa družbenega stanovanja nimajo? MIRJAM ORAŽEM “Z družino stanujem v hiši moževih staršev. Stanovanje sva si sama uredila. Mislim, da so družbena stanovanja res poceni, nikoli več ne bo in niti nikoli doslej ni bilo mogoče dobiti stanovanja za ceno enega Jugota. Na eni strani taka razprodaja, po drugi strani pa stanovanje na prostem trgu stane povprečno 90.000 DEM. Prav žal mi je, da sama ne stanujem v družbenem stanovanju. Z veseljem bi ga kupila po taki ugodni ceni. Z možem nameravava graditi, vendar sva doslej komaj zbrala denar za nekaj lesa in že- leza. Dobiti od družbe stanovanje, se vanj lepo vseliti, potem pa ga poceni kupiti - to je več kot super!“ IZTOK LAMBERŠEK “Nimam še svoje družine, vendar bo prišel čas, ko bom moral reševati svoje stanovanjsko vprašanje. Sprašujem naokoli, če je mogoče kje dobiti stanovanje po taki ceni, kot ga lahko kupijo nekateri. Hudo žalmi je, ker nisem med tistimi, ki bodo poceni prišli do stanovanja in se z žalostjo zavedam, da take priložnosti ne bo nikoli več!“ ■ ML Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom Osnove v mesecu aprilu Nagrade mentorjem in inštruktorjem 1.871,50 SLT/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 3.119,20 SLT/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 1.248,00 SLT - polovična dnevnica 636.00 SLT - znižana dnevnica 462.00 SLT Kilometrina z osebnimi vozili 16,60 SLT/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 74.00 SLT/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 90,00 SLT/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 106,00 SLT/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 122,00 SLT/dan - oddaljenost nad 16 km 140.00 SLT/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 46.788,00 SLT Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 1,28 SLT - tekoči kilometer 0,86 SLT - spremljevalec tovora 0,52 SLT ■ Albina Kosmač OBČNI ZBOR GASILCEV (KOLEGI GASILCI, GASILKE, POZE aVLJAM TUDI GOSTE Za nami je eno najbolj pestrih let, v katerem se je zvrstilo toliko dogodkov, kot jih normalno doživlja cela generacija. Naj bodo spremembe še tako velike, še tako pomembne: gasilstvo ostaja gasilstvo in je v tako burnih časih še veliko bolj pomembno. Jože Kerč, novi predsednik Ne glede na okoliščine, ki so sicer motile redno delo naših gasilcev, je del zastavljenih nalog bil vendarle iz- vršen. Da ni bilo izvršenega več, je krivo tudi to, da se poskuša najti gasilstvu novo vsebino, ki pa največkrat nima nič opraviti s temeljnim ciljem: varstvo pred požari in reševanje materialnih dobrin v drugačnih oblikah nesreč. So res krivi dogodki za relativno pasivnost nas gasilcev v tem obdobju? Pričakovali bi nasproten učinek - še bolj zagnano delo pri usposabljanju in drugih nalogah, ki smo si jih zastavili. Pohvalimo pa se še vedno lahko z izpolnjeno dolgoletno željo. Končno smo dobili naš orodni avto, kar pomeni kakovostnejše delo našim kolegom, poklicnim gasilcem. Na koncu bi morali biti tudi malo žalostni. Že lani bi morali praznovati ne ravno skromni jubilej 40-letnico prostovoljnih gasilcev v Tosami. Upajmo, da zaostrene razmere v gospodarstvu letos ne bodo spet zatrle sicer planirane aktivnosti. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, daje naše delo teklo še kolikor toliko dobro, iskrena hvala novemu predsedniku GD TOSAMA, Jožetu Ker-ču pa bolj srečne čase in čimveč uspeha. Zaključim naj z našim pozdravom: NA POMOČ! ■ Jože Prenar AKTIVNOST ČLANIC IGD TOSAMA V LETU 1991 V letu 1991, jubilejnem, je imelo IGD TOSAMA 40 let obstoja in delovanja. Na področju gasilstva nas članice društva tudi tokrat niso razočarale. Vedno so si vzele toliko časa, da so se udeleževale vaj in posvetov. S svojo nesebičnostjo in delom so se urile na raznih vajah za tekmovanja, predvsem pa za urjenje in spoznavanja orodja za obrambo našega podjetja v primeru požara ali drugih nevšečnosti. V letu 1991 so se članice udeležile štirih posvetov, v katerih smo se dogovarjali o nadaljnem delu v društvu in reševali sprotne probleme. Bile so tudi uspešne na tekmovanjih in dosegle naslednje rezultate: - Tekmovanje INDUPLATI Jarše 7. mesto - Občinsko gasilsko tekmovanje v Jaršah 1. mesto - Regijskega tekmovanja v Mengšu 3. mesto. Na tekmovanju regij Kamnik - Litija - Domžale so bile naše članice edine iz vrst industrije in tako dokazale dolgoletno pripadnost društvu. V letu 1992 zabeležimo v društvu 20 - 25 aktivnih članic, to pa pomeni, da bi bila udeležba na vajah in drugih aktivnostih lahko številčnejša. Zato nas v letu 1992 čaka ogromno dela in dolžnosti v društvu kot tudi na delovnem mestu. Za to pa moramo poskrbeti prav vsi, ki smo kakorkoli povezani z delom v našem društvu, društvu IGD TOSAMA. Naj zaključim to poročilo z željo, da bi bilo leto 1992 resnično bolj uspešno, predvsem pa mirno. ■ MARJAN DROBNE UPOKOJITVE Sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je pospešila upokojitev 11 našim sodelavcem. Ob slovesu so povedali marsikaj zanimivega, pa kaj bi tudi ne, saj je večina preživela v TOSAMI več kot polovico svojega življenja. Da so se dobro počutili v kolektivu potrjuje dolgoletna zvestoba v TOSAMI. Tako odhajajo s ponosom in obenem bojaznijo za usodo TOSA-ME, glede na razmere, ki nam ne prinašajo nič obetajočega. Želijo, da bi še naprej s pridnostjo in kvalitetnim delom dokazali sposobnost obstoja in uspešnega poslovanja. Pa poglejmo kdo so naši “novi upoko-jenci“: KRIŽNIK IVANKA, iz konfekcije, v Tosamo je prišla leta 1970 JERIN TONČKA, iz konfekcije, v Tosamo je prišla leta 1977 BRODAR FRANČIŠKA, nazadnje zaposlena v mikalnici, v Tosami od leta 1975 ZUPAN RAFKO, vodja izmene v pripravljalnici, v Tosami od let '975 CERAR BERNARDA, iz tke ce ovojev, v Tosami od leta 1963 ANDREJKA ANDREJ, vodja izmene v tkalnici ovojev, v Tosami od leta 1953 JERETINA FRANC, voznik viličarja v skladišču surovin, v Tosami od leta 1960 DEMŠAR TEREZIJA, iz konfekcije, v Tosami od leta 1958 KUMP CIRIL, zidar, v Tosami od leta 1965 KRULC SREČO, iz vlaknovinskega oddelka, v Tosami od leta 1959 OSOVNIK MARIJA, iz mikalnice, v Tosami od leta 1965 Vsem sodelavcem ob odhodu v zasluženi pokoj izrekamo iskreno zahvalo za ves trud in delo, ki so ga vložili v razvoj in napredek naše TOSAME. ŽELIMO JIM ZDRAVO, MIRNO IN ZADOVOLJNO UŽIVANJE UPOKOJENIH LET. SREČNO! SINDIKALNI OBČNI ZBOR V uvodu je predsednica IO TOSAMA pojasnila naloge in prizadevanja dela sindikata. Delovanje je bilo usmerjeno v skrb za polno varstvo pravic delavcev, sprejem in izvajanje individualnih in kolektivnih pogodb ter njihovo spoštovanje. Pogodbe so bile spoštovane in usklajene, kar je rezultat doseganja dobrih delovnih rezultatov vseh delavcev podjetja. Sindikat sodeluje z organi podjetja, zaželjeno pa je večje vključevanje vseh članov sindikata v oblikovanje idej in reševanje težav. Prav zato je dana možnost posredovanja zahtev preko sindikalnih poverjenikov na IO. V nadaljevanju so bila posredovana poročila o delovanju komisij. Velja omeniti, da sindikatu primanjkuje finančnih sredstev zaradi omejitve Sklada skupne porabe. Tako se bodo zbrana sredstva članarine namenjala le za dogovorjene stroške. Pripomb in vprašanj na poročilo ni bilo in so bila sprejeta v posredovani obliki. Direktor g. Edvard Peternel je prisotnim posredoval informacijo o poslovanju podjetja v letu 1991 ter obrazložil, s kakšnimi težavami se srečujemo v tekočem letu. Leto 1991 smo poslovno razmeroma uspešno zaključili. Težja je situacija v letošnjem letu. Največ težav povzroča izguba tržišča, neurejeni odnosi v plačilnem prometu in uvoz. Splošni padec standarda in pomanjkanja denarja (zdravstvo itd.) se čuti tudi pri prodaji na slovenskem tržišču. „ Področje izplačevanja plač je omejeno z zakonom. Z ukinitvijo le tega bomo glede na finančno sposobnost poračunali zaostanek do višine, ki jo določa kolektivna pogodba in izvedli poračun za leto 1991. Ocenjujemo, da se bo navedena situacija izboljšala tako na področju prodaje, povečanem izvozu in drugih sferah proizvodnje. ZA H V A L A Končano. Najdaljše obdobje mojega življenja je minilo. Kot sem iz dobrih in slabših nitk stkala tisoče metrov tkanin, se je iz bolj in manj prijetnih trenutkov stkalo dni in let za polno delovno dobo. Že okušam novo obdobje svojega življenja in ugotavljam, da je kar prijetno, vendar pa vseeno nisem pozabila na vas, sodelavke, sodelavci iz ERS in druge, saj me na vas spominja izjemno darilo, ki mi bo, upam, še dolgo lepšalo življenje. Vsem iskrena hvala zanj. Vodstvu podjetja se zahvaljujem za lepo knjižno darilo in želim dobre poslovne uspehe. Vsem v kolektivu TOSAME pa želim lepšo prihodnost. Upokojenka PAVLA DREŠAR Ob ne idni izgubi dragega očeta JAKO' KORANTA se zahvaljujemo ni im sodelavcem in prijateljem ■ crečeno sožalje in spremstvo na .egovi zadnji poti, OKTETU TO-SAMA za odpete žalostinke in hvala govorniku. Vsem še enkrat hvala. Hčerka z družino NAGRADE Tokrat ste bili pri reševanju magičnih kvadratov že pogumnejši. Izžrebali smo pravilne rešitve naslednjih reševalcev: 1. nagrada: IVANKA KOVIČ, upokojenka 2. nagrada: LIDIJA ŠLIBAR, pripravljalnica 3. nagrada: SONJA GREGORIN, SKS Čestitamo! Ob smrti moje drage mame JOŽICE LIPOVŠEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v mi-kalnici, ter sindikatu TOSAMA za denarno pomoč. Iskrena hvala za izreke sožalja in vsem, ki ste jo spremenili na zadnji poti. FRANCKA MONETA Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Nada Korošec, Danica Avbelj, Marjana Lubinič, dipl. iur., glavni urednik. Glasilo podjetja TOSAMA Vir, Šaranoviceva 35. Izhaja enkrat mesečno v 1400 izvodih. Tisk: Papiroti Krško, d.o.o. Vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice se ob odhodu v pokoj prisrčno zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo v trajnem spominu. Prav tako se zahvaljujem vodstvu kolektiva za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Še enkrat hvala vsem! FRANCKA MONETA Priznanj e ____TOSAMA__ Vsem sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za vso izkazano pozornost in darilo, ki mi bo v trajen spomin. Enaka zahvala velja tudi vodstvu kolektiva za knjižno darilo. Hvala vsem skupaj! MIRA MIKETIČ Ob boleči izgubi ljube mame BERTE ŽAMUT se zahvaljujem sodelavkam iz otroške konfekcije za izrečeno sožalje in sindikatu podjetja za denarno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z mano. MILICA BELA Ob smrti moje mame MARIJE BEDE NK, se iskreno zahvaljujem sodelavkam SKS za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Hvala sindikatu TOSAME za denarno pomoč. URBANIJA CIRILA za sodelovanje Društvo invalidov Domžale — Domžale, 21.03.1992 f?} /