SKLADI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
SREDSTVA ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE
Sredstva za samostojno raipolaganje so del splošne ljudske imovine, ki se. formira na oiačin določen s ipredpisi v obliki posebnih denarnih sredstev, s katerimi razpolaga gospodarska organizacija sa-mosiojno.
Sredstva za isaiiuostojno irazpolaganje. pri gospodarskili ©rgauizacijah v mdu-striji, prometu, jgozdarstvu in izuuanji' ugovini se oblikujejo iz dobička teh or-gajiizacij (po odvodu dela za plače iz dobička) tako, da se odvcile odstotek, ki ga določi občinski Ijudski odbor v mejali predpisanili z zveznun družtaeirim planom. Gospodarske orgamzacije drugih vej de-javnosti odvedejo ta sredstva iz svojega dohodka. to je same določajo, koliko rea-liziranetjra dohodka bodo oddelile- na osfbne dohodke delavcev. a koliko na skladc gospodarske organizacije (Ijudski odbor lahko določi najmanjši odslotek odvajanja  v  sklade).
Tako odvedena sredstva oblikujejo tklad za samostojuo razpoluganje gospo-dar&ke organizacije. V ta sklad je mogo-če vnesti tudi sredstva družbene skup-nosti ( s posebnimi predpisi), dclovni ko-lektiv pa lahko fudi sklene, da bo del ali ves znesek dobička za plače nad tarifnim pravilnikom  vnesel v  ta sklad.
Zakaj   jih   je  mogoče  uporabiti
Temeljni namen teh sredstev je omo gočiti gospodarski organizaciji, da samo sfojno vlaga v sklad obratnih sredstev, t osnovna sredstva in da investira. Za ta sredstva plačuje gospodarska organi-zaoija obresti in je zato njen interes, da izrršuje naložbe. Po drugi strani krepi s povečanjem teh  skladov svojo dejavnost.
Inves6irati je mogooe bodisi v gospo-darske namene bodisi v objckte družbe-nega standarda. V gospodarske naniene azpolnjuj-e ;gospodarska organizacija >iz teh sredstev zakonske obveznosti, ki jih ima    kot    in-vestitor,    če    se    investioije
opravljajo iz družbenih skladov, a z nji-uii ne rnore bremeniti skupnega dohodka. Gosp-odarska organizaoija lahko investira tudi skupaj z drughni gospodarskioni or-ganizacijami, lahko invfstira v dejavnost drugih gospodarukili organizacij, za ka-terih dejavnost inia intures, ali pa laliko odstopi svoja sredstva družbenim inve-sticijskim skladoin.
Iz teh sredstev lahko gospodarska or-ganizaoija ustanavlja tudi druge sklade, ki sicer niso obvezni.
Sredsiva za samosiojno razpolaganje Ia#hko gospodarska organizacija vloži tudi v stanovanjsko graditcv ali kakšno dru-go zgradbo, ki služi družbenemu stan-dardu, kakor so to anibulanite po pod-jctjih, jasli, restavracije, klu'bi itd. To lahko iiapravi sama ali po družbenih skladih z vložitvijo dela sredstev aJi odo-britvijo posojila.
Ta sredslva jc mogoče uporabiti tudi za splošne kulturno in strokovno izobra-ževanje dclavcev, za dotacije kulturno umetniškim drustvom delavcev, za orga-niziranje šol, tečajev. predavanj, za te-lesno  izobražpvanje  delavcev   itd.
Zakaj jih ni mogoče uporabiti
Navedli smo samo najvažnejše namene, za katere je mogoče ii|K>rabljati ta sred-stva. GospodaTska organizacija ipa jiii lahko uporabi tudi za vsak drug nameu, ki ni v nasprotju z dejavnostjo gospo-darske organizacij^. Edijie omejiitv« v tem  pogledu  so  naslednje:
Gospadarska organizacija ne more sredstev za samostojno razpolaganje upo-rabiti za povišanje plač delavcev in uslužbencev. Ta prepoved se nanaša tako na plače v denarjn kakor na dajatve v naravi. kakor so stvari, hrana itd.
Drugič. gospodarska organizacija ne more dajati iz teh sredstev kreditov, ra-zen v primerih. ki smo jih zgoraj našteli (kreditiranje invcs^tioij in posojila skla-dom družbcnega standarda).
Izjemno od gornje prepovedi je mogoče dajati posamezne štipfndije študentom iu dijakom srednjib. šol, pošUjati delavce na lzpopolnjevauje iu strokovno usp-osablja-nje v državi in v lujino icr jim za to dobo dajati nadoruesulo za plačo kakor tudi nositi stroške za opravljanje stro-kovnih iz-p/tov in nadomestiti plače za to dobo.
Kaj  se  obvezno plačnje iz  teh  sredstev
Ce gospodarska organizacija nima do-volj sredstev v rezervnem skladu, čla bi plačala obveznosti, ki bremenijo rezerv-"" ni sklad, je dolžna, da prencse ustrezni znesek iz neuporabijenih sredstev za so-mostojiio raz|x>laganjc. Teh zneskov ka-kor tudi zneskov, ki so bili "vjiešeni v sklad obratniii sredstev, ni mogoče vra-čati \ sklad za samostoino razpolaganje iiiiti prenašati  v druge sklad«.
Ce je bil v sklad za samostojno raz-po-lagauje vložcn del dobička ali dohodka, ki je bil <xl družbe prcpuščen organiza-ciji v iovesticijske namenc, je iega mo-goče uporabiti samo za vložitev v sklad obratnih sredstcv, za naložbe t osnoma sredstva in investicijc.
Iz teh sredstev izpolnjuje organizacija tudi svoje obveznosti iz pogodb ali za-konov, ki z njimi ni mogole obremeniti skupuega dohodka ali dobička gospodar-ske organizacije, kakor so: pogodbene kazni, are, odstopnine, madomestilo iza škodo, iz njih daje poroštvene zneske za krafkoročnc krcdiie, vplačuje razliko do popolne vrednosti osnovncga sredstva, ki ga je prodala pod vrednostjo, ali odpisa-la pred iz^ekom roka trajanja.
Način razpolaganja
Sklep o uporabi sredstev za samostojno razpolaganje sprejme delavski svet go-spodarske organizacije. Fri tem je ome-jen z namenom, ki je določen v pravilih podjetja in predpisih. Po pravilih orga-nizacije je rnogoče to pravico do razpo-laganja prenesti za določene namens (na primer za strokovno usposabljanje) na upravni odlx>r ali direktorja.
Med letom je mogoče razen teh konč-nih fazpola.ganj. ki so možna samo glede sredstev vncšenih v sklad za samostojno razpolaganje po odobritvi zakljnčnega računa gosp«darske organizacije. začasno uporabljati sredstva iz tega sklada kot obrtna sredstva, potem ko napravi g<v spodarska organizacija začasni obračun skupnega dohodka.                         V. J.