239. številka. Ljubljana, četrtek 17. oktobra. XI. Ivio, 1878. SLOVENSKI NAROD. labaja vbak dan, iivsomii potiertteij&e ta dneve po nesanici n. ter velja po polti prejemaš sa a v t tro - uk er n u. e deiele sa celo tato Iti gld., M pol lota b aa četrt leta 4 gld. — Za Ljabijaao bres poidjanja na dom » celo leto 18 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa en meseo 1 »hI. 10 kr. Za poiiljfde na dom bo računa 10 kr. sa mesec, 80 kr. »a četrt leta. — Za t nje doiole toliko 7eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu učit ulj o na l j u d, k\\ ftolah in za dijake velja s n i t a n a cena in sicer | Za Lfnbljano •» Četrt leta 3 gid. 60 kr.. po pol prejeman za četrt leta 3 gld. — Za ozon plaču'e od Četiiibr.opne potit-vrste 6 kr., če se ctinanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvaVrat in 4 kr. če se tri- aH veokrat trnku. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniltvo je v Ljubljani v Frane Kolimnovej hiši f\ 3 „gledaliska stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolumnovej hiši. Slovenci! Dne 19. novembra t. 1. obhajal bo veteran mej slovenk i mi rodoljubi, g. dr. Janez Blevveis, svojo 70 letnico. Vsi Slovenci hočemo ta dan slovesno obhajati. Vodo v Savo nositi bi se reklo, naštevati zasluge g. dr. Janeza Bleiweisa za slovenski narod. Zanemarjen in zapuščen je bil nad slovenski narod, kakor malokateri v Evropi, še pred 40 leti; lastni sinovi so se ga p ramo vali. Le pičlo število mož nij obupalo nad njegovo boljšo bodočnostjo, in mej tistimi odlikoval bo je uže v prvej dobi narodnega gibanja dr. Janez Bleivveis. Od tiste dobe do denes neprenehoma deluje za vsestranski napredek naroda. Vsi rodoljubi prve dobe našega probuje-oja, ki so se čutili zmožne, zbirali so se v svetišči njegovih n Novic", in budili nove moči, budili iz spanja celi narod. Z „ Novicami" o6 je temelj položil slovenskemu Časnikarstvo, slovenskoj literaturi sploh. Poleg „ Novic" je dr. Janez Bleivveis deloval tudi na druzih potih za povzdigo slovenske literature: znane so njegove zasluge za slovenski slovar in za slovensko Matico, katerej je še denes predsednik. Iskreni in globok o misleci rodoljub, dr. Janez Bleivveis, je tudi sprevidel, da slovstveni napredek narodu ne zadostuje, ako jednako-merno ne napreduje na gospodarskem polji. Zato je v „ Novicah" ljudstvo podučeval v umnem kmetovanji, in „Novice" so pripomogle dosti k gospodarskemu napredku našega kmetijstva. S tem si je g. dr. Janez Bleivveis najbolj pridobil zaupanje ljudstva, ker je v njem spoznalo pravega svojega prijatelja. Ko se je pričela v Avstriji ustavna doba, Zaklad pomorskega razbojnika. (Po Fr. Goratiickorji.) Sedmo poglavje. Sodba. (Koneo.) A njemu jutranja zarja ne bode več sijala. Jeden pomorščakov, ki navadno tako sedijo, da imajo obraz na sadnji del čolna obrnen, zapazil je za mah trenotek črno piko na površju morja; to je bila glava piratova. To-lnorščuk vsklikne, veslači v svojem delu ponehajo, in jedcu trenotek kasneje stul je čoln mirno na vodi. n Ali bte ga videli V" vpraša midshipman, ter obrne čolna sprednji del na oni kraj, ka-♦"rega mu je pomorščak označil. »Tam zadej videl sem črno piko, kakor edno glavo," o govoii mož, ter se nazaj obrne videli smo, da je njegovo delovanje od prve dobe ustavnega življenja v Avstriji do denes bila nepretrgana vrsta trdih in neutrudnih bojev, pa tudi mnogih britkostij, v katerih je kakor skala stal naš dr. Janez Bleiweis nasproti vsem viharjem, ter branil pravice slovenskega naroda, kateremu je veljal za vo ditelja, in hvaležni narod mu je pridejal lepo ime „očeta" svojega. Nehvaležni bi bili mi, ako bi bo vsega tega ne spominjali na dan, ko dopolnjuje ono po svetem pismu le nemnogim izvoljenim namenjeno visoko starost, namreč svoje 70. leto. Zatorej vse Slovence pozivi jemo, naj se priprav jo za slovesno praznovanje dne 10. novembra, vredno in dostojno slavnemu našemu dr. Janezu Bleivveis u l Odbor. Deželni zbor kranjski. (X. seja, 11. oktobra) (Dalje.) Poslanec Svetec: Slavni zbor! Izjaviti je meni, da jaz nemam ničesa proti osobi izvoljenega g. poslanca, a i meni je naglašati to, da ganijso volilci svobodno volili, in kako se je v obče njegova volitev dosegla. Kako se je od strani c. kr. vlade pritiskalo na c. kr. uradnike je gotovo to, da od vsih c kr. uradnikov narodni kandidat nij dobil nijednoga glasu, gotovo zna menje, kako so samo z dobrim svetom uporabljali šefi uradnikov njih daleč segajoči vpljiv. Prištevala se nij v tem volilnem okraju po stonjskim tretjinska priklada tudi vojna pri-klada ne. A kaj gospoda je vojna priklada? druzega nič, nego povišani direktni davek. Deželni volilni red izrecno pri volilcih velikega posestva zahteva, da se pri davku, kateri daje ker je čoln ukrenil — „a možuo je, da je to ležišče mačka.u „Na vsaki način moramo iti stvar ogledat!" vsklikne mladi dečko, katerega je njegova važna naloga navduševala, da bode lehko on vsem drugim čolnom dal znamenje, da se snidejo. „ Sicer pa mora biti kje tu v obližji, tam vesluio uže sem čolni, in tudi oni pri bregu bodo s tokom bliskoma sem lehko prihiteli. — Krepko pritegnite, fautjel" In možje, katermi ju lov tudi uže krv segrel, veslali so tuko krepko, da je čoln streli enako švignil črez površje; moč dajala jim je tudi misel, da bodo svojega mladega ča. tuika osvetiti imeli j nliko, „Tukaj je bilo," vsklikne naenkrat pomorščak gledaje v morje, — „a nikjer no-bednega mačka— damuit! tedaj je vendarle on sam bil 1" „Tam-le se je zopet prikazal," — kriči zdaj mladi kadet na svoj sedež skočivši, da njim volilno pravico v tej skupini, ne sme prištevati tretjinska priklada, nego da morajo plačevati 100 gl. direktnoga davka od svojih posestev. Bivši minister Ilohenvvart je ob času svojega vladanja takoj izdal ukaz, da se ima oštevati tretjinska priklada in tudi vojna priklada. Komaj pa je prišlo Auerspergovo mini-sterstvo na krmilo, ustrašilo se je večjega števila davkoplačevalcev, in je proglasilo Ilohen-vartov razglas kot neveljaven, ne da bi bilo stavilo na njegovo mesto kaj druzega določnega. Pustilo je „status nuo aute", saj se ve zakaj, namreč da je lahko ravnati c. k. okrajnim glavarjem tako, kakor to zahteva ravno korist vladne stranke, namreč na raznih krajih različno. Ali gospoda, deželni zbor ne more in sme tako ravnati, ako čisla kaj svojo čast, on se mora držati trdno principov, in ne proglasiti to za belo, kar je ravno prej slovesno naznačeno bilo, da je Črno. Potrdila je večina famozno volitev novomeško, kjer se je po ukazu c. kr. okrajnih glavarjev vštevala tretjinska priklada; denes pa bo zopet hoče potrditi za pravno volitev postonjska, kjer se tudi po ukazu c. kr. okrajnih glavarjev nij smela ušte-vati tretjinska priklada. No jaz mislim, da če hoče biti deželni zbor dosleden, potem se mora držati jednega uže potrjenega principa, in ni-jeden ud nasprotne stranke ne bi Brnel glasovati zato, da se volitev g. dr. Deua potrdi. Zdaj se oglasi vitez Vesteneck, ki neke notar ijske akte (?), toda brez imen, prečita. Imena notarja, ki je te izjave podpisal tudi nijsmo slišali, samo imena dveh nemčurskih vo-lilcev, katera sta se baje hotela podkupiti, In ta sta neki J. Domeniko in J. Milavec. Kdo jih je hotel podkupiti? Ven z imeni, drugače nihče nič ne veruje. Dr. Poki u k ar prosi besede za faktični bi mogel površino morja laglje prezreti — „by George bova — tam-le plava, — poprimite se veslov, ako vam je živenje drago, dobili ga bomo." „Dajte rajše drugim čolnom novo znamenje, sir," opominja ga star pomorščak, ki ne tako vnet kot mladi midshipman, bi rajši varno delal, — „on je prokleto zvita in divja butica, vrh tega pa še do skrajnosti razjarjen." Mladi mož bi sicer rad sam čast žel, da je pirata ujel, a tega pametnega predloga si nij upal zavreči. Takoj vrže v zrak svitlo gorečo kroglo, ki se je potem v sto plaintečih koscev razpršila. Vsi čolni dobili so tedaj znamenje, kam morajo najbrže veslati. Ko so se zduj ozrli po piratu, bil je uže izginil, a kmalu bo ga videli zopet, zdaj pa uže na diuzem kraju, in bregu veliko bližje, nego so si to mislili. „Ako stopi na auho," opomeni jeden po- popravek. Deželni glavar mu jo jako nerad dovoli. Dr. Poklukar pravi: Narodna stranka se nij nikakor ustrašila tega, kar je g. vitez Vestenek izjavil. Naj vlada le blagovoli sklepati i z teg a tiste posledice, ki bo umestne in pričeti preiskavo. Poročevalec vitez Langer sam za-se, za vse druge nerazumljivo nekaj govori o redno vršenej volitvi g. dr. Deu-a, kaj, to nam pa pri najholjs'cj volji nij mogoče povedati. Resolucija dr. Znrnika se ne sprejme. Nemškutarski poslanci potem volitev odobre, kot pravoveljavno. Poslanec dr. pl. Savinschegg poroča v imenu finančnega odseka o proračunu Blapske vino- in Badjerejske Sole ta leto 1870. in o poročilu deželnega odbora o zvišanji plače adjunkta in druzega učitelja na tej šoli, in nasvetuje, naj se predlog deželnega odbora, da se plača adjunkta te šole zviša od 600 na 800 gld. zavrže. Dr. Bleivveis podpira povišano plačo, kajti sedanja je enaka plačam ljudskih učiteljev, katerim je pa treba dosti menj znati, nego adjunktu na takej Soli, kateremu je bilo treba, da je sposoben za to mesto, dovršiti kmetijsko akademijo. Poročevalec Savinschegg zabavlja Črez slapsko vinorejsko Solo. Edino kar hvali je marljivost njo vodje g. Dolenca, v obče pa pravi, da je šola le na korist nekaterim Vipavcem. Dolenjci pa, kateri imajo dosti več vinogradov, nemajo od nje nikacega dobička. On misli, da je dosti 600 gld. za adjunkta te šole, in da bi bilo še najbolje, ako se kar neha, in se pošiljajo Vipavci s Štipendijami v Gorico, Dolenjci pa v Maribor. Sprejme se predlog deželnega odbora, da se plača adjunkta z SOO gld. v proračun nastavi. Potem bo tudi druge točke proračuna odobre, prošnja g. Žepiča pa se ne usliši. Poslanec Savinschegg poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželno kul turnega zaklada za leto 1370, kateri se brez debate odobri. Poslanec Robič v imenu finančnega od Beka nasvetuje: 1. Slavni deželni zbor naj se na podlagi poročila deželnega odbora in z ozirom na zaznamovane spremembe, katere finančni odsek nasvetuje, v posameznih številkah in v skup- nih zneskih potrebščine in zaklade proračuna nornišno- stavbenega zaklada za leto 1870. posvetuje, in naj nasvetovane nastavke v potrebščini z .... 3124 gld. 60 kr. v zakladi z..... 676 w — „ in v primanjkavi z . . . 2448 gld. 60 kr. odobri. 2. Deželnemu odboru Be naroča, naj upravnim uradnikom deželnih dobrodelnih naprav ukaže, da imajo posestvo nornišno stavbenega zaklada na Studencu nadzorovati o priložnosti druzih upravnih opravil podružnice Studenec, in to s pristavkom, da zaračunovanje njihovih norišno-stavbenemu zakladu nij pri-puščeno. Nadalje: Računski sklep nornišno-stavbenega zaklada za 1. 1877. glede dohodkov, stroškov in stanja premoženja se odobri. Vse to zbor brez razgovora potrdi. (Konoc prihodnjič.) Iz Bosne in Hercegovine. Iz Trebinja v Hercegovini 7. okt. [Izv. dop.] Kakor vam bode znano, marširal je 11. sep tembra fml. JovanoviČ z dvema brigadama (II. in 111.) iz Mostara proti izhodnemu in potem južnemu delu Hercegovine, kjer so bo Turki po svojem razpršenji in pobitji pri Stolcu zopet zbrali. Šli smo torej črez Doma novic v Stolac, potem skozi 4 ure dolgo bo teško za Stolcem poleg Bregave reke in bo teske na Dabar visočino, krasno in rodovitno planjavo, zelo visoko v gorah ležečo, obrob Ijeno na jednej strani s skalnatimi stenami na drugej s hrastovi no obraščenimi hribi. Ves kraj je jako romantičen in zelo podoben, po sobno soteska za Dregovo reko, kraju poleg naše Savice, od Babjega zoba do bohinjske Bistrice. Ali v srce me je bolelo, videti lepa nekdanja poslopja vsa v razvalinah, napolju njive z mahom, plevelom in s travo obraščene travnike nepokošene. Na celej planoti vlada neka tišina, grobna tihota, kajti žive duše nij zdaj tukaj, le samec, skalnati kos, prepeva svoje melodije, ne da bi ga kdo motil. Tu se najbolj vidi, kake nasledke je imelo triletno krvoprolivanje. Tu je zapalil Turek kristijanu njegovo bivališče, kristijan pa zopet Turku maščevaje so. In kakor je tukaj, tako je po vseh krajih, kjer smo hodili, od Stolca do Trebinja. Po vseh teh dolnjih krajih hercegovskih nij sem videl ne jedne koče, še menj pa večjega pohištva, ki bi streho imelo, vse je vpepelil bo vraž niko v o ge nj, ia raz-valil njegov meč. Z Dabar - visočine marširali bdio skozi Fatnico in Piano v Bilek, katero so nam rnogorcl izročili, potem Brno šli v Trebinje, kjer smo se še z jedno brigado (general Nagy) zjedinili. Na celej tej jako dolgej in težavnej ekspediciji nijsmo do zdaj bli nikjer na sovražnika trčili, kajti vsi Turki zbrali so se v selih: gornje in dolnje Graničarevo, Župa, posebno pa v visoko na sivej, strmej in izolirane] skali kvišku kipečej tvrdnjavi Klobuk. S tremi brigadami začeli smo torej 21, septembra operacijo proti temu glavnemu gnezdu turške VBtaje. Celo to, Bicer interesantno, ali jako težavno ekspedicijo vam bom, ako bo mogoče, pri priložnosti bolj na tanko opisal, ako preje spretnejše pero tega ne stori. Denes le toliko opomnim, da smo šli e našimi konjiči iz gore v goro, in navadno po tako strmih potih, da Brno morali ad ver-bum konje za rep držaje črez skale in stene navzdol spuščati. Tudi ne bom nikoli pozabil nočij od 24. do 28. m. m., v katerih je dež lil in burja pihala, da bo nam vsi ognji po-gasnili. Do kože premočena bvA se z dr. Šav-nikom kakih 500O' visoko v oblakih pod jedno* skalnato steno s hrbtoma skupaj tiščala, da bi vsaj ta del života Ruh ostal, in vedno sva čakala, kateri bode prej zmrznil; tako je bilo 4 dni in 4 noči. Posebno noči so bile neiztrpljivo dolge, kajti na. trdem, mokrem in mrzlem kamenu sedeti ali čepet«, glavo skoraj pod koleni, ako nečeš, da ti burja okolo ušes ne brije in dežnih kapelj kakor bob v steno v obraz ne vsiplje, da te vse kosti bolo" in vsi sklepi otrpnejo, ter do kože moker in od mraza drhteč, očesa ne stisneš, — tega Se niJBi skusil, in ti tudi nikdar kaj tacega ne želim. Kaj smo jedli in pili te 4 dni, ker mej tem je Trebinjčica, ki teče mej Graničarevim in Klobukom tako narastla, da je naši tovorni konji ni j so mogli prebresti, lehko si sami mislite. Čudim se torej, da človeška narava toliko hudega prestati more, kajti razen otrpne-nih udov in nekaj nahoda sem se 20. m. m. zopet zdrav splazil iz teh neprijetnih robov, in iz sivega skalovja, kajti po 4 dnevnem morščakov, kateri so zopet vesla nategnili, — »potem je bil ves naš trud zaman." „In tega ne bode storil, ako mu moremo mi pot preprečiti," vsklikne midshipman, „čolni uže tudi od one strani na pomoč doha-jejo, — veslajmo mej pirata in breg." Tenares bil je izvrstni plavalec, in vsem strašnim težavam v tej noči je tolikanj kiju boval, kakor da bi bil ves iz železa; a zdaj je pa vendar začel čutiti, kako so ga moči zapuščavale, katere so ga toliko časa vzdrža vale. Akopram strokovnjak v potapljanji, tega ipak nij mogel dolgo časa vzdržati; in ako bi doBpel tudi na suho, ali bi mogel svojim sovražnikom uiti, kateri so zopet na bregu mu sledili, zdaj, ko se je skozi oblake jelo bolj in bolj daniti, in se je v luki dalo vse bolj in bolj pregledati? Jedva so bili še petdeset korakov od suhega oddaljeni, a tok jih je zavrnil skoraj do izhoda luke, ko pirat vidi mali čoln, še vedno njegov prvi zasledovalec, bliskoma proti njemu hiteti. Ako bi mogel le ta čoln od pebe odvrniti, potem je bilo še upanje za re-šenje, — vsaj upanje zapusti človeka še le ko mu neha Brce biti. Zopet izgine pod vodo ; a zdaj se čoln nij htel vstaviti, ker se je lehko vedelo, da bode zopet prišel na površje, ampak je hitel do brega dospeti, da bode beguncu toliko časa branil na Buho vstopiti, da bi sem prišel jeden čolnov od vojnih ladij, ki bo v besnej hitrosti mu v pomoč hiteli. Naenkrat pa zgrabi pomorski razbojnik veBlo na desnem kraju čolna bo svojo železno roko, in ker veslo nij bilo v železnej okovi, iztrgal je je pirat osupnenemu pomorščaku, ki vrh tega na takov napad nij mislil, mahom iz rok. Zdaj moral se je čoln zasukati, ker se je na levem kraju veslalo, a na desnem ne, — zadnji del čolna obrnil Be je proti suhemu, ko se prikaže izpod vode bledi obraz roparja s strašno rudečo progo in divje žarečimi očmi. Priplenjeno veslo skušal je še od sebe pahniti, da bi čoln s tem v teku zavrl, mladi midshipman, slišavši pomorščaka, ki je nehote vskliknil, je v prvem trenotku res mislil, da hoče pirat v svojem obupu čoln napasti; zgrabi tedaj hitro tik njega ležečo pištolo, ter ustreli, ne da bi meril, prestraSen n brez premisleka na divjo, — njega štrlečo glavo. „Tukaj je, — tukaj je,8 kriči potem, vzame v roko zopet drug samokres, in s čepko pozdravlja drug čoln, ki je bil jedva sto korakov oddaljen, — „brzo, brzo, ušel nam bode, — mi ne moremo dalje I" V tem trenotku izginil je pirat zopet pod vodo, — potopil se je, ter je hotel pod vodo plavati, — a moči so ga zapustile, — krogla prodrla mu je skozi desno pleče, in roka mu nij mogla več služiti. Akopram blizu brega, nij mogel več tja dospeti, čutil je, da je njegov čas potekel. Ko Be je bil zdaj zopet na površje prikazal, nij znal več z nevarnostjo računati; jelo se mu je v glavi vrteti, in le instinkt v rešenje samega Bebe gnal ga je sam ob Bebi na površje, da je zopet sapo dobil. boTobardementu se je 28. m. m. tvrdnjama udala, kjer srno razen 2 topov dobili silno veliko razne municije in su borja. Turki so pa črez mejo pobegnili, kjer bo jih vrli Črnogorci razorožili. Akoravno je IG topov na obeh straneh (14 naših in 2 turška) 4 dni skoraj neprenehoma grmelo, in so tudi Turki iz pu5k mnogo streljali iz tvrdnja ve, bo bile naše izgube le male: mrtva 2 oficirja in 1 tambor, ranjeni: 1 oficir in 4 možje, (razen 1 moža 7. lovskega bataljona vsi od 27. pe5-polka kralj Belgijski.) Druge d rob nos ti, kakor sem nže rekel, drugikrat. — 30. m. m. smo potem priSli v Trebinje, od koder se jutri 8. oktobra črez Dubrovnik in Metković* v Mostar in Stolac v naše zimska stanovanja vrnemo. Hercegovino sem na vse strani prehodil in prejahal, ker bil sem povsod, kjer je bil kak „ravs in kava"; torej bi zopet rad kje drugje bival, kjer je uže vendar malo kulture -, zdaj se mi zdi še Dalmacija kot obljubljena dežela, — pa ne bo nič, treba bo še do spom ladi tnkaj ostati. Iz Dolnjega Vaknfa v Bosni 4. okt. (Privatno pismo slovenskega oficirji.) S poprejšnjega mojega lista si zvedel, da ne je zadela naloga v Dolnjem Vakufu ostati, cesto na Travnik straži ti, in Muhamedance v kordi držati. — Štirinajst dnij Bem torej štaci jski zapovednik v Dolnjem Vakufu. To zapi Bujem z obupom in — smehom. — Eksistenca moja je zmes — k o m od i te te, o bi l nosti pomanjkanja in težav. Doljni Vakuf ima 500 hiš in 3OO0 prebivalcev. Vse to moram bč 100 svojimi Slovenci — kateri za policijsko opravilo ni jao niS kaj vneti — krotiti in miriti. Stanovanje moje je ves dan oblegano od Turkov in kristijanov iz vasi in iz cele okolice. Vse težave in bolečine naj bi jaz odpravil; vsaki prepir naj bi jaz razsodil. K kajmakamu nihče neče več iti. TJže ob €. uri zjutraj čaka Spiro b tožbo, da mu je Nato konja ukradel, ter hoče mojih vojakov, da gredo iskat konja in tatu. Za njim, Spirom, stoji Turek, ki hoče dokazati, da je tožitelj pošten mož in njecjov „kmet", da torej vse zaupanje zasluži. Takoj potem pride katoliški duhovnik in turški učitelj, ter zahtevata, da naj vojaki gredo iz šole; potem vojaki naznanjajo, da doide vojaški transport. Posamezni bolni vojaki, bolni oficirji, vsi hočejo pomoč za to in ono, mesa, kruha, priprege, varBtva itd. itd. Ob 10. uri se pričnejo obiskovanja. Vsaki beg in aga misli, da ima privilegium m€ vsak dan obiskati. Soba moja je ves dan polna. — Knez", t. j toliko kot župan katoliške srenje, je kaj zadovoljen, da sme zdaj poleg bega sesti se in čibuk kaditi. To pač revež poprej nikdar nij smel. Prve dni mojtgl poslovanja tukaj sem bil vedno na boj pripravljen, kajti vedno se mi je grozilo, da se razkropljeni vstaši blizu okolo moje male posadke zbirajo z namenom nas napasti. Osem dnij in noči se nijsem slekel, in vedno sem bil oborožen. Dasi-ravno jaz za svojo osobo nijsem verjel na napad, še menj pa se ga bal, moral sem biti previden, kajti za življenje svojih ljudij sem odgovoren in skrben, in imuni znani napad in krvavi boi v IHnjaluki vedno pred očmi. Napada res nij bilo, pač pa roparski napadi na vasi v okolici bo se pogosto ponavljali in vedno bližje mojej štaciji. Dvakrat sem odposlal vojake na lov, a brez uspeha. Ptiči so v pravem času ve deli odriniti. Dne 30. septembra pak sem zvedel, da je okolo 20 roparjev napalo vas Oborič, da so odgnali 20 goved, da bo eno ženo b silo vzeli in njenega brata umorili. Takoj za njimi hiteti nij kazalo. Videli bi bili vojake, in poskrili bi Be bili, ali pa bi bili iz kakega zakotja ne* kaj mojih fantov postreljali. Počakal sem torej do noci, in potem sem šel z nekaterimi ljudmi, kateri so poznali roparje in njih skrivna zavetja, v Babino Selo, slaboplasno gnezdo roparsko, kamor sem proti jutru dospel. Prvo kot sumljivo zaznamovano hišo sem obkolil, in zasačil notri zaplenjeno ženo in njenega roparja, 2 brata „Prodana", koja sem zvezal in soboj odpeljal. Gotovo bode eden ustreljen. Ženo (vdovo) poslal sem k njene j rodbini. — Več doseči pa nijsem mogel. Naši vojaki v ftkor-nah no morejo Bošnjakov, ki sovopankab, dohiteti. Poživljal pa sem prebivalce, da Bi naj sami pomagajo in naj, če tudi orožja ne« majo, s sekirami in koli planijo na roparje. Kakor denes zvem, storili bo tako in odvzeli so roparjem 16 ukradenih goved zopet. Le 4 govede bo izgubili. Ti roparji so vefjidol razkropljeni turški vstaši, ki imajo kako zločinstvo na svojej vesti. Takih in enakih bode v teh krajih gotovo Še dolgo in dosti. Ekspedicije na roparje imele so ta dober nasledek, da se zdaj na milje daleč nc da noben ropar videti. Ali neka druga nadlega se je pričela, to „Tam-le je zopet, tam-le!0 kriči zdaj mladi midshipman ves izven sebe, ker se nij mogel b čolnom na nobedno stran ganiti, ter skoči v sprednji del, mej tem, ko je stari pomorščak Bvoje veslo odvezal, ter skočil v konec čolna, in da bi svoj zgubljeni remen zopet dobil, je proti temu obrnil čoln. nGa uže vidim," odgovori lejtenant prvega čolna vojne Indije, kateri je baš zdaj sem priveslal; tudi lejtenant držal je svoj samokres v roki. Divje zrl je pirat vanj, — videl je sovražnika, a poznal ga nij več; kakor sveža odprta rana kazala se je zdnj njegova proga na čelu, in telo vzdignilo se je skoro do paj-zduhe izpod vode. „Udajte se, sennor, ali pa ustrelim !" — kriči mu uže od daleč Iejtenunt iz Čolua, ki je ravno proti njemu hitel. Telo je stalo Bkoraj jedno minuto nepre maki j ivo nad vodo. »Veslaj tako, da ga dobimo iz desne strani," — ukaže Častnik Bvojemu krmilarju, „ pomagajte, vi drugi, in vzdignite ga v čoln." Čoln približal se mu je, in ko je šel Bprednji del uže mimo glave pirata, se je ustavil. A ko so roke stegnili, da bi ga prijeli, utopi se pa mrtvo truplo pirata pod vodo. — Tudi mrtvega pirata nijso mogli dobiti, in le rudeča voda od krvi zaznamovala je kraj, kjer je v globino izginil. Čoln zdrči naprej in dospe zopet na svoje prejšnje mesto, a voda nij pokazala svoje žrtve. Lejtenant spravi svoj samokres za pas, ter fie obrne k mlademu midshipmanu, katerega čoln je uže svoj remen našel, in zdaj tudi Bem hitel. „Merryman," mu kliče, „čestitam! Mo-žanca ste dobro zadeli!" Deček postane mrtvo bled, ter si zakrije svoj obraz z rokama, — tukaj je v prvič človeško krv prolil. Fr. Illavka. so darila. Kdor k meni pride, hoče za darilo oddati ali poslati: mleka, medu, orehov, sadja, pogače, pečenih in Živih kokošij, gosi; i. d. Ne morem se ubraniti temu. Moj sluga ima kupe daril. Ko sem prepovedal nositi mi taka darila, opazovali bo Bošnjaki stanovanje, in ko sem šel z doma, porabili so priliko, ter naglo so mi donesli daril in potem otšli. V tem so si enaki Turki in kristijani. Od včeraj pa stoji straža pri durih moje hiše resp. mojega hleva, z ostrim poveljem, da vsacega zavrne, klor bi mi kaj donesel. Tej prikazni se zdaj silno čudijo i z glavami migajo. — Nerazumljivo jim je, da je kak človek, ki se podmititi ne da. Ce ravno se imenuje bosenBke Mohamedane tukaj Turke, vendar je velik razloček mej Turkom in B oš n jako m. Rosenski Turki Be čutijo za praveSlovane, insenekakoponašajo z n a r od n o s t j o svojo. Pravi Turek je tukaj enako zaničevan od katoličana in od Mo-hamedana. Le financari in uradniki i taki so Turki. Vstaja je tukaj na ju?u pač zatrta. Odkar je Livno padlo smemo mirno spati. Nekaj dnij je vreme se tako izpremenilo, da prorokujejo sneg. — Politični razgled. V Ljubljani IG. oktobra. WtttnnjsUn „1). Ztg.u prorokuje, da nam doidejo glede novega ministerstva in prihodnje vnanje politike še velika iznenadejanja. Zatorej ona pozivlje svoje strankarje, naj pazijo, da ne pride v nevarnost ustava, Nemštvo in tako dalje. #>.*#»»• je sprejel 15. t. m. poslanca profesorja Suessa, in zvečer odpotoval v Gtf-dii'o — O ministerskej krizi nij nič novega poročati. Mtt-vf* tski deželni zbor je odobril osnovo adrese na cesarja, in je odbil nasvetovano izpuščenje stavkov glede Bosne. Vit ttii J «* dri»v«v Iz Aion poroča telegraf 15. oktobra: Min:sterski predsednik je razlagal zbornici politiko grške vlade in rekel, da upa sporazumijeva r Turčijo; ako pa se ta brani, in ako Evropa zapusti Grecijo, bode močna vojska take razm ere naredila, ki bodo velevlasti prisilile, za grško vprašanje zavzeti Be. Minister je zahteval zato kredita 85 milijonov, da voJBko na 4 O 000 mož povzdigne. Novo Mrhsleo ministerstvo je sestavljeno tako: llistić. predsednik in vnanje; Demeter Matic, pravosodje; general A1 i m p i č, dela; polkovnik Mis kovic, vojno; dozdanja ministra Vladimir Jovanovič (financa) in Vasilje-vič (nauk) ostaneta. Iz I•#///*;#' poroča „Koln. Ztg.", da so angleški vojni minister, pomorski in kolonijski minister opustili misel, obiskati Ciper, ker jim afganistansko vprašanje dovolj posla dela. Iz Mtrrfinft se poroča : V tukajšnjih diplomatičnih krogih se sodi, da mei Avstrijo in Turčijo ne pride do nobene vojsko, a da je pač grškoturška vojska neizogibna, in da bode Grecija kmalu vojno napovedala. V nentJfkefH državnem zboru je bil pri posvetovanji socijalistične postave 6. ki prepoveduje prodaje socialističnih tiskovin, zavržen, ker so centrum in naprednjaki zoper njega glasovali in se izrekli za tiskovno svobodo. Dopisi. Iz tržu£»krJ«wo pivo, in bodem skrbel 2h splošno dobro in točno postrežbo. 86 spoštovanjem (350-2) Franc Wordcii. Karel S. Till trgorstvo s knjigami in papirjem, pod Tranio it. 2f zaloga vseh potreb m istij za u rudo in kupčij stvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za morjovco (inženirju), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovnlno in opravilno knjigo. Izdcljuicjo so tudi monogrami na pisemski papir, vinit.no karte in pisemske zavitke. (158—95) G. PICCOLI, lekar v Ljubljani, na dunajskej cesti „pri angelju", priporoča: 1. Tr. Rh. tionp. sploh imenovana Franc-ova esenca, izvrstno pomaga zoper vse notranje bolezni v želodcu, pri telesnih zaprtij ah, hemoroidih itd. Ta tinktura bo vsakej družini najgorkojo priporoča, kor je užo veliko tisoč ljudem k zdravju pripomogla. Steklenica s podukom o rabi vred volja iW kr. 2. »r. lloru-ovo idravilo *©l»er mršile© pomaga pri tej bolezni noizmotljivo, 'Btoklomca volja 80 kr. , 3. Mul i m-u I no k (llimboerabgusfl) « «0-raačih, gorskih malin, v steklenicah, ki držo 1 kilo — po 80 kr. — Temu, ki več kupi, fto ceneje 4. Aimli-riitliin iikIiiu v©«l», Btek.e.!,!c:l volja 60 kr., in zobni prah, škatljica P»> 40 kr. 5. I'iuli za pokončanje bolh, ščurkov m druzega mrčesu iz pravih dalmutinskih rož, pakot po 10 kr. 0. iioim'oimli. im »potoka, popolnem uredjona po prof. llaagor-ju. 1 steklenica jagodic volja 10 kr. 1 steklenica tinkturo velja 20 kr.^ Vsako zdravi.o ho natanko po naročilu pripravi v lahtevanej »topni močno« 7. Doraeb —- rilij«1* «l|ts so rabi zoper škrofolje, škiofolnastno kostno bolozni, mišico, kašelj i. t. d., steklenica volja 00 kr., /. žolozo-jodUrom i gld. Gospod a. 1'iccoli, lekarničar v ljubljani. Kašelj in teaka sapa Bta uio In (o nadlegovala, zato' sem po zdravnikovem nasvetu tri ino-soeo zavžival Vašo Dorsehevo ribjo oljo z žolozo-jodUrom, — U/.o po zavžitji nekoliko steklenic nem čutil veliko olajšanje, — »daj pa so iinani samo I vrstnej edravilnej moči toga olju zahvaliti da sem kašelj čisto odpravil, iu svojo -zdravje zopet zadohil. Zato morem to 'zdravilo očitno najgorkeje priporočiti. V LJubljani, dne '■». septembra 1878. Janez Kilar, trnovski kaplan. Pismena naročila z naslorvm: O* PiCCOll, lekarna v Ljubljani, se točno izvršujejo proti poštnemu povzetju. (337—4) lzdatelj in p^ed*-'' Josip Jurčič. Lastnina in liok -Narodne tiskarne'