Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
Z urednikom ae moro govoriti ▼Bak dan od 11. do 12. uro.
Hokopisi so ne vračajo.
Inserati:
ŠoBtstopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so populit.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer-
za ILjnbljano
v upravništvu:
ra colo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za čotrtleta 1 gld. 60 kr., na meaoo 60 kr., poSiljatev na dom volja me-aočno 9 kr. voč.
Fo pošti velja
za oeloleto 10 gl., za pol leta 6 gld., za čotrtleta 2gld. 60 kr. in za jodeu mesec 86 kr.
Štev. 198.
V Ljubljani v petek, ‘24. oktobra 1884.
Tečaj I.
Iz tržaškega mestnega zbora.
Iz Trsta nam dohajajo čudne, ne baš vesele novice. V torek 21. t. m. privabila je seja mestnega zbora obilo poslušalcev v zbornico. Galerije so bile natlačene občinstva, katero je z vidnim zanimanjem sledilo razpravam mestnih očetov. To je sicer vse hvale vredno, 'a da se je poslušalstvo vtikalo v debato, da je v zbornici igralo ulogo zborov v „Mesinski nevesti", da je zagnalo tako ljut hrup, da se je vsled tega morala zaključiti seja — to je vsekako neveselo zuamenje ter kaže, da je marsikaj gnjilega v javnih razmerah tržaškega mesta.
Vemo sicer, da se to ni zgodilo prvič. Skrajna italijanska stranka bila je uže z davna navajena, s terorizmom galerijskega občinstva vplivati na svoje nasprotnike v mestni dvorani. Zlasti mnogobrojni semitski živelj, kateri se v Trstu „odlikuje“ z nepokvarjenim italijanskim „rodoljubjem“, baš tako kakor njegovi sorodniki na Dunaji s korektnimi pan-gennanskimi nazori, bil je običajno prav dobro zastopan na prostorih, odmerjenih poslušalcem, ter je svoje odobravanje ali svojo ne-voljo oblastno izražal z ono drzovitostjo, ki je lastna temu plemenu. Sedaj se je stvar jedenkrat drugače zasukala. Na galeriji bila je MProgressovaB stranka v manjšini; pristaši zmerne, Avstriji udane stranke in Slovenci so nadvladali, in glasni klici: Fuori i Garibaldini, fuori i rossi, kateri so se razlegali po dvorani, bili so jasen dokaz Progressovcem v mestnem starešinstvu, da vsaj za to sejo ne morejo računati na simpatije galerijskega občinstva.
O stvari sami nam pač ni treba nagla-Sati svojega stališča. Sklep tržaških mestnih očetov, za nadzorstvo mestnih šol imenovati posebnega mestnega nadzornika, je drzen atentat na ustavno pravico državne uprave, kateri po zakonu z 25. maja 1868 izključno Pristaja pravica, nadzorovati učne uprave. Da se je tak nezakoniti sklep moral ustaviti od strani tržaškega namestništva, umevno je samo Po sebi, in mi bi le želeli, da bi merodajni krogi isto energijo pokazali tudi pri drugih
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * * (Dalje.)
XI.
Določenega dnč pripelje naš glavni ko-^jaž, sivobradi in debeli AleksSjič, veličastno £l'ed krilce našega doma veliko družbinsko >°&jo s štirimi sedeži, v katero je bilo vpre-e,1>h šest rjavih k6nj.
Važnost dejanja, katero je ravnokar na-^'aval izvršiti Harlov, in slovesnost, s katero yas je povabil, sta naredili velik utis na mater. . ato je ona sama ukazala, napreči ravno to čredno kočijo in zapovedala Suvenirju in meni, ,laj se pražnje oblečeva; očividno je želela Posebno počestiti svojega „varovanca". Kar *''vicinskega tiče, nosil jo on vselej frak in
prilikah ter sistirali, odpravili in razveljavili še marsikaj druzega v Trstu, kar se nikakor ne strinja z avstrijskimi interesi. Ali „ Lucifer se ne d& iztrebiti z Belcebubom", in samovoljno postopanje galerijskega občinstva žali naposled one bistvene pogoje, brez katerih se parlamentarizem niti vzdržati ne more.
V	vseh parlamentih celega izobraženega sveta, tudi med onimi narodi, katere je stoletna povestnica odgojevala za javno življenje, velja načelo, da poslušalcu ne gre, aktivno se udeležiti parlamentnih obravnav. Angleži na pr. so sigurno najzrelejši narod v političnem oziru, in vender tam po formalnem pravu parla-metne seje niti pristopne niso navadnemu občinstvu. Istina je sicer, da je dejanjski „usus“ nekoliko ob veljavo spravil strogo postavno določbo, in tudi v westminsterski parlamentni palači je poslušalcem odmerjeno nekoliko prostora, za kakih 200 ljudij za silo, a če bi se kedo oglasil s tega prostora, če bi, recimo z odobravanjem ali sikanjem hotel med sejo objaviti svoje subjektivno mnenje, v istem hipu bi ga zasačili reditelji in čuvaji, in stroga kazen bi ga zadela, ker je žalil prerogativo angleškega postavodavstva.
In prav je tako! Seje naj bodo javne, a vsakemu zastopniku, bodi-si poslanec ali mestni odbornik, mora seosigurati prostost, brez strahu, brez nasilstva razodevati svoje nazore. Pomenljiva povestnica francoskega prevrata je jasen dokaz o škodljivih posledicah, katere imajo hrupne galerije na vspehe parlamentarnega obravnavanja. S studom se obrača ves kulturni svet od onih nepopisljivih prizorov, s kojimi besna „stranka prava“ v zagrebškem saboru nečast dela hrvatskemu imenu; toda glasneje še obsoja izgrede neukročenega galerijskega občinstva. Da se kaj jedna-cega pripeti tudi v Trstu, da se poslušalci v tržaški mestni sobani obnašajo kakor da bi sedeli v kaki kolibi na javnem sejmu, je uprav obžalovanja vredno, je simptom, da marsikaj ni v redu v prevažni mestni občini prvega avstrijskega pristanišča. Bolezen sicer — to priznavamo i mi — tiči mnogo globokeje, a tudi taki simptomi se ne smejo prezirati, in tedaj zakličemo vsem onim, katerim je država
belo zavratnico. Vso pot je Suvenir ščebetal, kakor sraka hohotal se, premišljaval, da li je njegov bratec tudi njemu kaj zapisal, in koj na to ga uže imenoval malika in vedomca, Kvvicinski, temen in jezičen mož, naposled tega ni več mogel prenašati. — „Kaj vam tako dopade," reče naposled s svojim čisto poljskim naglasom, nda vedno take neslanosti kvasite? Ali ne morete z mirom sedeti, brez teh nepotrebnih — (to besedo je jako rad rabil) „abotnosti“? — „No, zdajci", zamrmra Suvenir jezno ter obrne svoje krivoglede oči proti oknu. Ni še prešlo četrt ure, enakomerno tekoči konji so se komaj začeli potiti pod tenkimi remeni nove oprave — ko se nam uže pokaže Harlovlje selišče. Skozi vrata, odprta na stežaj, porine se naša kočija na dvorišče; mali predjezdec, ki je z nogami dosegal komaj polovico konjskega trebuha, zakričal je s svojim tenkim glasom poslednjikrat, naj se varujejo, in poskočil na mehkem sedlu; lakti starega AleksSjiča so se ob enem vzdignili in ponižali — zaslišalo se je lahko
izročila oblast, zastopati njene koristi v mestu, koje se je nekdaj dičilo s častnim priimkom: La fedelissima citta di Trieste, nič manj pa našim rojakom tržaškim: Caveant consules, ne quid detrimenti respublica capiat!
Gtovor posl. dr. viteza Bleiweisa
o vpeljavi lastne režije na Studenci.
(Konec.)
Preidem zdaj na dohodek, ki bi ga imela dežela pri lastni režiji od gospodarstva, namreč dohodek iz hleva, polja in vrta. Čeravno se moj račun, katerega so potrdili izvedenci, kojim je znan svet in vse okoliščine posestva na Studenci, ni ujemal z nazori odsekove večine, vender ne polagam toliko vrednosti na denarni vspeh gospodarstva, katerega sem pa vender nastavil s pritrjenjem odseka na GOO goldinarjev, poglaviten dobiček pri gospodarstvu pride bolnikom v korist. Tukaj je v prvi vrsti psihiatričen vspeh merodajen in velike vrednosti. V novejšem času se po vseh deželah ne zida več velikanskih hiš za dragi denar, povsod se zdaj izdelujejo bolj po ceni kolonije, v katerih se blazni izdatno porabijo pri celi ekonomiji v hlevu in celo pri raznih s kmetijstvom združenih obrtih. Taka kolonija je v Altscherbitzu na južnem Nemškem, dospeli so tam uže skoro do vspeha, da bodo kmalu brez deželnih doneskov oskrbovali 300 bolnikov, kateri si bodo sami zaslužili oskrbo-valnino. Isto sklenili so letos v deželnem zboru nižjeavstrijskem ter bodo po tej poti ne samo dosegli hitreje povoljnega vspeha v ozdravljenji, ampak tudi bolj ceneje oskrbovali bolnike. V tem tiči velika korist lastne režije, na Studenci je vedno do 20 blaznih za delo pripravnih na razpolaganje, teh bi lahko porabili pri izdelovanji in vzdrževanji inventara, na polji in travnikih, v hlevu, kuhinji in pri perilu. Zdaj pa pri vseh teh delih ni možno, najemnik rabi bolnike le tam, ker mu to kaže lastna korist, in to je še zavisno od njegove dobre volje. Pač je v pogodbi izrečeno, da ima odškodovati delajoče blazne, kar tudi stori, a nikjer ne stoji, da jih mora rabiti.
vršenje, in ustavili smo se. Psi nas niso sprejeli lajaje, tudi dvorovski otroci v dolgih srajcah, ki so jim z lahka pokrivale velik život
—	tudi ti so bili nekam izginili. Harlovelj zet čakal nas je na hišnem pragu. Spominam se, da so mi posebno udarile v oči mlade breze, katere so bile posajene po obeh straneh krilca, kakor o binkoštih. BTo je slovesnost slovesnosti!“ zamrmra skozi nos Suvenir, ki je prvi zlezel z voza. In zares: povsod se je opazilo nekaj slovesnega. Harlovelj zet je imel žametno zavratnico z atlasovim trakom in nenavadno ozek, črn frak; Maksimka, ki je pogledoval izza njegovega hrbta, si je bil svoje lasi tako namočil s kvasom, da je ž njih kar kapalo. Stopimo v sobo za goste ter na sredi sobe zagledamo Martina Petroviča, kako se nepremično kipi k višku — da v resnici kipi kakor gora. Ne vem, kaj sta občutila Suvenir in Kwicinski, ko sta zagledala njegovo velikansko postavo; jaz sem občutil nekaj, kar je bilo podobno spoštovanju. Martin Petrovič si je bil oblekel sivo suknjo, morda
V	hlevu, kuhinji, pri perilu in inventaru ue dobivajo za to pripravni bolniki dela pri najemniku, ker mu to ne kaže, vsled tega ostane velik del blaznih brez dela, to je pa škodljivo umobolnim ter zakasni ali onemogoči ozdravljevanje, kar je na škodo zakladu. A tudi dvojno gospodarstvo ovira psihiatričen vspeh, celo osebje na Studenci, od prvega strežaja do zadnjega hlapca, je v službi najemnika, 011 prosto disponira z strežajskim osebjem, jim odkazuje dela, katera so dostikrat v protislovji z njihovimi dolžnostmi kol strežaji. Tudi imajo naravno le bolj korist svojega jih plačujočega gospodarja pred očmi in se manj ozirajo na potrebe bolnikov. Pritožbe zaradi slabe hrane od strani bolnikov strežaji le redkokrat oglašajo, ker bi tako oškodovali gospodarja. Da je pa dobro in le jednemu gospodarju podložno strežajstvo prvi in glavni pogoj dobro urejene blaznice, pri-pozna ves izobražen svet, zaradi tega se tudi strežaji v blaznicah bolje plačujejo in so se celo ustanovile šole za odgojitev dobrih blaz-ničnih strežajev.
Najemnik gleda v prvi vrsti na to, da dobi take strežaje, kateri so po ceni in dobri poljski delavci, ali so pa razumni, milosrčni in potrpežljivi oskrbovatelji bolnikom, ga toliko ne zanima. A tudi plača, katero plačuje najemnik, ni taka, da bi dobil dobre strežaje, da so pa slabo plačani strežaji male vrednosti, je očividno.
Preidem zdaj na delovanje usmiljenih sestra v naši blaznici. Naglašati moram pred vsem, da v polni meri pripoznam velike zasluge posameznih sestra za postrežbo bolnikov, trdim, da ni koristno za zavod, naj se imenuje bolnišnica ali blaznica, če je strežba bolnikov in podjetje za režijo in hrano v jedni roki, ker so si te dolžnosti dostikrat navskriž in premnogokrat prevladuje človeška slabost. Za blaznico pa redovne strežajke niso posebne vrednosti, to priznajo tudi same, ker povsod, kakor tudi na Studenci, opravljajo službo v vseh oddelkih posvetni strežaji, one opravljajo le službo nadstrežajk. Važno je dalje, da se strežaji v blaznicah ne menjavajo premnogokrat, kar se pa pri najemniku zaradi slabega plačila vedno godi. A tudi v drugem oziru je delavnost redovnih strežajk le dvojljive vrednosti. V blaznicah je strežba bolnikov zelo različna od strežbe v bolnicah, tam se potrebujejo posvetni in krepki ljudje, kateri se ne sramujejo in ne bežijo, ako bolnik kako neslano pove, svojo obleko raz sebe vrže in v adamski noši okolo hodi, treba je pa tudi imeti fizičnih močij, da se ukroti besni bolnik.
Za vse te posle niso slabotne sestre, zatorej naj bi one, kakor dosedaj, le opravljale posel nadstrežajk, nadzorovale bi posvetne strežaje in pazile, da se vsem ordinacijam zdravnikov zadosti. Tako službo opravljajo tudi v graški blaznici ter dobivajo za njih delovanje primerno odškodnino. Slišali smo od poročevalca večine, da hoče najemnik od-
opravo njegovega polka iz leta dvanajstega, s črnim, stoječim Zavratnikom; na njegovih prsih se je videla medna medalja, o boku visela mu je sablja; levo roko je bil položil na njen roč, s pravo pa se je opiral na mizo, pokrito z rudečim auknom.
Dve po polnem popisani pSli papirja sta ležali na mizi. Harlov se ni zganil, celo hropel ui; in kako dostojanstvo se je kazalo v njegovem obnašauji, kako zaupanje v samega sebe, v svojo neomejeno in trdno oblast! Komaj da nam je v pozdrav pomigal z glavo, pokazal b prstom leve roke na vrsto redoma postavljenih stolic in hripavo rekel Bprosim“!
O	pravi steni sobe stali sta obe hčeri Har-lova, pražnje oblečeni: Ana v zeleno-lilastem, spreminastem krilu z rumenim, židanim pasom, Evlampija pa v rožnatem zyrudečimi trakovi. Poleg njiju se je šopiril Žitkov v novi uniformi z navadnim izrazom neumnega in poželjivega pričakovanja; na kosmatem obrazu imel je nenavadno veliko potu. O levi steni sobe sedel je duhovnik v obnošenem, rjavem talarju,
jenjati nekoliko pri kruhu in vinu. Red, katerega namen gotovo ne sme biti, pridobiti bi posvetnega bogatstva, zasluži uže več let samo pri kruhu in vinu 1400 gld., in tako odtegne naši revni deželi svoto, katera bi se lahko obrnila v drug namen. Dokazal sem uže, koliko preveč se plača najemniku za vzdrževanje inventara, namreč več kot 1500 gld., dokazal sem lansko leto, da plača dežela neopravičeno previsoko oskrbovalnino 28 kr. na dan in za osebo na Studenci, kar znaša 1400 gld., ker je trditev, da so strežaji na Studenci dražji kot v Ljubljani, neresnična, vrh tega pa mora še dežela skrbeti za kurjavo na Studenci. Torej samo pri teh treh rubrikah plača dežela najemuiku preveč 4030 gld. na leto.
Očividno je torej, da se zainore mnogo prihraniti, a mogoče je to pri vseh potrebščinah le pri lastni režiji, višje vrednosti je pa vspeh iz psihiatričnega ozira in vsled odprave bolnikom in zavodu škodljivega dvojnega gospodarstva. Od več strani ugovarjalo se je tudi, s kacimi težavami bi se dala uvajati lastna režija in kako komplicirana bi bila kontrola. Temu nasproti le navedem, da je po vseh bolnišnicah in blaznicah, v katerih je lastna režija uže mnogo let z vspehom upe-ljana, administracija samo taka, kakor bi bila na Studenci, dotični vodja z ekonomom vred imata skrbeti za vse potrebščine blaznice ter sta odgovorna in pod kontrolo deželnega odbora, kakor je enako v prisilni naši delavnici z vspehom vpeljano. Na Studenci je taka administracija še veliko lažji izvedljiva, ker se ondu število bolnikov in strežajstva nič ne spreminja, jedilni list je zmirom enak; natanko se da preračuniti, koliko in kacega ma-terijala se bode potrebovalo vsak mesec, zatorej je pa tudi računanje in kontrola brez vsacih težav.
Dokazal sem na podlagi natančnih računov v odseku, da bi si dežela veliko svoto prihranila pri lastni režiji, da bi se po tej poti tudi dosegel hitreje psihiatričen vspeh, kar je zopet zakladu na korist, odprava škodljivega dvojnega gospodarstva, stroga disciplina in boljša hrana so pa tudi vspehi, katerih vrednosti se ne more in ne sme prezirati. Redu pa bi bilo tudi zanaprej mogoče, sodelavati pri postrežbi bolnih v blaznici na Studenci, in sicer v isti meri, kakor dozdaj, le s tem razločkom, da bi sestre opravljale službo nadstrežajk, red, kot celota, pa ne ostal več podjetnik, kateri plačuje in ukazuje celemu na Studenci nastavljenemu osebju. Narisati Vam hočem le še prihodnost, ako sprejmete predlog večine, če bode deželni odbor popraševal najemnika, v katerih rubrikah je pri volji odjenjati, bode pogojno odjenjal pri kruhu in vinu, morebiti tudi pri vzdrževanji inventara, a dokazati sem bil v stanu, da je ta svota veliko premajhna proti oni, katera bi se dala prihraniti pri vseh točkah režije in hrane po vpeljavi lastne režije, vrh tega se bi pa postavila organizacija blaznice na zdravo stališče. Ker bodejo torej — ako pritrdite
star človek z bodečimi rusimi lasmi. Ti lasje, motne, žalostne oči, velike žuljave roke, ki so ga kar obteževale in mu ležale na kolenih kakor hlodi, in črevlji za mažo, kateri so mu gledali izpod talarja — vse to je pričalo o trudapolnem, neveselem življenji. Fara njegova je bila jako uboga. Poleg njega sedel jo isprav-nik ali okrajni glavar, debel, bled, nesnažen možicelj, s puhlimi, kratkimi ročicami in no-žicami, s črnimi očmi, črnimi in kratko striženimi brki, z vedno veselim, pa hudobnim smehljanjem na obrazu: vedelo se je, da posebno pazi na postranski dobiček, in slul je celo za tirana, kakor so se tedaj izražali; sicer pak se ga niso privadili in ljubili ga samo posestniki, ampak tudi kmetje. On je jako smelo in nekoliko zasmehovalno pogledoval okrog: očividno ga je vsa ta »procedura* zabavala. Najbolj pa ga je zanimal bližnji zajutrek in žganje. Nasprotno pa se je zdelo, kakor bi se poleg njega sedeči notar, suhoparen človek z dolgim obrazom in ozkimi zaušniki, ki so mu segali od uha do nosa,
večini — ostale pri starem vse napačnosti dosedanjega škodljivega dvojnega gospodarstva in ovire v psihiatričnem oziru, zaradi tega manjšina tudi drugo leto ne bode mogla od-jenjati od svojih terjatev, in zopet in zopet bode prišla z utemeljenimi dokazi, tako dolgo, da Vas bode od vsestrauske koristi vpeljave lastne režije prepričala, silili Vas bodejo pa k temu še bolj od leta do leta rastoči troški za oskrbovanje blaznih. Ako hočete naši revni in z bremeni za oskrbovanje bolnih in blaznih preobloženi deželi dobro, ako hočete zboljšati stan bolnikov in pripomagati k hitrejšemu psihiatričnemu vspehu, bodete pritrdili predlogu manjšine.
Konečno predlaga govornik:
»Veleslavni deželni zbor naj sklene:
1.) V blaznici na Studenci se vpelje lastna režija.
2.) Deželnemu odboru se naroča, odpovedati dosedanjo pogodbo redu s 1. avgustom 1885. leta ter skleniti z redom usmiljenih sestra novo pogodbo v ta namen, da nastavi red potrebno število usmiljenih sestra v blaznici na Studenci kot nadstrežajke pod pogoji, kakor so v druzih bolnišnicah in blaznicah navadni. “
Politični pregled.
Avstrijskc-ogerska država.
Predvčerajšnjem sestala seje vjnstifinem ministerstvu na Dunaji [enketa, katera se posvetuje o nekaterih od justičnega odbora državnega zbora nasvetovanih prememb glede postopanja v civilnih procesih. Najprej posvetovalo se je o vstvorenji kolegijaluih sodišč na deželi. Predlog bil je po daljšem razgovoru zavržen. Posvetovanja se bodo nadaljevala.
Novemberski avancement v c. kr.
vojski objavil se bode prihodnjo nedeljo. Istega dnž podasta se vojni minister Bylandt-Rheidt in načelnik pomorske sekcije baron Sterneck v Budimpešto, kjer se v ponedeljek začne zasedanje delegacij. Spremljali ju bodejo podpolkovnik pl. Papay, major ltenvers in pomorski poročnik baron Godl-Lannoy.
V koroškem deželnem zboru odgovoril je včeraj deželni predsednik na znano interpelacijo poslanca dr. Travna glede „ Družbe sv. Mohora". Deželni predsednik je izjavil, da pri oživotvorenji družbe kot katoliškega društva tedanji društveni zakon ni bil pravoinočen. Leta 18G7 izjavil je tedanji minister Giskra, da katoliška društva v prihodnje sicer tudi spadajo v področje društvenega zakona, 110 da se ima obstanek uže obstoječih hatoliških društev priznati. Deželni predsednik izjavi konečno, da trditev dr. Travna, da obstoj „Družbe sv. Mohora“ ni opravičen, nima ni-kakega temelja.
V včerajšnji seji hrvatskega sabora bilo je zopet zelo živahno. Predno se je odobril zapisnik zadne seje, hotel je posl. Barčič iz-
kakor je bila navada za Aleksandra Prvega, kakor bi se ta sč vso dušo udeleževal pri opravilu Martina Petroviča in bi ne spuščal ž njega svojih velikih, resnih očij: od posiljene pazljivosti in sočutja dvigal in gibal je vedno svoje ustne, ali odprl jih vender ni. Suvenir sede k njemu in začne šepe-taje ž njim govoriti; prej pa mi je še na uho povedal, da je to glavni prostozidar v vsi guberniji. Kakor znano, sestoji začasni oddelek zemskega sodišča iz ispravnika, notarja in policijskega komisarja; komisarja pa morda tam celo bilo ni, ali pa se je bil tako skril, da ga nisem mogel zapaziti; sicer pa je uže tako imel v našem okraji priimek: „nevidni." Jaz sedem poleg Suvenirja, Kwicinski pa poleg mene. Na obrazu praktičnega Poljaka bilo je brati očividno nevoljo zastran tega „nikomur potrebnega" obiska, zastran te brezkoristne potrate časa . . . Ta gospoda! kake neumnosti ji pridejo na misel! tako se je zdelo, da šepeta . . . „Vrag še ti Rusi!"
(Dalje prihodi\jič.)
javiti zahtev Starčevičeve stranke, naj predsednik prekliče svojo izjavo o adresnem načrtu Starčevičeve stranke. Predsednik ni dal Batčiču govoriti; vsled tega zagnali so Starče-vičijanei velik hrup. Predsednik zatvoril je potem sejo. K denašnji seji zabranjen je uhod 15 Starčevičijanskim poslancem; eventualno bodo se šiloma iztirali iz sabora. — Danes začne se v hrvatskem saboru adresna debata.
Tuje dežele.
Včeraj začel je angleški parlament zopet svoje delovanje. Glavni predmet, s katerim se bode bavil parlament, je volilna reforma, katero je zbornica poslancev v zadnjem zase-donji odobrila, a gorenja zbornica zavrgla. Konservativna večina gorenje zbornice je izjavila, da ni načelno proti predlogu, nego da le zahteva, da se ob jednem na novo razdele volilni okraji. Tudi o položaji v Egiptu vnela se bode gotovo ostra debata.
Kakor znano, bilo je dnč 10. t. m. v Petrogradu 14 nihilistov na smrt obsojenih. Eksekucija vršila se bode dnč 30. oktobra. Med tem poskusilo se je rešiti obsojence iz petrogradske trdnjave, kjer čakajo svoje usode. Poskus je spodletel. Sedem m6ž so prijeli in zaprli.
Italijanska komora sestala se bode po-četkom meseca novembra. Ker se finančno leto v Italiji začenja 1. julija, ter je za odobrenje proračuna še časa dovelj, bavila se bode komora najprej s predlogom o državni Pomoči za Napolj ter ona italijanska mesta, katera so silno trpela vsled kolere. Se ve da bode v to svrho treba mnogo milijonov. Od kod jih vzeti? to vprašanje bode delalo pač mnogo preglavice.
Predvčerajšnjem ulcrcalo se je 12000 mož francoske vojske v Tonking. Iz tega je vidno, da hoče Francija z vso energijo spor s Kitajsko čim prej definitivno rešiti. Vsakako utegne biti francosko-kitajska vojska do prihodnje spomladi odločena.
Dopisi.
Iz Cerknice 22. oktobra. (Izvirni dop.) liže meseca avgusta je bila postava o mitnicah Uakek-Bloška-Polica-Žlebeč potrjena in se je, kakor se čuje, od strani veleslavnega deželnega odbora cestnim odborom dotične proge naročilo, naj potrebno ukrenejo, da se mitnice nemudoma postavijo, in se je tudi v to svrho, da se potrebne priprave in zgradbe mitnih hišic svršijo, 5000 gld. posojila dovolilo in nakazalo, kateri denar pa do danes še vedno v blagajnici deželnega odbora počiva.
Ubogo ljudstvo pa, katero je leta in leta Prosilo, da se te mitnice postavijo, še vedno cesto dela in vpraša, kaj je vzrok, da se prav nič ne stori, da se njih tako težavno breme ne mlajša in misli, da so višje oblasti temu vzrok. Vender vzroka je iskati doma, kajti vidi se, da se cestni odbor premalo zanima za to zadevo. Želeti bi bilo, da veleslavni deželni odbor ali pa politična oblast to stvar v roke vzeme in nam da, kar je dovoljeno in kar doseči nas je toliko truda in prošnje stalo.
—.K.
Iz Trebnjega dnč 22. oktobra. (Izvirni dop.) Uže je minolo 6 mesecev, odkar sem Vam poročal, da se je v našo faro priklatila ostudna bolezen „kozču, in glejte, še danes nismo prosti te pošasti; še sedaj zaduši marsikatero mlado bitje, in semtertjii tudi mladeniča ali deklico v najlepši dobi. Kedaj bode J'aša fara prosta te kužne bolezni, to sam Bog '/-Ua! Pa ne, ko bi si s pretečo kolero roki H°dali? To bi bilo hudo! Saj imamo tako nad vratni dovelj oprezovanja in sedaj nam preti, Z0 ytudi ne tako nevarni, vender sitni »oslovski . aselj“ pri otrocih. Do sedaj nismo vedeli, da j® *a bolezen tako razširjena, kajti slišali smo v 0 posameznih slučajih, a sedaj, ko se je j?1*} začela, pokazalo se je, da je mnogo otrok,
1	imajo to nadlogo. Res žalostno za šolsko •Nadino! Lansko šolsko leto bila je mladina adržavana nad četrt šolskega leta, in letos 0(le gotovo tudi ta kašelj mnogo učencev
zadrževal, da ne bodo mogli redno v šolo hoditi. Kako neprijetno je to za stariše, posebno pa še za učitelja in učence, ki pri vsi svoji marljivosti ne morejo doseči zaželjenega vspeha. Bog daj, da se kmalu na bolje obrne.
Požarna brainba dobro napreduje ter se tudi uže vadi v posameznih opravilih pri požaru. Navdušenost prebivalcev je velika za ta zavod; da bi le tudi v moči bili ga podpirati, kolikor je ueobhodno potrebno.
Razne vesti.
— (Izkaz divjačine, katero je ustrelil naš cesar.) V toku 35 let, od 1. 1848 do pričetka 1. 1884, je Nj. veličanstvo cesar na različnih lovih ustrelil 43 138 glav divjačine. Med temi je bilo 14175 fazanov, 8270 jerebic, 6456 zajcev, 4418 kuncev, 1570 divjih koz, 1404 divjih rac, 1279 divjih prašičev, 825 kljunačov, 807 jolonov in 922 košut, 562 divjo kurotine, 377 srn, 286 prepelic, 204 lanj, 197 lisic, 54 ruševcev, 6 gozdnih jerebov, 1 medveda in 40 kosmatinskih roparic, naposled 1287 tic roparic.
— (Privatno premoženje) umršega vojvode brunšviškega ceni se nad 300 milijonov mark!
— (Ropublikan ska figova peresa.) Ravnateljstvo svetovno znanega muzeja v Louvru v Parizu dalo je nedavno napraviti nagim kipom iz starega veka figova peresa. Vsled tega je nastal velik krik po nekaterih listih in ravnateljstvo je konečno ukazalo, naj se peresa zopet odpravijo.
— (Tudi jeden vzrok za ločitev zakona.) Pariški „Figarou objavlja sledeči dialog: „Vi se hočete od svoje žene ločiti 1“ — „Da.“ — »Zakaj pa vender?“ — „ Ves to, jaz imam neko ljubo, ki mo stane mnogo denarja; moje premoženje pa mi ne dopušča, da hi ž njo vred v istem času
—	ženo si vzdržaval. ..“
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Nj. veličanstvo cesar je polkovnika Karola Heyr o vskega, poveljnika lov-fikomu pošpolku št. 31, imenoval poveljnikom 17. pešpolku baron Kuhn.
— (Zima prikima . . . ) Včeraj veli so mrzli vetrovi raz gora in nebo bilo je jesensko otožno, polagoma jo padal dež. Ugibalo so jo, da kmalu dobimo sneg. In v istini! Včeraj zvečer okolo devete uro užo so nas obiskale prve snežinke, danes v jutro pa so bilo uže strehe odete v belo zimsko obleko.
— (Zblaznel?) Pran Železnikar iz Stepanje Vasi, znan pijanček, lučal je včeraj na Dunajski cesti kamenje. Policija ga je prijela in oddali so ga v blaznico, ker se je možu vsled preobilega uživanja opojnih pijač najbrže zmešalo v glavi.
— (Zgubil se je.) Iz Radovljico so poroča : Pran Erlach, nezakonsk sin Frančiško Er-lach. dostojin v Begunje, je pred blizu 20 dnevi iz svojega stanovanja pri Ivanu Jalenu v Begunjah št. 81 odšel in nihče ne vč kam. Deček je 10 let star.
— (Novo pevsko druStvo „Zora“.) Iz Trsta so nam poroča: Zadnje dni ustanovilo so je pri Sv. Ivanu novo pevsko društvo „Zora“, katero broji 40 pevcev. Pravila tega novega društva so se uže sestavila in kmalu so predložijo namestništvu v potrditev.
— (Nenadna smrt.) Dne 20. t. m. jo posestnik Ivan Ponikvar iz Dolenjega Dola šel s svojim 601otnim očmom Josipom Lorenčičem v gozd Brozje po stiljo. Ko je Ivan Ponikvar nakladal stiljo, pal je nenadno Josip Lorenčič z voza ter v nokaterih minutah umrl.
— (Tatvina.) Dnč 20. t. m. zjutraj ukral jo neznan tat hlapcu Antonu Lamingarju iz Kamenika mod potom iz Duplice v Loko z voza suknjo, vredno 30 gld. in zaboj, v katerem so bili likerji, v vrednosti 6 gld.
— (Pretep.) Dnč 19. t. m. sprla sta se kmetska fanta, brata Josip in France P. s Hriba, občine Dolenjo Kosezo, n ljubosumnosti. Jela sta so naposlod protopavati in Josip prizadel je svojemu bratu Francetu z nožem več nevarnih ran na glavi, vratu in na rokah.
— (Zahvala.) Za osnovo prostovoljne požarne hrambe v Trebnjem blagovolili so darovati še naslednji \>. n. gospodje in zavodi: Knez Ernest Windisch-Gr&tz, c. kr. polkovnik, državni poslanec itd., 30 gld.; Luka Svetec, dožolni poslanec in c. kr. notar v Litiji, 5 gld.; Fran Schvveiger, župnik v Radoviči, 3 gld.; Anton Hočevar, župnik v Št. Lovrencu, 2 gld.; J. Kastelic, stotnik v pokoju v Št. Lovrencu, 1 gld.; Karol Gressel, cos. kr. uradnik v Banjaluki, 5 gld.; dr. Fran Papež, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani, 5 gld.; Graško vzajemno zavarovalno društvo 30 gld.; zavarovalnica peštanska „Fonciere“ 10 gld. — Za te blagovoljno in visokodušne darove izrekam vsem p. n. blagodušnim darovalcem v imenu celega društva najtoplejšo zahvalo. Trebnje, 21. okt. 1884. Janko Buprecht, načelnik.
— (Iz Trsta) se poroča: Dnč 19. t. m. imelo jo politično društvo „Edinost“ odborovo sejo in sklenilo se je, naj se skliče občni zbor društva v Katinoro v 9. dan novembra popoludne ob polu 4. uri. Dnevni red občnemu zboru bode:	1.) Prošnja na c. kr. dež. vlado, da se pomnože kurzi za slovanski jezik na tržaški c. kr. gimnaziji, in da se na omenjenem zavodu na slovenščino enako ozira, kakor na italijanščino; 2.) pritožba na mestni zbor, ker mestni magistrat še vedno pošilja v okolico italijansko spise in naznanila, akoravno je uže pred leti c. kr. deželna vlada odločila, da imajo okoličani pravico zahtevati, da jim magistrat dopisuje slovenski; naj se torej magistrat drži postavnih določeb in § 19. temeljnega zakona;
3.) odborovi nasveti glede ustanovitve večje posojilnice in hranilnice v Trstu.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(XIV. seja dnč 18. oktobra t. 1.)
(Dalje.)
Dalnja točka dnevnega reda je poročilo od-soka zaradi režijo v blaznici na Studonci. Pri tej točki sta dvo poročili, namreč poročilo odsekove večine in manjšine.
Posl. Detela kot poročevalec odsekove večine predlaga:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru so naroča, da stopi s kon-grogacijo usmiljenih sostra v dogovor glede pre-membo dotične pogodbo z dne 21. avgusta 1880 v ta namen, da se več točk dotične tarife zniža, na podlagi deželnemu odboru podane ponudbe z dne 25. septembra, št. 691, kakor tudi gledč v toj zadevi pridobljenega gradiva, tor da sklene z omenjeno kongregacijo za deželni zaklad ugodnejšo pogodbo zaradi hrane in postrežbe za blazne na Studonci.
V	tem slučaji pa, ako bi se deželnemu odboru to ne posrečilo, se isti pooblasti, da rodu usmiljenih sestra pogodbo z dnč 21. avgusta 1880 do 15. avgusta prihodnjega leta odpovč."
Na to se oglasi poročevalec odsekove manjšine, posl. dr. Bleiweis, katerega govor priobčimo na drugom kraji.
Potom govori posl. Kersnik za predlog manjšine tak6-le:
„Spominam se še prav živo, s kako glasnim odobravanjem bil je vzprejet v VI. seji lanskega zasedanja predlog denašnjoga poročevalca manjšine, predlog namreč, da so vpelje v blaznici na Studenci lastna režija. Akoravno nam tedaj predlagatelj šo ni podajal pozitivnih številk, rekel je vender neki naravni notranji čut vsakemu izmed nas, da tam doli na Studenci ni vso tako, kakor bi moralo biti gledč na deželne koristi. Zato smo tudi letos s tem večjim veseljem pozdravili temeljito in obširno poročilo deželnega odbora, katero, vsaj meni se tako vidi, govori za vsacega, kdor hoče slušati, ter kaže vsakomu, kdor no zapira svojih oči, tako razločno in tako jasno, kjo je tu škoda in kje pomoč zoper njo — da so no morem prečuditi, kako je mogel lotos dotični odsek priti do odlašajočega, dilatoričnega sklepa.
Toda nalog moj ni, danes baviti se v prvi vrsti s podanim poročilom in njegovimi številkami,
—	to prepuščam spretnejšomu veščaku — samo toliko naj omenim, da je predložono poročilo mene do dobrega prepričalo, da jo vpeljava lastno režijo na Studenci v vsakem oziru deželi koristna, in naj so računa kakor hoče, da nastavlja na jedni strani šo tako visoke in na drugi zopet šo tako
nizke troške in izdatke, dobiček deželni je očividen in gotov. In ko bi me tudi ono poročilo še ne bilo prepričalo, storilo in vtrdilo bi uto pa v tem sigurno dvoje. Prvič vloga kongregacije usmiljenih sestra z dne 25. septembra 1884, s katero red izjavlja, da hoče nekatere tarife glede hrane in postrežbe znižati — vloga, ki bi nikdar ne bila dospela do ekshibitnega protokola deželnega odbora, ko bi g. poročevalec manjšine ne bil sprožil v lanskem letu svojega imenitnega prodloga, in ko bi poročilo deželnega odbora ne bOdlo tako silno v oči na pravem mestu. To jejedno. Drugič pa moral je vender vsacega izmed nas, tudi še tako omahujočega, vtrditi v omenjenem prepričanji, oni pamflet, kateri je došel vsem nam poslancem, izdan vsled vsekako nedostojne ideje v obliki naših prilog, in pisan — kakor se vidi vender iz vsake vrste — pisan po naročenem, poklicanem anonjmusu.
Gospoda mojal Kdor se s takimi, deloma dragimi sredstvi brani, ta ve, da je zmaga mnogo vredna, in to naj bi bil kolikor toliko uvažoval dotični odsek.
To so v kratkem glavni oziri, ki me vodijo, da bom glasoval za predlog manjšine. Pa pooblaščen sem tudi še v imenu nekaterih kolegov, ki mislijo z menoj vred, glasovati isto tako — pooblaščen sem gled<5 tega glasovanja objasniti še drugo stran njegovo.
Skuša se ves ta predlog in glasovanje zanj kazati ko nekov udarec proti redu usmiljenih sestri.
Temu nasproti pa moramo odločno protesto-vati. Jaz vem, da jih je nekoliko med nami, katerim je bila uže prilika dana, iz lastne skušnje poučiti se o krasnih in blagih lastnostih tega reda — in kdor tega ne vo, povpraša naj, koder hoče, in vsak kotiček borne koče in vsaka palača bo polna hvale o požrtvovalnem delovanji usmiljenih sestra. In zato tudi nam ne more in ne sme biti vse jedno, ako bi se našemu glasovanju podtikali skrivni nameni, katere vsekako obsojamo.
A tu je nekaj druzega, tu se gre za deželno korist — in kader je to vprašanje v prvi vrsti, tedaj, gospOda moja, ne smemo se ozirati niti na desno, ni na levo, niti na frak in ne na talar.
GospČda moja, ako tudi letos zavržete naš predlog, saj se bode zopet vrnil, in vračal se bo, in vračati se mora vsako zasedanje! Čemu torej toliko brezvspešnega! Storite temu konec — ter vzprejmite predlog manjšine.“
Posl. Apfaltrern govori za predlog odse-kove večine ter pohvalno omenja delovanje usmiljenih sestra, zasluge pri postrežbi raznih bolnikov in navaja slučaj, v katerem mu jo nekov bolnik posebno zadovoljstvo izrekel o teh sestra postrežbi. On meni, da je gotovo te kongregacijo postrežba dobra, ker je to nje poklic.
Posl. dr. Poklukar omenja, da je današnje vprašanje zelo važno, a rešitev tega vprašanja je težavna, kajti gospodarstvo v tako velikih zavodih kakor je Studenec, je zelo težavno. Govornik pravi, da je poročevaloc odsekove manjšine v istini mnogo podatkov dal, vender da on (govornik) ni mogel dobiti tako jasnega zopopadka, kakeršnega ima morda g. poročevalec. Sicer pa govornik sl. zbor opozarja, naj si natančneje ogleda predlog manjšine in večine 1 Manjšina da zahteva, naj se pogodba usmiljenim sestram koj odpove, predlog večine pa pravi, naj so ponudba usmiljenih sestra zdaj, ko bode deželni odbor imel več časa, pretresa ter se pregledajo razne številke, in so jomljo v poštev števike, katero so in ostanejo nizke ali pa se morda povišajo. Govornik zatrjujo, da so usmiljeno sestre spretno za postrožbo, kakor jo predgovornik uže omenjal, da bodo tacih težko zopet dobiti. Konečno izreče, da bode glasoval za predlog večine ter ga tudi drugim priporoča.
Posl. dr. Bleiweis omonja, da predgovornika dr. Poklukar in Apfaltrern nikakor nista mogla ovreči njegove trditve, da je gospodarstvo slabo, če je strežajstvo in oskrbstvo v jednih rokah. Govornik kaže na druge dežele, kjor so skoro povsodi deželni zastopi spoznali, da po nobeni drugi poti ne mog6 daljo, zatorej so vzoli rožijo v svoje roko. Kaisorfeld, bivši deželni glavar štajorski, so jo izrazil v Gradci o priliki, da jo velika zasluga de-žolnega glavarja in deželnega odbora, da so z
vzetjem bolnišnic v lastno režijo toliko prihranili deželi. Govornik meni, da bi se pač s časom moglo zgoditi, da bodo nasprotniki njegovemu predlogu dejali, da ne treba nič gledati natroško, češ, postrežba je vsakega denarja vredna. Govornik priznava, da so usmiljone sestre dobre postrežnice onim, kateri so na telesu bolni, a da je to drugače pri umobolnih. Govornik končuje: „Potrdite predlog manjšine, s tem bosto deželi mnogo koristili ! “
Posl. Detela kot poročevalec večino omenja, da sta poslanca Apfaltrern in dr. Poklukar uže zadostno govorila za predlog, on da hoče samo nekatere številke malo pregledati. Poročilo manjšine da podaje številko, a te da treba pretipati, ter da se bode potem pokazalo, da ni tako, ter govornik meni, da se mu zdi: Die Botschaft hor' ich ivohl, doch mir fehlt der Glaube! Najprej se obrača proti ekstraordinacijam ter vpraša: Ali so potrebno ali ne? Če so potrebne, se bodo šo na dalje vršile; če pa niso potrebne, čemu pa da se zdaj zanjo denar izdava. Govornik na dalje omenja, da se na Studenci ne more ceneje zaračunati, kajti drugodi so še večje cene, češ, v Gradci se plačuje za jednoga bolnika na dan 1 gld. 1 kr., pri nas pa 76 6 kr. To pač kaže, da graška lastna režija ni cenejša. Čo se pa trdi, da strežajstvo in oskrbstvo ne more biti v jednih rokah, se moro še mnogo menj zgoditi, da bi bilo zdravništvo in oskrbništvo v jednih rokah.
Konečno se vzprejmo predlog večine.
Posl. Murnik poroča ustno v imenu finančnega odseka o prošnji:
a) občine Britof, da bi se hiralniški troski v znesku 130 gld 50 kr. za Uršo Šobor prevzeli na deželni zaklad;
b) občine Dol, da bi se hiralniški troški v znesku 128 gld. 10 kr. za Marijo Pezdir prevzeli na deželni zaklad.
Obe prošnji izročita se deželnemu odboru v rešitov.
Pri poročilu o § 3., marg. št. 19 do 22 letnega poročila, predlaga upravni odsek:
„1.) Lotno poročilo § 3., marg. št. 19 do 22, vzame so v znanje.
2.) Deželnemu odboru se naroča, deželnemu zboru predložiti v prihodnjem zasedanji nov načrt močvirske postave, pri katerom se bode ozirati na raznolike razmere."
Posl. Deschmann nasvetuje:	»Deželnemu
odboru se naroča, naj potrebno učini, da se napravijo v § 13. močvirskega zakona zaukazani po-družni odbori."
Vzprejmo se predlogi upravnega odseka z dostavkom posl. Deschmanna.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Brunšvik, 24. oktobra. Včst, da je Cumberland izdal patent, je istiaita. V patentu izjavlja, da prevzame njemu pripalo vladarstvo brunsviško, a si pridržuje naredbe o priznavanji.
Praga, 23. oktobra. Deželni zbor je danes z navdušenimi „slava“-klici na Nj. veličanstvo cesarja zaključil svoje zasedanje. Kardinal knez Sehwarzenberg izrekel je namestniku zahvalo za skrbno sodelovanje in predsedniku zbornice za taktno in nepristransko vodstvo obravnav; na to sta oba dostojanstvenika odgovorila.
Levov, 23. oktobra. Deželni zbor je zaključil svoje zasedanje. Predsednik je izražal posebno svoje veselje o predrugačenji razmer med Poljaki in Rusini.
Zagreb, 23. oktobra. (Iz zbornice.) Po otvorenji seje je jela vsa stranka prava vri-ščati in proti predsedniku upiti: »Preklicati!“ Predsednik je predlagal, naj se izključijo Starčevičijanci Ivandija, David in Anton Starčevič ter potem sejo sklenil. Jutri je seja ob 10. uri. Izključenci se ne bodo več udeleževali posvetovanj. Adresna debata se jutri gotovo prične.
Brema, 23. oktobra. nWeser-Zeitung“ objavlja iz Ginundna v 18. dan oktobra dati-
ran patent, katerega izdava vojvoda Cumberland pod imenom Ernest Avgust in s katerim izjavlja vojvoda, da je vladarstvo v Brunšviku prevzel in vzel v posest deželo ter da hoFo po državni in deželni ustavi vladati. Patent se je baje vsem nemškim knezom in prostim mestom doposlal.
Genova, 23. oktobra. Včeraj ni nobena oseba obolela in umrla za kolero.
Pariz, 23. oktobra. V Yportu pri Rouenu se je pokazala kolera. Za časa 8 dnij je 11 oseb obolelo in 6 oseb umrlo za kolero.
Novi Jork, 23. oktobra. Na krovu parnika „Amčrique“ je nastal požar; vender so kmalu zadušili ogenj. Zgorelo je bombaža za 500 dolarjev. Ladija je le malo poškodovana.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 24. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.................80 '95
>	»	>	>	srebru...................82'10
Zlata renta..........................................103-45
5°/p avstr, renta.................................96 • —
Delnice n&rodne banke..................................861-	—
Kreditne delnice.................................... 288-20
London 10 lir sterling...............................121-95
20 frankovec.......................................... 9-69
Cekini c. kr.......................................... 5-78
100 drž. mark.........................................59-85
Tujoi.
Dni 22. oktobra.
Pri Maliči: Kriiger, potovalec, iz Berolina. — Gruber, fabrikant; Schiffler in Bohasch, trgovca, z Dunaja. Pri Slonu: Colalč, ingenieur, iz Belgije. — Mayer, trgovec, iz Budimpešte. — Styrpušin, trg. pomočnik, iz Zagreba. — Sauerschnigg, c. kr. davk. nadzornik, iz Celovca. — Martinkovič, duhovnik, iz Plešec. — Jagodic, poslovodja, iz Brežic.
Pri Bavarskem dvorn: Koest, potovalec, z Dunaja.
— Verhovšek, trgovec, iz Trebnjega.
Pri Avstr, carji: Schorsch, potovalec, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Hofbauer, zasebnik, iz Trsta.
— Spirar, zasebnik, iz Zagreba.
Pri Virantu: Strnad, kaplan, iz Knežaka.
TJmirli so:
Dnž 23. oktobra. Miha Mlinar, gostilničar, !30 1., Kravja Dolina št. 2, plučna sušica. — Janez Haslwan-ter, 52 1., prisiljenec, prisilna delavnica, vnetje prsne kožice. — Polona Zajec, milosrdnica, 31 1., Kravja Dolina št. 11, jetika. — Franc Lunič, postreščeka sin, Streliščine ulice št. 8, črevesni katsir.
V	civilni bčlnici:
Dnd 23. oktobra. Matevž Jakolin, delavec, 431., jetika.
Srečke
z dn6 22. oktobra.
Brno: 27 90 9 45 65.
Meteorologično poročilo.
	§ o	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tompo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mokri im v mm
	-J M O co (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-82 737-04 735-59	+ 4-8 + 4-6 + 30	svzh. sl. svzh. sr. svzh. sl.	pr. js. obl. dež	o-oo dež sneg
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
In. r. Kleinmarr & Fed. Bambern-ora
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š uk 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Kod. Bamberg v Ljubljani.