St. 142. V Ljubljani, soboto 7. decembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na tedon, vtorek četrtek in aohoto, ter velja po poiti prejeman, za tvstro-ogerske dežela ali v Ljubljani s pošiljanjem na dom , za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr, Za laje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold. 25 kr., a. v. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat s« plaća štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvolo fraukirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljnbljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katoro naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. MoveiaMltit totlr <»**». I. Kar smo mi v »Slovenskem Narodu" od početka zasedanj deželnih zborov od kranjskega, kot ▼ sem Slovencem središčnega in moralično ne samo kranjske temuč vse Slovence zastopajočega zbora odločno zahtevali, v čemer so nas češki in drugi slovanski časopisi podpirali: namreč, da se kranjski deželni zbor v imenu Slovencev odločno izreče v denašnjih, avstrijskim Slovanom neugodnih političnih časih zoper politiko zatiranja Slovanov in centraliziranja avstrijske države, — to smo dosegli 4. decembra v kranjskem zboru. Večina narodnih poslancev je precej kot predlog prinesla adreso na cesarja, v kateri se korektno drža-vopravno stališče, katerega nam je zavzemati, dovolj odločno poudarja. To adreso kranjskega deželnega zbora smo svojim bralcem priobčili v zadnji številki na čelu svojega lista. Predno daljšo besedo govorimo, rečemo v imenu slovenskega naroda vtem slučaji: slava onim, ki so to adreso prinesli in jo podpisali. Kakor so naši bralci videli, poudarja ta slovenska adresa principe prejšnjih adres in izreka, da se tega drži, kar je zbor v enačili izjavah prejšnja leta že prestolu predložil. Obžaluje se v imenu Slovencev, da so intrige vrgle pošteno ini-liisterstvo Hohenwartovo, katero je hotelo p o mir-j e nj e med narodi v Avstriji narediti s tem, da bi država bila vsem narodom enako pravična. Adresa graja, da se protizakonito v šolskih stvareh ravna proti narodnim koristim med nami, da se slovenskemu narodu še zdaj kratijo pravice in enakopravnost v šoli in uradu. Poudarjajo dalje posebne krivice, ki se kranjskemu delu Slovenstva gode, izreka se adresa za načela oktoberske diplome in proti sleparstvu „takoimenovauik" direktnih volitev. Očitati bi se moglo tej adresi, kar smo jej na prvi pogled tudi mi očitali, namreč da je v onih črtah, ki omenjajo koren vseh družili nedo-statkov, državo pravno vprašanje avstrijsko — premehka, premalo odločna, da glavne idejo programa naše narodnosti, zedinjenja Slovencev niti ne omenja. Ali adresa se naravnost sklicuje na dve prejšnji adresi deželucge zbora in zatrjuje, da slovenski narod še vedno enako govori. Kako pa se one adrese glase V Adresa iiO. avgusta 1.S70 pravi med drugimi: „Vašega ces. in kr. ;ipost. Veličanstva vladi bode pri tem tudi mogoče, sredstva in pota najti, da bi zadostila slovenskega naroda več ko pred 25 let izrečeni, in potem vedno g 1 a s n c j e p o u a v 1 j a u i ž i v i želji po združenji \seli po krnj in, koder preli iva, v eno administrativno, in kolikor m o g o e e d r ž a v o p r a v n o e e 1 o t o. — Z d r u ž e u bo slo v e n s k i n a r o d n c samo s v o j c p r a-vioe i n koristi 1 c li k o varoval, ampak se tudi za skupne državne namene s tisto trdnostjo potezalj ki mu jo bo združena moč dajala. — Slovenci bodo živ, Bamosvesten, trden jez proti Vašega o. in kr. op. Veličanstvu in cesarstva sovražnikom, naj si pridejo od severa ali juga." Adresa 11. okt. 1871, na katero se letošnja tudi sklicuje in jo odobrava , pravi med drugim: ..Kakor naj Nemci popolnoma uežaljeni ostanejo v narodnih svojih pravicah, tako mi želimo , da se tudi drugim narodom enaka pravica ne le zagotovi, ampak tudi dejansko podeli. V tem oziru se predrznemo prositi, da se naš slovenski narod v onih deželah, v katerih je zedinjen z Nemci ali Italijani, postavi pod varstvo takih deželnih postav, kakoršno je Vašega Veličanstva vlada predložila češkemu deželnemu zboru. — Tako bodo Slovenci, ki se neomahljivo zvesto drže Vašega Veličanstva prestola, mogli ohraniti narodnost, dokler Vašega Veličanstva vladi ne bo mogoče najti sredstva in pota, da, kakor smo željno prosili v prepokornem pismu od 30. avgustu 1870. 1., /.edini njihove zemljepisno stiskajoče se zemlje v eno upravno in kolikor mogoče v državo-pravno telo. To preponižno prošnjo se predrznemo tem več ponoviti, ker je njena spolnitev bistvena pogoja ne le obstanku in razvitku slovenskega naroda, ampak tudi varnosti jugozahodne meje vesoljnega cesarstva." (Dalje.) ■»ciioliil zbori. Kranjski deželni zoor. (9. s ej a 4. de c.) Zapisnik se bere slovenski. Dr. Razlag izroči prošnjo v Zagrebu učečih se Slovencev za podporo. Ta prošnja in še nekatere druge se izroče finančnemu odseku. Zavinšek in-terpelira, ali hoče vlada v dogovoru s hrvatsko vlado most narediti črez Kolpo pri Vinici. — Au-ersperg odgovarja na dr. Supanovo interpelacijo zavoljo cksekueij v bistriškem okraji, rekoč, da so se polajšave dale pri pobiranji davka, da pa se nij tako ostro eksekviralo, kakor interpelacija pravi, in da nij povoda eksekucije vstaviti, ker je bila letos tam dobra žetev. Dr Poklukar v obširnem govoru utemeljuje svoj predlog, naj se deželni zbor izreče za loško in proti predilski železnici. Predlog se izroči gospodarskemu odseku. Pet. K o z 1 e r utemeljuje svoj predlog, naj deželni zbor presoja, kako postava za uravnanje zemljiškega davka streže kranjski deželi. Sploh je znano — pravi, — da je naša kranjska dežela z zemljiškimi davki preobložena, bolj nego druge dežele. Vlada in cesar sam sta to priznala. Zato te ima po postavi od 24. maja 1801) zemljiški davek po novem katastru uravnati, tako, da bi bile vse dežele enako merjene. Postavljene so deželne in okrajne komisije. Ene so delo zvršile, ene še ne. A nijso delale povsod enako , temuč postava se jo različno tolmačila. Po vsem tem se je bati tega nasledka, da bode naša dežela ali vsaj nekateri okraji zopet z davki primerno bolj obložena nego druge dežele. Temu se mora deželni zbor vstaviti. Zato govornik predlaga , naj se cela zbornica kot odsek konstituira, da nasledke takega postopanja preišče in potrebne korake stori. Predsednik naznani, da se bode zbornica po končani seji kot odsek konstituirala. Poročilo šolskega odseka ozir načrta postave o uravnavi doneskov iz zapuščin za normalni stilski zaklad se po odsekovem nasvetu sprejme. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi pri-plačc iz deželnih novcev za breg braneče stavbe na desnem bregu Save nad Kranjem — ravno tako. Poročilo o peticijah in prošnjah. Mlademu slovenskemu slikarju J- Šubicu v Benetkah se za daljnje izobraženje dovoli 200 gl. podpore. Deželnemu knjigovodji se za 100 gl. plača poviša, ravno tako (z neznatno večino) tudi oticijalu Hofmanu na predlog Kromcrjev, katerega je dr. Razlag podpiral. Dr. Pestotniku se dovoli, da njegova v cesarski službi odslužena leta štejejo pri odmerjenji pri-prihodnje pokojnine. — Dovoli se 1500 gld. za učitelje, obrtnike in male gospodarje za dunajsko svetovno izložbo. — O vrhniških občinskih volitvah je zbor sklenil pripororočiti vladi, naj jih potrdi, glede Muleja pa zbor nij kompetenten govoriti. — Glede obsojenih 60 bohinjskih kmetov se sprejme na dr. Razlagovo in Turnovo [priporočilo posebna adresa na cesarja. O poročilu finančnega odseka za ločitev vodstva od upravništva v deželnih dobrodelnih napravah se vname ostra polemika med dr. Blei-vveisom in Kromerjem, kateri poslednji je bil strasten, kakor vselej. Ravno tako pri poročilu o začasni porabi posameznega oddelka deželne posilne delavnice za mirne blazne. Kot predlog pride naposled adresa na cesarja na vrsto, izročena po dr. Bleivveisu in 18 tovarišev, katero smo zadnjič na čelu lista prinesli. Goriški deželni zoor. (Izv. por.) (8. seja 4. decembra) ob 5. uri zvečer. Nazoč je, tudi državni finančni minister baron Pretiš. Deželni glavar naznanja, da je dobil dopis, v katerim jo napovedan začetek državnozborske sesije 12. t. m. z opazko, da se bo moralo tedaj poprej skleniti deželno zborovanje. Poslanec Faganel bere dve interpelacije; v prvi vpraša, ali misli vlada v okom priti zaprekam, katere prizadeva javnemu občevanju potok Ose-ljanšček na državni cesti pri Sempasu? v drugi pa, ali se bo delal kos nove državne ceste med Vertovinom in Ferničami? Vladni zastopnik zago-t ovij a, da predloži interpelacijo vladi. Na to odgovarja vladni zastopnik na interpelacijo poslanca Del Torre-ja, stavljeno v zadnji seji zastran postave, s katero je naložil deželni zbor davščino na prosto pašnjo Čebel. Iz odgovora se posnema, da stvar nij še dozorela pri ininisterstvu. Postava, s katero je vvrščena cesta od Mc-deje do Verse mej skladovne, se potrdi v zadnjem branji. Poslanec Cer ne poroča o vladnem predlogu zastran prenieuitve tj. .'J4 postave v šolskem nadzorstvu. Bere poprej slovensko poročilo , potem italijanski prevod. Odsekov predlog sc vjciua z vladnim, samo obema zastopnikoma učiteljstva jemlje sklepavni glas in jima pripušča samo posvetovalni, to zarad tega, da se vladui vpliv ne pomnoži. Vendar so se poslanci slovenski in italijanski pred sejo drugače porazumeli , kakor je kazalo pozneje glasovanje. — V javni seji je zagovarjal vladni predlog samo cesarski zastopnik in sicer prav nujuo, opazivši, da bi odsekovega predloga vlada nikakor ne potrdila. — Pri glasovanji je padel odsekov predlog, a ker nij nihče podpiral vladnega, se o tem še nij moglo glasovati in tedaj ostane za zdaj pri starem. {>. minister je zastonj prišel v Oorieo. Poslanci, Slovenci in Italijani so menda sodili o vladnem predlogu , da sicer nij prazen in da bi se morda z dotično preincmbo šolstvu v kakem oziru tudi koristilo — toda „tiuicn Danaos et dona ferentes". Vlada jc deželnemu šolskemu svetovalstvu že med letom pokazala par* kelj germanizovanjskih namer , in teh se pri nas boje Italijani iu Slovenci! Že prav tako! Trav temeljito je poročal tudi dr. A hram 0 prošnji mnogih občin za prenaredho deželne postave 3, novembre 1808 zastran povračila bolnišničnih stroškov. D okata] je jasno, dane vedo kaj delajo, in sprejel se jc brez ugovora in enoglasno prestop na dnevni red o tej prošnji. Poslanec Candussi bere na to poročila o računskih sklepih treh po deželnem odboru oskrbovanih zalogov. I >ntični predlogi se potrdijo brez ugovora. 0 Badnji točki poroča poslanec dr. Pajcr v odborovetn imenu in predlaga , naj dovoli deželni odbor 1-1 tisoč in toliko goldinarjev iz glavnega zaloga za uboge , da se dozida tukajšnji bolniš niči milosrčnih bratov stransko poslopje za pri-hranjenje norcev. Temu predlogu ugovarja prav temeljito dr. Maurovieli, dokazovaje, da je dež. odbor o tej zadevi prepovršno postopal, ker nij preskrbel nobega zdravniško izvedenskega operata o tej zadevi; meni, da tudi nikakor pametno , da sc združi norišnica z bolnišnico , ker je tako združenje nevarno toliko prihranjenim norcem, kolikor navadnim bolnikom. Predlaga, naj se stvar vrne odboru z naroČilom, tla sc ima pogajati z Istro in Trstom zaradi naprave skupne norišnice, lir. Pajcr dokazuje nujno potrebo, da se po odborovem predlogu pre skrbi za prihranjenje norcev, ker se nij nad jati, da bi bilo mogoče napraviti skupno norišnico. Pri glasovanji obvelja odborov predlog. Del Torrc interpeluje vladnega zastopnika, od kot to, da jc državna cesta proti Podgori tako zanemarjena in ali je nc misli vlada bolje vzdrževati ? Vladni zastopnik hoče predložiti iterpelacijo vladi. (Tega sc menda nij spomnil , da ima pod isto streho se svojim uradom in celo pod svojo komando pristojni c. kr. stavbeni urad !) Seja je končala ob 71/« uri zvečer. Prihod nja bo jutri ob 5 popoldne. si jo prosilo. Iz katere stranke so bo novo mini sterstvo vzelo V Pri nas se dvoji, da so Deakovci še tako jaki, da bi mogli iz svojega krila še eno lninisterstvo poroditi. Njim se bo to pripetilo, kar našim liatihijanccm: iz stranke skrčili se bodo v nendločilno kliko. ,.Sic transit glorin!" Vpraša sc pa: s kom bodemo mi Ogovarjali t Mari z l)ca kovci, ki so z eno nogo že v zgodovinskem grobu? Oni nam ne morejo nobenih poroštev več dati za stalnost ugovoriti se imajočih državnpravnih Ustanov. Ali hočemo ugovarjati z opozicijo, ki še nij na vladnem krmilu? Za sedaj nam ne preostaje drugo, nego oprezovati, dok se situvacija ne izčisti. Žalostno je pri tem samo to, da med tem Vakn novic po svojej volji po deželi harači. Nikogar n j, ki bi ga v tem zaztavil. 1% IPeSte S. dcc. [Izv. dop. I Lonyay je tedaj šel! Vse naše politične stranke so s tem zadovoljne, celo Deftk sam. Proti koncu krize prizadeval si jc Lonvay na vse protege, da novo ministerstvo sestavi, pa vse zastonj : kateremu jc god kak portefonil ponudil, vsak inn je demon-strativno-zaničljivo hrbet obrnil. Prošnjo demisije motiviral je s tem, da ga njegova stranka nij žalostmi izdatno podpirata. Zgodovina ho njegovo ministrovanje imenovala ministrovanje „nečistih ok". Kriza vršila sc jc nenavadno naglo. Od ('sernatonvjovega napada 18. novembra, pa do 1. decembra niti polnih čctirnnjst dni nij! Scstavljcnjo novega ministerstva je prevzel Szlavv, ter svoj kabinet tudi že popolnih Ministerstvo trgovine je prevzel Zichv, dosedanji guverner na Peki, ministerstvo domobranstva pa llollan. Vsi drugi ministri so pridržali svoje portefeullc. Szlavv jo glasoval za Simonvjev predlog: naj se vsi državni ugovori zadnjih šest let drž. zboru predložijo, in temu glasovanju sc ima valjda zahvaliti, da jc denes ministerski predsednik. Ž njim se hoče brž ko nc tudi milost opozicije kaptivirati. Vpraša sc pa: kakošne politične barve bo Szlavvjevn mini- Dopisi. gian se lz Zttvri'«»l»il 2. dcc. I Izv. dop. nijso svoj parlamentarni škandal in svojo vladino mizerijo prebili in prebavili, pa vendar že spet halabučijo na elaborat naše regnikolarne doputa cije. „Pesti Napio" prinesel je dopis od „ustja Drave", prav za prav pa iz Oseka, v katerem sc dvojna misel izreka: 1. da elaborat naše regn deputacije meri na utemeljenje j u g o k 1 o v a n s kega kraljevstva (in to je huda pregreha v magjarskili očeh) in 2. da sc ž njim razdira in a gjarska država („magyar alam" ne, pač pa nma-gyar orszag,,). Naplo-ov dopisnik pravi, da se hrvatska narodna stranka nikoli ne hode z idejo državnega zaedinstva med hrvatsko in ngersko kra Ijcvino sprijateljila, pod enim pa trdi, da jc unijo uistična (HiagJaroiiNka) stranka še zmirom tako jaka v 'deželi, «la bi se mogla ž njo kaka poli tična akcija Izvesti. Dopis končuje s tem, da naj ho dogovori razbijć. — Tako piše magjarski vladni list Pesti Naplo." Po tem soditi, stoji naša stvar precej slabo. Od kar je ogerska država z Avstrijo politično svezana, rogoborili ste sc v njej zmirom dv< Btranki: avstrijska in protiav strijska. To vidimo tudi denes. Deako\*a stranka predstavlja avstrijsko opozicija pa protiavstrijsko stranko. Faktu in, ki ho nc da ničem prikriti, je, da se Deokova t. j. avstrijska stranka ruši. Ona je žc celo tako osla bela, da Lonyaya proti navalu opozicije nij mogla več zadostno ohraniti, kakor nam namreč glasovi iz Pest c javljajo, jo Lonvavevo ministerstvo demi- zanj, popolnoma zanemarjajo teorijo narodnega kredita in nc uresničevaje ga v dejanji. Veda in praksa ste globoko in pridno obdelale vsa različna vprašanja o kreditu pozentel jskem in knpčijskem, kredita narodnega v ožem smislu, dostopnega večini naroda, pa sc ni dotikala. Ta kredit, ki ima posebno v Rusiji toliko važnost, kjer ho velika večina zemljodelei sč svojo zemljo ali pa z občinsko, ne kakor v drugi Evropi, kjer je procent kmetov posestnikov veliko manji, ima pa neke posebnosti, brez ohranjen j a katerih bi ne mogel dosegati svojega namena in sicer: on mora biti mesten (lokalen), osoben, in mal. Kredit ima biti mesten, ker drugače so stroški, ki jih ima kmet peljajc se ali grede daleč za posojilom, toliki, da se dobiček od posojila ves ali vsaj večidel nanje potrosi. Osoben mora biti, ker (»sobne sposobnosti, osobna delavnost in gotove nravne lastnosti, n. pr. vestnost so edino poroštvo, ki ga more dajati prosti narod za svoj kredit tam, kjer zemlja večidel uij lastnina osobna mari občine, in posamezni torej nanjo dolga delati ne more. Nazadnje ta kredit ima biti mal za to, ker skušnja vseh kreditnih ustanov uči, da tam, kjer sta mali in veliki kredit skupaj z enakimi pravicami, poslednji gotovo prvega zatira i u v svojo korist jemlje svobodno zneske, ki so v hhigajnicah banke. Ko so prvič vpeljali posojilno-hranilna društva, so nekateri iistannvniki prezrli to okoliščino in dopustili različne poje in različna posojila in tako zmešali operacije malega kredita z operacijami bolj velikega. Sc ve, da namena nijso dosegli, dokler nijso odkrili za vso enakega kredita, zakaj združenje ekonomičnih interesov sc še nc dosega, če sc mešajo vsako vrste krediti iu potem pokrivajo z občo firmo vsestranskega kredita. Kajti to vez, ki bi pomirila veliki kredit z malo kupčijo, obrtnijo in malimi potrebami naroda, to jc glavna naloga sedanjih ekonomičnih društev iu sedajne vede. Posojilno-hranilna društva, čc tudi nc poma- BterstVO ? Odločno pač nobene. Vpraša sc nadalje j gaj0 vsem potrebam naroda (tega sploh šc dolgo tudi to: na katero stranko v našem drž. zboru Se j človeštvo ne bo doseglo), vsaj gotovo odkrivajo ekonomični stan naroda in dajo vedi tako obilni vir, kakoršnjega bi ona sama na sebi nc našla. Čc so asocijacije potrebne v Evropi, in da so, to sc vidi iz množečega sc njihovega števila, potrebne tam, kjer so večina naroda n. pr. v Angliji iabrieni delalei, ki nemajo ni svojih hiš ni zemlje, tem bolj so potrebne v Rusii, kjer so, kakor smo žc omenili, velika večina naroda kmetje, obdelajoči svojo zemljo. Zakaj ena iz elementarnih resnic narodnega gospodarstva je to, da nobeni ohrtniji nij tako treba delati stroškov, kakor zcmljcdclji , če hoče napredovati. Ker pa tako zboljšanje kmetije ubogemu kmetu uij mogoče brez posojil , zato jc prvi pogoj za uspeh kmetovanja kredit. Kolikšen ima biti, na kaki čas, koliki paji, koliki ukladi, to naj bolje uči skušnja, in vsi ti faktorji sc gotovo menjajo v različnih krajih različno. Lenko sc pa sc razume, da kredit sam na sebi nc more vselej pomagati, on celo škodi lehko, čc sc posojilo ne more porabiti tako, da se zaslužijo obresti od posojila in še potreben zaslužek za živež obleko itd. Zato je vprašanje o posojiluo-liranilnih društvih terno zvezano z vprašanjem o productivnib asocijacijah. Da bi se vse to uresničilo pripoznavajo za potrebno trojne pomoč : častnih osob, zemstev in vlade, častnih , da bi obrazovali asocijacije in jih iz začetka 'vodili, dokler bi kmetje sami ne mogli jih prevzeti v svoje roke, zemstev, da bi dajala posojila društvam in vlado, da bi hitro dovoljevala društva in dajala kako garanciji! kreditu asocijneij in društev. Vsi ti trojni faktori tudi res pomagajo, kakor sc bo nekoli raz-videlo iz sledečega kratkega pregleda nekaterih sedanjih posojllno-kranUnih društev , posnetega iz naznanila o stanu teh društev od 1 l*, novembra t. 1. predsednika petrogradskegfl oddela o selskih ho opiralo V Brezpogojno pač na nobeno. Szlavvjev kabinet ne predstavlja vlade, vzeto iz naše parla nicntarnc veČine. Zakaj nc? Zato nc, ker se pri razpadanji Dcakovc stranke niti prav nc ve, katera stranka ima veČino. En del Dcakcvccv utegne ttzlavya podpirati, drugi Dcakovski elementi sc bodo njemu nasproti neutralno držali, opozicija ho oprezvala, in — ob tem položji bo Szlavyjcvo ministerstvo če žc nc honetno živelo, vsaj od dana na dan životarilo, dok tudi njega opozicijoualna bura nekega dne nc odpihne. Naši junkeri Szlavvu tudi to zamerijo, da nij aristokrat, kajti naša aristokracija jc do sedaj ministerske portefeullc kot svojo izključljivo domeno smatrala. Naš satiričen list „Horzscm Janko" pridonaša o hrvatskem vprašanji take karikature, o katerih sc more reči, da niti nijso satira, niti humoristika, niti dovtip, ampak to, kar sc v navadnem življenji klafarska svinjarija imenuje. Tudi to je znamenje magjarske uglajenosti in magjarske salonske linoee. ISR ItllNijc I Izv. dopis.I (Konec.) Odkar jc rusko občestvo jelo pečati se z osodo kmeta, sc jc že veliko pisarilo o njegovem žalostnem stanji , in ugibalo to in ono , kako bi sc mu dalo pomagati. Šole so sicer pripoznanc za najvažneji pripomoček k povzdigi nas iz tisuč in tisučletne dreinotc, pa njihov sad uživa le ta za rod, ki sc jc učil, očetje pa morajo živeti in umirati v materijalnom in duhovnimi ubožtvu. Vclikrati pa jc revščina tolika, da kmetic ne more biti brez pomoči svojih otrok tako, da jih v šolo pošiljati nc more. Treba je kmetu pomagati koj in taka pomoč nc jc našla v šolskih posojilnih društvih, iz katerih se je prvo osnovalo h-ilil, |. Sedaj št* vilo njih bistro raste, kar jasno kaže, da društva dosegajo svoj namen. Glavni pomen teb društev pa je v tem, da rešujejo vprašanje, na katero nacijouulua ekonomija ne gledč na svoj veliki uspeh do sedaj nij mogla odgovoriti, ali bolje, nij hotela meniti se pos. hran. društvih kneza Vasilčiknva. Vseh takih društev, potrjenih in že začevših svoje delovanje jo do sedaj v Rusiji 117, (it) pa še čaka tiska svojih pravil v scnadskih Vjedoiu, brez katerega se društvo odkriti ne sme j s temi je torej vseh narodnih bank 177. 1. avgusta 1866. 1. je bila odkrita prva taka banka, potem pa se tri leta na tem polj i nij delalo skoraj nič. od 0t>. do (>'■•. 1. nij bilo ustanovljene ni ene take banke, poslednje leto pa se je zbudila teoretična zanimivost asoei jaci j. jeli so izučevati razne /.istome, nemške Sehulze-Dclitseha in Lassalla, francoske in druge. 70. 1. pa so nekateri prijatelji naroda jeli to vprašanje obdelovati praktično glede na Rusijo, in tO leto je bilo odkrito 1!) društev. 0b enem so bili odpravljeni razni zavržki administrativnega in policijskega značaja, to je, dosegli so , da je administracija raje in hitreje dovoljala društva iu da se policija nij mešala vmes , kakor prej . ko nijso prav zatrpati temu početju in sanjarili o političnih namenih. Vveli so normalna pravila, vsled katerih se dovoljuje društvo v 11 dneh, dobili si pomoč ministra linancev, sočustvije vlade sploh, občestva iu zemstva. 1871. 1. se je osnovalo Še 7.'i društev in v nekončneni še. 1S72. 1. M'1, iz katerih 00 še čakajo, da pridejo na vrsto, da bodo potrjena. Do sedaj odkrite narodne banke so raztre sene po 29 gubernijah in v njih po 03 ujezdih (okrogih). Največ jih je na sever ji, najmenj na jugu in jzhndu in sicer deloma zavoljo blizote stolie, kjer je prav za prav ta misel dozorela, posebno pa po uplivi teh delavcev zemstva, ki v Rusiji vodijo vso to stvar. Ti gospodje so pričeli sami s primeri, in potem to misel razprnstranjnli v zeinstvih , ki se je čedalje bolj prijemljo. Na prvem mestu po številu bank (.'10) stoji novgornd ska guhernija , za njo sledi tverska (I2>, petro-gradska (11) in morkovska (!») , v drugih jih je po šest. j mi tri in tudi po eni. Vlada je do sedaj z denarji pomogla lc eni (pavlovski) banki s posojilom 2f> tis. Zemstva 6 gllbernij in I ujezda pa so posodila 30 baukom lti.'{"> or. 88 častnih osob pa 271 gor. Iz polnih računov 27 društev sc vidi , da je število členov, torej tudi količestvo členskih vznosov naraslo do precejšnje proporcije o i I , da no društva izporo-dila si na svoje operacije še enkrat toliko kolikor iznaša pajevi kapital Člonov, da so se delali vkladi več ko na '/:, pajevega kapitala , da so za izposojeni denar društva dobivala skoraj povsodi 12% na leto, plačevala pa od ukladov le <>--!»",„, od posojil pa f>—9% na leto iu nazadnje, da je dividenda bila visoka in dohod prekosil razhod če-tiri k rat. Členov je bilo v teh 27 društvih (o drugih še ni računa) I. januarja 1*72. k 5073, pa-jevi kapital 25565 r. 00 k., ukladov 10!»M r., posojil jc bilo dano 1871. 1. 134800 r. f>7 k. Oddcli o pos.-hran. društvih delajo uspešno, obračajo sc k „gubcrnskiin zemskim sobranijcni": da bi podpirala kredit teh društev še bolj ko do sedaj In prej ali pozneje bodo pač dobro raz-iinicvši prid vse države in naroda zastopniki gu-bernij povsodi uslišali glas teh blagih mož, ki sedaj tako skrbć, da bi se povzdignil kmet, iu osvobojen od osebnega rabstva ne pal v ravno tako hudo ali še huje v ekonomično. Politični razgled, Da bode kranjski zbor sklenil adreso na cesarja proti zdanji vladi, dela že zdaj velik hrup po ust&vovernom časopisji. (.' e š k i zbor, ali nemški poslano! v njeni so sklenili , da češki deklaranti mandate izgube, in da bodo zopet nove volitve za nje. Zarad tega vlada med Cehi velika razdraženost Dalmatinski zbor jc žo pred časom skle nil seje. tiho in ..mirno" brez VSO adrese ali roso lucije v državopravnih razmerah. Dalmatinski Slovani6 so nočejo pečati z ..veliko politiko" . ker — razlog jo čuden v prilmdnjnst gledajo. To postopanje dopada edino nemškim ustavovorcem in to .je dovolj, da so obsodi. Dunajskemu listu sc telegrafira, da se v Stambul-u sploh bojo upora na Bolgarskem, in že se jc odposlala komisija ped predsodništvom prcjšuih kraljevskih urednikov rje, da bi bolgarski upor zabranili. Da naši bralci vidijo, kako nemški vladni časopisi pišejo o nas Slovencih, posnoml jemo od besede do besede sledečo surovost ,, N. IV. I'r." „Slovence kranjske zbornice zategadelj vest peče, da so, pred ko sc je sesija pričela, tako velik gobec imeli. Da bi slovensko inteligencijo, ki željno njih del pričakuje, slovensko nadepolno mladost na vseučiliščih in na gimnazijah, potem fanatične kaplane po vaseh poplačali, spuščajo se proti koncu zborne, sesije v kranjski zbornici nekatere (»pozicijonalne rakete. Za adreso vsled imenovanja Mcrbal a za deželnega šolskega svetovalca se narodna večina nij (Vi odločila; zato pa je v včeraj sni sesije strašni dr. Zamik odškodoval narodne poslanec in občinstvo na galeriji se silno strastnim govorom, v katerem niinisterstvo zarad Morbal-ovega imenovanja dolži. da je ustavo prelomilo, in žuga deti ga v obtožni stan. Vrhunce slovenske taktike, ki jc enako strahopetna in lisičja, kaže tudi vcriiikaeijski odsek, naj hi se deželnemu zboru nasvetovalo, da sc volitveni red Kalteneggcr-ja in Suppan-a odda deželnemu odseku, da sc še enkrat pregleda in o njej v prihodnji sesiji poročat Nevreden izgled!" — Tako Svabi robne „omikano" proti nam! Amerikanski kongres sc jc sešel ."». decembra v NVashingtonu. Porooevaiije prvosednika Granta poudarja posebno dobro razmero k vladam evropskim. Zavoljo tega in pa da jc Graut svojemu tovarišu na Fraucozkein Thicrsu srečo voščil, ker so nekatere volitve na Krancozkeni sc dobro izšle, mislimo, da bo prvosednik v prihodnje V zanesljivo) i h razmerah k evropskim vladam, kakor je to bilo do zdaj. ('rez malo časa pa bode amerikanska vlada imela samo na zapadno Indijo ozirati se. San Domingo sc spet prikazuje na horizontu, zdaj, ko ima Grant-ova politika toliko zaupanja. Demokrati bodo v novem kongresu v znatni manjšini. Prepir na meksikansko-teksanskih mejah je krotke naravi. Ozirajo sc posebno na razsodbo nemškega cesarja v San Juan prašanji. Cubanski upor nema upati, da bi zmagal. To pa željam ritra-anneksionistov ne ustreza. O Dunajski razstavi upajo, da ho civilizacijo pospešila iu poraz- umljcnje narodov povikšala (t) (j_. • llnznc stvari. :tl (Deseta slovenska predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči bo vtorek lo. decembra. Igrala se bode prvikrat pO (iermonikovih „Die VVeibcr von Veldos" za za slovensko gledališče priredjena zgodovinska igra iz Časov francoskega gospodarjenja v Iliriji v ."» dejanjih ,.Pogumne Gorenjke". Vloženih jc v igro več starejih narodnih pesmi, katere dajo igri večjo zanimivost. Predstavljena je bila ta igra v nemškem jeziku na ljubljanskem gledališči trikrat in sicer: 31. marca 1800, lela in ... iu I. marca IS(>1. leta. Daljne slovenske predstave tega meseca bodo v nedeljo 15. iu čete rte k (praznik sv. Štefana) 26. decembra. 1 ((!. Janez Venca j z\ c. kr. avskultant je narečen za adjunkta okrajne Bodnijc V Kočevji. * (Iz Trsta) se srbskemu „Pančeveu" piše dolži dopis, i/, katerega posnci nI jemo sledeče : ..Nikdo poroči ne mere. da nij Trst (»d naj-tarših časov slovansko mesto. Gotovo je, tudi če se ne obzira na okolico, ki je po vsem Blovcnska, da je vsak drug stanovalec v Trstu slovenskega porekla. Vendar se kljubu temu Trst no mere ime ttovati slovenskim mestom, ker sami Sloveni svojo narodnost zanemarjajo, in drugonarodni ljudje pre-Vttgujejo, posebno Italijani, katerih koren je v Trstu globoko žile zasadil, italijanski .jezik vetja tu kol olicijelui, ker se vsi javni iu domači posli s italijanskim jezikom vodijo, a obČni govor JO italij ausk, ker se v Trstu več nego v Plnretiei italijansko go- vori. Italijani, koristeči sc s temi okolnostimi, upo-trobljajo vse za se in čvrsto se drže svoje vere. da je Trst laško mesto, in da jim ga velja pO Avstriji nasledovati. Iste tako ga pa Nemci, ki imajo v trgovini močen živelj, zovejo : „\Vacht an der Adria." A mi Slovani, ki imamo največje pravo na Trst, ker je od postanka pa do denes naš, smokve solimo in sušimo, tujci se pa pri našem ognjišči, za našo domovino pulijo in propast nam pripravljajo . . .•' * (N 0 v a volit e v k r a j n c g a š o L s k c g a svčt a v M e 11 i k i.) Izvoljeni: Prvosednik Navratil : namestnik Janez Kapelic: odborniki: Janez Požek, Martin Jaklcvič, Jure Bajuk. * (R i š k u p S t r 0 s m a j c r) jc preko Zagreba odpotoval v Italijo. * (f>. apoteka v Ljubljani.) Poroča se nam: ,,Slov. Narod" je ob svojem času sodil, peto apoteko v Ljubljani dozdanji lastnik ne hode dolgo imel. Kes se je tako zgodilo, ker v novembru je bila prodana za 12,000 goldinarjev. * (Poslanska marljivost.) Poslanci se menda v deželni zbor volijo, da za deželo delajo. Za to je potrebno, da so v /.borih vsaj nazoči. Ali poslanca velikega posestva kranjskega gg. Langer in Margheri sodita menda drugače, kajti baš v zadnjih sejali, ko sc najvažnejše reči razpravljajo In je največ dela — teb dveh nij v deželnem zboru bilo, temne se zabavi jata na lovu. —• Visokorojeni g. Margheri menda sam čuti, da to nij prav, kajti jezil se jc baje, da so tisti poslanci, katerih nij v zboru na čelu zapisnikov sej. .<■•■» •' * (Matica ilirska.; V „Vicucu" čitamo: „Za ovi zavod, ki je eden od najzaslužnijih v naši domovini za narodno književnost, za povzdigo narodnega duha, pričeli so se rodoljubi više zanimi-vati kakor je to bilo pred nekoliko leti. Pristopilo je to leto spet nekaj udov k „Matici ilirski" iu nad jamo sc, da se njih število sčasoma Še pomnoži ter ž njimi tudi sredstva in umno moči za napredek naše književnosti." ",: (Zarad pomanjkanja prostora) smo morali za dcucs izpustiti „štajerski zbor" in konec prcdposleđnje sejo „kranjskoga zbora." V*<*lll *ioy4»ll*hilll h-hi. prijateljem narodne sole in sploh vsem rodoljubom ! Svojemu bližnjemu pomagati jo vsakega človeka najsvetejša dolžnost. Nas bližnji v prvej vrsti pa je n a r o d slovenski, tedaj jc tudi naša poglavitna dolžnost, da ga prisrčno ljubimo, zanj skrbimo in mu zvesto pomagamo, kjer k o 1 i j e treba in kjer koli moremo. Najbolje pa narodu koristimo, a k o in u o d p i r a ni o i n p r i-pravljamo pot do omike. Za narodno omiko delati jo tedaj prva dolžnost vsakega rodoljuba, posebno pa še sedaj, ko vse tišči za neprestanim tirom ..naprej!" Skrajni čas je, da resno pomagamo dušnemu in materijalnomu razvitku našega milega naroda. Zelo žalostno bi bilo. ko bi nam tujec, z novci vred odnesel tudi narodnost, in največja nesreča za nas bi bila, ko bi krepki uaš narod hiral in bližal se nevarni narodni bolezni. Narodna omika iu z omiko tudi materijalno boljše blagostanje širi in zagotovijo pa se le po d o h r i h , n a r o d u i h šol a h. s r e č e q q :i-r o d , ki i m a d 0 b r e šol c. Precej se je že tudi pri nas po Slovenskem storilo za ljudske šole: a mnogo, premnogo jc tu še nakopičenega dela. katero zmagovati morejo edino le združene moči v vtrjeni edinosti. Ta misel navdajala je že davno rodoljubne učitelje in šolsko prijatelje, iu osnovali 80 bili v Idriji druStvo „Sola", katero jo Imelo važno in prelepo nalogo, da bi ni a I e r i j a I n o p o d p i r a I o domače iolstVO. Da hi m' pa ta lepi namen mogel še popolniše izvrševati, so pri letošnjem prvem Bplošucin zboru slovenskih ljudskih učiteljev zbrani udje „Sole" v LJubljani sklenili, da noj se to društvo preseli v Ljubljano, po okoliščinah 84 13 11 M5 KEY prenarede tudi pravila, naj se imenuje „\aroilna Šola", ter naj se razširja po v«m*Ii *lov«»it-Mkill pok rti filiali Vlada je ta nova pravila sprejela, in začelo se je že delovanje tega prekoristnega društva. Slavni rodoljubni šolski dobrotniki poslali so mu že svoja lepa darila. Pod laga je tedaj položena, pravila nam kažejo pot, kako naj se izvršuje prelepa svrha, narodni šoli in z njo narodu zdatno pomoči Šola je nežna cvetica, katera potrebuje skrbne roke v oskrbljcvanjc in prav dobrega, čuječega varstva, ter neprestane podpore. Te podpore po samezni kraji dostikrat ne morejo šoli dajati; pogostokrat pa manjka tu tudi prave zavednosti V vseh teh okoliščinah bode društvo „Narodna Šola" skrbelo, da bode malo vloženega denar j a p r i n a š a 1 o v el i k o o b r e s ti. Ganite se tedaj možje učitelji in vrli rodoljubi, ter pomagajte temu lepemu početju! Ako v to društvo pristopi vsaka narodna šola, vsak naroden učitelj in vsak slovenski rodoljub, bodo se tudi naše narodne šole povzdignile in dospele do tiste stopinje omike, katero so drugi narodi že dosegli, — in naroden obstanek je zagotovljen, kajti v sedanji dobi imajo prihodnost le omikani, le kulturni narodi. Tudi naš mili slovenski narod mora ravno po dobri narodni Šoli povzdigniti se do svojega dušnega in telesnega blagostanja in vživati blagor, ki ga vživajo že drugi narodi. (Kunoc prihodnjič.) N »j no v «J it« ponudba igre na srečo. Sreča in blagoslov pri Gohn-u. Velika od Hainburske driave garantirana denarna loterija eres £ milijonu Mtl.lOO tolarjev. Ta ugodna denarna loterija je takrat sopet m dobitki iimv znamenito poiunoicna t ona obaega ott.ooo sdrebij in se bodo v malo mesecih v 7 razdelkih sledeče prilgre gotovo dobile, namreč: 1 dobitek po prliuerljeju 100.000 tolarjev, posebno tolarjev oolobo, lo.ooo, ao.ooo, itt.ooo, 12.o0o, lo.ooo, sekrat »ooo, Škrat oooo, Škrat iso«, lkrat lioo, lak rat -looo, 1 lkrat s200, tokrat 2400, a Škrat 2000, Škrat Ittoo, 6-1 krat i20o, l»»krat MOO, »krat 600, Škrat 4mo, BSSkrat 400, SOSkrat 200, •lkrat 120, -lOtfkrat no, l0.4OHkr.1t It, IO, lM.aiOkrat 2», **, 6, 4 in 2 tolarjev. Vsdlganje dobitkov prvega razdelka je uraduo na 18. In IO. decembra t. L določeno. K teinu velja cela originalna srećka Mamo s1 '., gld. a. v. pol originalne srečke samo 1:1/, gld. a. v. četrt „ tt »amo 1 «1*1. a. v. in jaz razpošiljam te originalne srečke s vladnim grbom (ne od prepovedane obete ali privatnih loterij) na Iranki runo pošiljat o v zneska, celo v najdaljuiše kraje čestitim naročnikom takoj. I rudni zapiMiiik vzdlgatij in razpošiljanje dobičkov sledi takoj po sdrebanji na vsacega deležnika iialaiKiio in na tibeiu. Moja kupčija, kakor je znano, je ta naj-starca in iiiijsniiirjs«, ker ho deležniki pri m t* n i uže te najveee glavne dobitke po ioo.ooo, (io.ooo, r><>.ooo. čestokrat lo.ooo, 20.000, celo pogosto 12.000, 10.000 tolarjev i. t. d., in nedavno pri bivših VSdigatvah iiicnccu mtvniiUru t. i. Mkupno mvoIo ćrez IOO.OOO tolarjev po uradnik v.api^iiikik uoltilUov pri meni dobili. litiz. Kani*. CoBiii t' §§nmitu§'ffu. (248—l) Glavna pisarna, Bankno in menjisko opravilstvo. HBBHaVHHHH brez zdravila H Na prsih in plucah Imlaiii m- \<» na ras m in potu tudi v iiliupnili in u.l zih-as niKuv za m ■u/.ili a \ l.i i s <• raz- la^cn iti ■luSaJill rnillknlim o/ilruvljiijo brez zdravila. PO liataii.'iiiaii poplSU bolezni pOVO jii.sminu več Dir, .J. II. ITickert, Berlin. Wall-Strasse No. 23. 11 .1 irai bffld. a. v., Ki ie naj pumu prlloil. \\)-J—L?7 * bi-L-/. /.itravila j£ S 1 11 •I i i »V* s I E.— > : b a E _ t#f u « '— 5 9 '3 ~ 9 ka sa w S o. JEJL _ c c s s ' ^ •— c Mrt ~ „<^ =Crt g p| 00 B S fl ___5= «2 a 2,1 3 "I?"? rt J< " ■- iil M -P « 4» C _ »o — m a S o > o.— 2- S rt - ® rt » 3 S O -SJ?rt£:=-.^© *ta 3 ■ ."3 3e j,?; »r „■ N _. — • rt oj c 'y c ■*• — 8 i o S f!; 3 t73 °^ riv^S«! § — rrtJ i o o ■: » g tu O * o a 1 * o » •3 0.5 S 'i*!''0 B* = - *x v - —h rt0.i.._,t?^^irt.i: 16^3«*- S°l1lfeSlMi^sSJ8l > 'C D , .„ « rt « ™ F O-.* B H 3 - e 7 •t N S v , » S. j a it ^ O.CU 3 N Ji a o S =1 o. 2 '> Vnled akutnili ix|»n^iU«»v na koži. flfUMa. clolfcotrajitilt naiiadilt mrzlico izvenredno oslabeli in malokrvni po poln e 111 ozdravijo po Hoflfovih sladovih preparatih *) po zdravnikih zaukazo- vanih. Osek, 2. avgusta 1h7'J. Med mojimi bolniki jo tudi ena šestletna deklica, ki je vsled akutnih izpustkov, tifusa in dolgotrajnih napadih mrzlice izvenredno oslabela in malo-krvna postala. Zaukazal sem Vašo nladovo mdravilno eokolado in moram pritrditi, da njeno rabljenje Isvrtttno ugoden ueinek ima in je mala deklica vidno boljša in so zdaj popolnem dobro počuti. Od tedaj sem Vaao preparate v večih slučajih z najboljim t»p«'liom rabil in Vas prosim, da mi zopet I poštnim povzetkom dva funta sladove zdravilne čokolade v tablah 2. sorte in en paket prsnih sladovih bonbonov doposlati blagovolite. , Dr. A. I.ohmajer, opcratciir in železniški zdravnik. I»una NiekeNO, 11. julija 1872. Trosim, da pošljete šest steklenic sladoizlečnega zdravilnega piva gospodu Antonu l glečiču tukaj. (11)8—3) |»P. ^|„yort nudiečnik. *) Centralna zaloga na Dunaj i. H0I01 rat r ing 3. Zaloga v LJubljani pri gosp. Martinu t^olobu. — V Ipavl pri gosp. Ani. DeperlM-u. *»~Novi mehovi za offeiij pihati. Podpisani izdeluje že črez 29 let v Kropčan-Hkcm, Kamnoj^oriskem in Tržiškem fužinarstvu (Bergwerk) po velikih in dobrih izkušnjah dobre in stanovitne mehove, na vsak naoin: okrogle in podolgaste, s katerimi so malo oglja porabi in hitro in dobro delati more. Kdor takse mehove želi, naj se pismeno ali ustno pri podpisanemu naroči, kateri obljubi, naročena dela hitro in dobro izgotoviti. V Kropi na Gorenjskem. (241—2) Matija Zupan. A. Popovi<5, kupčevalec s krojnim in modnim blagom, priporoča svojo bogato sortirano zalogo najnovejših Jopi-cev, mantil, plafteev, deinlh plaAeev, baiellkov, telogrejcev in telogrejMklli rob, letnih in zliiiMkih robcev A longHhaurl-ov, spalnik »ukenj sa gospode, odej iz kauibrlka, tibeta A plkeja, rolet » okna, rob sa pohlAtvo In sngrlnjala* najnovejšo obleke sa gonpe v svili, polusvili, ovčji in poluvolni, v kambriku, perkalini, briljantinu, pik«:-jit in pikojskem barhentu; vseh vrst belo in podnlvno blago in mnogo drugih malenkosti z zagotovilom najroeinejše postrežbe, izvršuje vnanja naročila najnagleje in najceneje- (23!>—8) braeileioe Ljebtjaeske Društvo kranjske hranilnice je v občnem zboru 29. t. m. sklenilo: Hranilnica kranjska v Ljubljani poviša od II. semestra 1873 dalje obrestno mero vloženega denarja od #*/* n» 5%? plačevala bode tedaj od I. julija 1873 dalje svojim udeležencem obresti po 5 gold. od 100. liačunila bo obresti, ne kakor do sedaj po celili, ampak po pni mesecih, tisti, ki vloži kapital prvega pol meseca, dobi obresti od 15. tekočega, tisti pa, ki vloži v drugi poli meseca, od 1. dne prihodnjega meseca. Pri izplačevanji vsega, ali le dela kapitala v prvi poli meseca se raeunijo obresti do konca minulega meseca, pri izplačali v drugi poli pa do l.r>. tekočega meseca. Dalje je hranilnično društvo povišalo obrestno mero od kapitalov, posojenih na uknjižena dolžna pisma oo 80. novembru 1872) dovoljenih posojil, bode pa hranilnica 6% obresti 1. Jailliai'ja računiri pričela. Tttdi je od daiirs dalj** povišana obrestna mera kapitalov, posojenih na premakljive (ročne) zastave (državna dolžna pisma, zlato in srebro) od .» 7a na 6Va %■ 11 raiiilničue bukvice sr brezplačuo izda ju jejo. Ravnateljstvo kranjske hranilnice v Ljubljani 80. novembra Is7l\ (244—1) v Is lzdatclj iu za uredništvo odgovoren: lvau .Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne" WHH