A $ I L O   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
XII.   ŠT. 30 — CENA DIN 10.—
KRANJ, 17. APRILA 1959
Ob proslavljanju 40-letruce h hI
Delavski razred ie pod vodstvom
Komunistične partije
ustvaril močno, neodvisno socialistično Jugoslavijo
vek k idejni rasti in utrjevanju Komunistične partije na Gorenjskem.
GENERALNI SEKRETAR ZKJ JOSIP BROZ-T1TO
I ^"vski razred Jugoslavije se telrl°Som 0Zlra na obdobje pre-40 let, ko se je s Komuni-ii ,1.° Parti)° na čelu prebijal sko
vih terih
c'a/  rT)e težkih narodnih in so-■ , pretresov in borbe, iz ka-
Vaj le končno izšel kot zmago-nju'i'a b°l ni bil lahak. Mnogi, fj °h napredni delavci-komuni-W s° okusili težke ječe, mučenja dru*,nrt'' Preganjali 50 njihove n^Zlne\ vendar razredni sovražil tH<^1 { tem ravnanjem ni mo-va  Rušiti  borbenosti jugoslo-
n*k*ga proletariata. Jo a področju kranjskega okraja sre?nv0Za pomembna industrijska sta l5Ca Jesenice, Tržič, Kranj s ]e T° delavsko borbeno tradicijo. sVo-nt*k* železarna obhaja letos tliJ.° 90- obletnico. Prav tako je l .' več drugih tovarn proslav-!ebiSV0',e !uMe}e- Vsa Gorenjska vije ?        V ^asib stare Jugosla-
Posejana z mnogimi industrii kl klavce
obrati, tako da je industrij-deic"e[avcc  s svojim političnim
0rn in vplivom posegel domala sleherno vas.
l*b r-aZvo!em industrije in delav-sj^ a ra*lo tudi razredno dclav-Ribanje, ki se vedno bolj bori nc°tl b/ezobzirnemu kapitalistič-boi'1 ^^"riščanju. Njegovo naj-
,se orožje je bila organizacija, ste ^ ,C Poslu?evala raznih sred-dob' stav^' demonstracij in po-JekC^11' delavski razred v borbi „0,°"> se razvija in kuje vedno k • in nove borce. Iz tega boja s0y°^ajp najbolj zavedni, najspo-$e-nelsi borci-komunisti, ki ka-sPei delavskim množicam per-y. hVo in razkrinkavajo tiste, ki tfJ^v1 držali delavski razred t
1 ^ suženjstvu.
»
_   ot vso Jugoslavijo tako zaje-
JJ fudi Gorenjsko v letih 1919
7i,rj    P revolucionarno razpolo-
hr,,'C, ln KP postaja vedno bol) r°Ptilar
V tem času se pojavi na Jesenicah tovariš Tone Čufar, ki začenja najresnejši spopad s socialdemokratskim oportunizmom; leta se je prav na Jesenicah močno uveljavil. — Delavski razred se usmerja na novo borbeno in revolucionarno pot. Delavsko kul-turno-prosvetno društvo »Svoboda*, ki se otresa vplivov social-demokracije, postaja najboljše torišče dela Komunistične partije. To je tudi vzrok, da jo leta 1933 lastna centrala razpusti. Jeseniški delavci takoj ustanove kulturno-prosvetno društvo »Enakost*.
Tovariša Čufar in Žagar se v tem času močno prizadevata za dvig idejne ravni članov KP, da bi ti pravilno razumeli razredni boj, kakor tudi vzroke sporazu-maške orientacije socialdemokratov. Zato je bil leta 1934 na Jesenicah pod odrom KPD »Enakost* organiziran študijski krožek, kjer so proučevali marksistično literaturo; krožek je več let vodil tovariš Čufar. Tovariš Žagar se je predvsem posvetil ideološki vzgoji delavcev iz ostalih krajev Gorenjske, predvsem iz Kranja,  Tržiča,  Lesc  in Krope.
Komunisti z idejno jasnejšimi pogledi so začeli smeleje svoj boj za delavsko enotnost, v kateri so videli edini izhod. Medstrokovni
Tfko je utrjeval in gradil Komu- sveti   sindikatov   pod vodstvom
nistično partijo. KP so tu odigrali pomembno vlo-
V  tem času  so  odigrale zelo go. Ta se je pokazala v skupnih
pomembno vlogo tudi razne pu- akcijah, predvsem v stavkah na
blikacije,    ki jih je izdajal C K Jesenicah leta 1935 in leto pozne-
KPJ za Slovenijo. Začeli smo do- je v Kranju. Obe stavki sta bili
bivati prva dela klasikov marksiz- izrazito političnega značaja. S tem
ma v slovenskem jeziku, ki jih je se je začela tudi hitrejša diferen-
izdala založba   »EN K A*.  Razen ciacija v sindikatih, ki je delav-
tega je začela izhajati »Mala bi- ske voditelje v akcijah postavljala
blioteka*, ki je pojasnjevala ak- pred alternativo: za borbo ali pro-
tualne notranje, kakor tudi zuna- ti njej. Te akcije so tudi razkrin-
nje politične probleme, predvsem kavale sporazumaška početja ne-
pa ideološke osnove fašizma, vlo- katerih voditeljev in njihovo de-
go finančnega kapitala, kakor tu- magogijo. Partija je uspela, da se
di vlogo Vatikana. Te publikacije je velik del delavcev, brez ozira
so   takrat  omogočale  vodilnemu na ideološko opredeljenost, odlo-
kadru globlje spoznavanje znan- čil za boj v enotni akciji, s tem
stvenega socializma in s tem jas- pa se je vedno bolj utrjevala za-
nejše poglede na borbo delavskega vest, da bodo le z borbo dose-
razreda in njegovo revolucionarno ženi njihovi cilji,
zgodovinska< vlogo t, tej borbi. - $ pavdnim delom, s pospešeno
Od leta 1936 do 1941 je bila na idl.Joiko        jo rastejo partijske
Gorenjskem vrsta  +arli,skih po- mzacV   Uidi na podeželju. V
svetov, tako v kranjskem, kakor nekatenh večjih vaseh ;„ ^seljih
tudi  v jeseniškem okrožju; le-ti zaihijo partijske  organizacV]e ,
so mnogo pripomogli k utrditvi ra7preien0 mreio jim/)^;_
organizacije. Te posvete je najpo- ^     p^.          ■   Mj yoV
gosteje vodil Stane Žagar,    vec- ^        ; i
,     '          ..        .      6    i.   Tj. pomemben   usmerjevalec lavnega
krat pa so jim prisostvovali tudi '                r>         L ~.   n   i x •
.       1 .„. K  n    .. mnenja na Gorenjskem. Poslužuje
vodilni tovariši iz Partije, tovariš tm '<;«    m-l  • i   ■ i,nm,jr,-f;
t i v i tj- ■ j • ws • Iv „ se raznih oblik dela in Komunisti Lcskosek, Kardelj, Kidrič, Krai-
ger, ki so dali pomembni prispe- (Nadaljevanje na 2. str.)
r
Ob prazniku 40. obletnice KPJ
čestita vsem članom
Zveze komunistov okraja Kranj in vsem delovnim ljudem Gorenjske
Okrajni komite ZKJ Kranj
Ze od daleč sem zaslišal glasen »meh in govorjenje. Po glasovih sem sklepal, da se mladi ljudje pripravljajo na nekaj velikega...
Prišel sem do ovinka in po-gle-dal v smeri, od koder so prihajali glasovi. Obstal ,sem in zrl v veliko poslopje, za katero sploh ne bi verjel, da ga jc zgra;! a '.idarska
trna. V večjih  občinah <o
ni i n\ tudi komunistični župa-da- . času železnic ar ske stavke la!Ql° Jeseniški kovinarji in de-ir,rl v Kranju in drugod stavku-Poro    0ra'no in materialno pod-
A"/> Za^°nom o zaščiti države se go' Pr*h&a)a novim ilegalnim po-ori m■ln "če primerno metodo ter itoTlZaci',ske °bHke dela, čeprav Iz h 5 tem v brezpogojno ilegalo. 'Plavljena je preganjanju, 'fa Po ..M'snia je zanjo velika šola. Ha^°llv. borbe seveda zahtevajo jo eC,Q disciplino in konspiraciji" SQyeda ne manjka oportuni-p„Cn..   elementov,  ki zapuščajo
*ttđ L °J*te meščanske politične ga 1 klerikalnega in liberalne-razd°Va PosPešeno delujejo na Qr Va}<*nju delavskega razreda. n^anizirane so kar tri strokov-j 0rp"'z«cj;'e, mnogo pa je tudi Zin kulturnih in športnih or-pre1Z1cli> preko katerih skušajo razaiftl svol vpliv na delavski da • ' ^udi s fašističnimi meto-5rmiORjUNE in s šestojanuar-'n j,.tatHro skušajo zastraševati r<*z jlt'1 borbene sile delavskega Polt • vendar pa dosežejo ti nistxS* ravno nasprotno. Komu-]trn a. Partija pridobiva na svo-Ta "Medu, krepi svoje vrste ter te idejno in številčno.
Vsi se te dal na različne načine spominjajo raznih dogodkov iz zgodovine KPJ. — Vsekakor pa najbolj priljubljena oblika skupinski izleti v zgodovinske kraje, kot to prikazuje tudi naša slika
roka, če ne bi videl vsaj nekaj zidu in običajnih oken. Dvonadstropno poslopje, kot da je v njem dijaški dom, je bilo že okrašeno s plapolajočimi rdečimi zastavicami in zastavami ter z zelenjem in cvetjem. Mlada dekleta in fantje so z zadovoljstvom zaključevali svoje delo.
Kmalu je živ-žav ponehal. Pred poslopjem ni bilo nikogar več. Vsi so se porazgubili po ulicah.
Nadaljeval sem s svojim popoldanskim sprehodom in naključje je hotelo, da sem stopical kot nalašč za skupino mladink. Glasno so se pogovarjali in če ne bi hotel, sem moral vse slišati. Druga drugo so izpraševale, kako se bodo zvečer napravile. Odgovori so bili dokaj tajinstveni. Vsaka je želela presenetiti.
-o-
Zmračilo se je. Mladinci in mladinke so v najlepših oblačilih in z obrazi nestrpnih pričakovanj, prihajali na glavno ulico kot čebele iz panja. Mladi ljudje so se srečavali, veselo pozdravljali, in hiteli vsak po svoje.
Prišel sem spet pred ti,sto okrašeno poslopje. Nisem mogel blizu. Kot morje je valovila mladina pred njim.
Godba je zaigrala himnu.
Vrvež je utihnil in na majhen, skromen, vendar skrbno urejen oder je stopil govornik. Mladina je z zanimanjem poslušala. Ko je predsednik mladine zaključil z govorom, je bilo slišati buren aplavz, vmes pa iz vseh grl: »Tito - Partija; Tito - Partijal«
Na oder je nato stopil starejši možak; videti je bilo, da je zdrav in čil. Zbrani mladini je govoril, kako so pred štiridesetimi leti v majhni tovarni v nie.stu, kjer je živel, ustanovili prvo partijsko celico.
Nato je govoril borec-partizan; vrstile so se recitacije...
In spet se je oglasila godba. Na razsvetljenem dvorišču pred okrašenim poslopjem je mladina ne-ugnano rajala. V kotu ob strani je skupina mladincev začela: »Hej mašinca zagodi...«
Rajanje je trajalo pozno v noč. Pesem, godba in smeh so razigrano odmevali med zidovjem ozkih mestnih ulic...
Proslavljali so 40-letnico KPJ.
B. F.
2    Gin s Gorenjske
Z zasedanja Zvezne ljudske skupščine
SJHANSKA ŠMFCM
V sredo, 22. aprila bodo stekle štafete mladosti po Poljanski, Selški dolini ln drugod. Glavna štafeta, ki bo prišla iz Ljubljane, bo tisti večer prenočila v Kranju. Naslednji dan, 23. aprila bo nadaljevala pot proti Vršiču. Tam bo gorenjska mladina že ob 1. uri popoldne izročila štafetno palico štafeti s Primorske.
Letos, kot kaže naša skica, je naš okraj še bolj prepleten s štafetnimi programi kot lani in prejšnja leta. Skupno je letos pripravljenih 25 daljših ali krajših prog, na katerih, kot pričakujejo, bo teklo več tisoč mladincev in športnikov.
LJUDJE IN DOGODKI
Premiki na zahodu
Naposled so se v waschington-ski Beli hiši le odločili in objavili, da Dulles ne bo več mogel opravljati poslov zunanjega ministra. Odkar je šef ameriškega State De-partmenta (zunanjega ministrstva ZDA) pred kratkim zbolel za rakom na želodcu, le bilo le malo upanja, da bo premagal to zavrat-no bolezen in okreval. Vendar so v uradnih krogih vedno po tihem dopuščali tudi to možnost, čeprav ji menda niti sami niso verjeli. Zdaj, ko se je mudil na okrevanju in so se celo širili glasovi, da bo spet prevzel posle šefa ameriške diplomacije, pa se je nenadoma njegovo stanje poslabšalo; odkrili so baje raka tudi v grlu. S tem je bila kariera Dullesa zapečatena in v VVashingtonu so radi aH ne morali končno sporočiti novico o odstopu svojega zunanjega ministra.
Pravzaprav so to že dalj časa terjali nekateri ameriški politični krogi kakor tudi posamezni zahodni zavezniki. Vsem je bil precej mučen položaj, ko je v najbolj perečih trenutkih ameriško ministrstvo zunanjih zadev ostajalo brez svoje glave. Položaj sam pa je prav zdaj terjal celega moža na čelu ameriške diplomacije. Naglo se namreč bliža tako 29. april, ko naj bi se sestali zahodni zunanji ministri, kakor tudi 11. maj, dan konference zunanjih ministrov Vzhoda in Zahoda. Na obeh konferencah bo torej zdaj, kot so že sporočili, zastopal ZDA Chrlstian Herter, dosedanji Dullesov pomočnik.
Hkrati se iz zahodnega političnega življenja počasi umika tudi Adenauer — prav tako ena najvidnejših osebnosti povojnega obdobja. Oba — tako Adenauer kot Dulles — sta bila zastopnika »trde linije« v politiki Zahoda. Med njima se je spletla neka nova os, pravijo tudi, da sta bila celo osebna prijatelja, oba pa sta se vedno zavzemala za odnose z Vzhodom s »postojank sile«, brez popuščanja.
Razlogi za odhod enega in drugega so povsem različni in nimajo med seboj nikakršne zveze, vendar nekateri opazovalci pripisujejo temu nepričakovanemu naključju globlji pomen. Zato že zdaj ugibajo, kako neki se bo zavrtela Igla na političnem kompasu Zahoda zdaj, ko odhajata oba nepopustljiva viteza hladne vojne. Dosti jih je, ki menijo, da bodo njuni nasledniki pod pritiskom okoliščin in sedanjega mednarodnega položaja, morali biti bolj prožni in sprejemljivi za kompromisne rešitve. So pa spet drugi, ki so prepričani, da osebnosti, pa naj bodo še tako vplivne, le ne vodijo politike po lastni glavi in pameti, ampak so le Izraz določenih teženj vladajočih krogov v svoji deželi. Zato po njihovem mnenju zahodna politika ne bo utrpela bistvenih sprememb, Kdo bo Imel prav, bo pokazala prihodnost. In, kot menijo tretji, Ima vsak od obeh pristašev nasprotnih mnenj deloma prav; tako da bo resnica nekje v sredi.
Naj bo tako aH drugače, vendar je težko zanikati, da tokrat ne gre za določene premike v zahodnem taboru, pa naj si bodo povezani z odhodom obeh državnikov ali ne. O tem govorijo razna posvetovanja, med katerimi je bilo te dni najbolj pomembno srečanje med britanskim in francoskim predsednikom vlade.
Zahod se očitno naglo, malone mrzlično pripravlja na razgovore s Sovjetsko zvezo. Čeprav je v stališčih posameznih zahodnih zaveznikov še vedno dosti razlik, zlasti
v podrobnostih, ki Jih bo zdaj skušala izgladiti posebna delovna skupina strokovnjakov, pa menda tudi drži, da so že postavljeni načelni okviri za skupno zahodno stališče na majski konferenci v Ženevi.
Vse to kiipenje, ki Je sicer skrbno prikrito pred očmi radovedne javnosti, le daje slutiti, da se dogaja nekaj pomembnega in tako opravičuje pozornost svetovne javnosti bližajočim se razgovorom med Vzhodom ln Zahodom.
MARTIN TOMAZlC
POKLON ZASLUŽNIM REVOLUCIONARJEM
V okviru 40-Ietnice KPJ ln SKOJ pripravljajo občinski komiteji v Karnju, Radovljici, na Jesenicah, v Tržiču ln drugod tudi posebne komemoracije prvim, vodilnim re-volucionarjem-komunistom. Člani občinskih komitejev bodo v imenu ZKJ na svečan način položili vence na njihove grobove. Tako se bodo te jubilejne dni poklonili spominu narodnih herojev Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča, Lojzeta Kebeta ln drugih.
»GORENJSKA V BORBI ZA SVOBODO«
Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Kranj je pred dnevi izdalo ciklostirani zbornik »Gorenjska v borbi za svobodo«. Gradivo zanj je na pobudo Okrajnega odbora Zveze borcev zbral Pokrajinski muzej NOB Kranj.
Zbornik, ki obsega 50 tipkanih strani, prinaša med drugim življenjepis Staneta Žagarja, članek Ivana Bertonclja Ob desetletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja, dokumentarno gradivo o začetkih ljudske vstaje na Gorenjskem itd. T.
PRED TRETJO PREMIERO V SKOFJ1 LOKI
V soboto, 18. aprila zvečer ob 20. uri bo na odru škofjeloške »Svobode« tretja premiera v letošnji gledališki sezoni. Gimnazijci bodo v režiji ravnateljice prof. Vide Slugove uprizorili dramo »Dnevnik Ane Frank«. Zelja vseh, ki s svojim zavestnim delom v DPD »Svoboda« v Skofji Loki prispevajo svoj delež h kulturni rasti našega mosta je, da bi predstavo gimnazijcev obiskali vsi, ki se zanimajo za kulturni razvoj domače »Svobode«. Trud, ki so ga mladi igralci-amaterji vložili v študij tega težko uprizorljivega dela, prežetega z močno pacifistično tendenco, bi ne smel biti prezrt tako, kot je bil to primer s premiero drame »Jezusovi apostoli«.
ZANIMIV TURNIR
V ponedeljek, 20. aprila, bo na stadionu Mladosti-v Stražišču velik rokometni turnir. Tekmovanje je pripravil rokometni klub Mladost v počastitev 40. obletnice KPJ.
Začelo se bo ob 9. uri dopoldne in bo trajalo do večera. Pokala za tekmovanje sta prispevala SZDL Stražišče in tovarna Iskra Kranj. Na turnirju bodo sodelovala tale moštva: Rudar iz Trbovelj, Krim iz Ljubljane, Partizan Šentvid (prvak ljubljanske podzveze) in domača Mladost (gorenjski prvak).
PRVENSTVO GORENJSKE
Na šahovskem prvenstvu Gorenjske, ki je te dni v prostorih Šahovskega društva Kranj, so odigrali že sedem kol. Trenutno vodi na tabeli prvokategornik Pogačnik, za njim pa sta Bavdek in Lešnik. Zelo razveseljiv je tudi plasman dveh mladih udeležencev turnirja
— Droleta in Prelovška, ki sta do sedaj pokazala zelo solidno igro in sta pod vrhom.
Rezultati: 3. kolo: Presterl — Braniselj 0:1, Korošec — Drole 1:0, Pogačnik — Prelovšek 1:0, Hu-dovemik — Krajnik 0:1, Pristov — Misjak remi, Bavdek — Lešnik prekinjeno. 4. kolo: Braniselj — Lešnik remi, Misjak — Bavdek 0:1, Krajnik — Pristov remi, Prelovšek
— Hudovernik remi, Drole — Pogačnik 0:1, Prestrl — Korošec remi.
5. kolo: Korošec — Braniselj prekinjeno, Pogačnik — Prestrl 1:0, Hudovernik — Drole 0:1, Pristov
— Prelovšek remi, Bavdek — Krajnik  remi,  Lešnik — Misjak  1.0.
6. kolo: Braniselj — Misjak 1:0, Krajnik — Lešnik 0:1, Prelovšek — Ravdek remi, Drole — Pristov 1:0, Presterl — Hudovernik 1:0, Korošec — Pogačnik 0:1. 7. kolo: Pogačnik —t Braniselj remi, Hudovernik — Korošec prekinjeno, Pristov
— Presterl 0:1, Bavdek — Drole 1:0, Lešnik — Prelovšek remi, Misjak — Krajnik 1:0.
Prekinjena partija 3. kola Korošec — Drole se je končala z zmago Korošca; partija Bavdek — Lešnik pa je ponovno prekinjena. —i Partija iz 5. kola Bavdek — Krajnik se je končala z delitvijo točke. Po odigranem 7. kolu je stanje na tabeli takole: Pogačnik 6, Bavdek in Lešnik po 5 (1), Drole 4, Prelovšek 3,5, Krajnik in Braniselj po 3 točke itd. rr
II
Sprejeta zakona o zaščiti pred ionizirajočih sevanjem in o zaščiti kulturnih spomenikov 29. april 1959 praglašen za državni prazni*
V ponedeljek, 13. aprila se je začelo prvo letošnje plenarno zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Na dnevnem redu je bilo 9 osnutkov zakomov, dva osnutka sprememb in dopolnitev zakonov in več osnutkov odlokov s področja gospodarstva. Pred prehodom na dnevni red so predstavniki ZIS odgovarjali ma vprašanja, ki so jih poslali poslanci.
Vprašanja poslancev se čedalje bolj uveljavljajo kot pomembna skupščinska institucija. S prenosom operativnih načrtov z Zveznega izvršnega sveta na njegove sekretariate so postala vprašanja poslancev instrument politične kontrole nad delom na posameznih področjih družbenega življenja.
V ponedeljek je Lidija Šentjurc podala ekspoze o predloženih zakonih s stanovanjskega področja (osnovni zakon o stanovanjskih skupnostih, zakon o stanovanjskih odnosih, zakon o lastnini na delih poslopij in zakon o stanovanjskih zadrugah). »Uveljavljanje teh zakonov bo prispevalo k nadaljnjemu proučevanju in izpopolnitvi sistema stanovanjskih odnosov in stanovanjskega gospodarstva v naši deželi skladno z našim družbenopolitičnim razvojem«, je rekla Lidija Šentjurc.
Z uveljavljanjem splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih daje Zvezna ljudska skupščina zakonski okvir razvoju novega organizma, ki postaja v našem komunalnem sistemu najpomembnejša oblika samoupravljanja državljanov. Upravljanje stanovanjskih hiš se v največji meri približuje neposrednim uporabnikom. Znatno se razširijo pristojnosti in odgovornostih hišnih svetov. Dosedanje stanovanjske uprave prenehajo, medtem ko bodo stanovanjske skupnosti nasproti hišnim svetom nekakšen nadrejen organ, nov družbeni organ, ki bo preko svojih servisov pomagal hišnim svetom pri upravljanju raznih poslov. Splošno nadzorstvo glede zakonitosti dela hišnih svetov je preneseno neposredno na stanovanjske organe občin.
Stanovanjska hiša v družbeni lastnini ima lastnost pravne osebe in je nosilec družbenega upravljanja, organi družbenega upravljanja pa so zbor stanovalcev in hišni svet. V zboru stanovalcev so vsi polnoletni stanovalci, tudi podnajemniki in uporabniki poslovnih prostorov. Zbor stanovalcev voli in odpoklice člane hišnega sveta, sodeluje pri sprejemanju važnejših sklepov in obvezno potrjuje proračune dohodkov in izdatkov. Hišni svet je izvršilni organ, ki dela v imenu zbora stanovalcev in zastopa hišo kot pravna oseba.
Da bi zagotovili neovirano uporabo stanovanj, določa osnutek zakona o stanovanjskih odnosih tudi vsebino institucije stanovalske pravice. Stanovalska pravica vsebuje pravico do trajne in nemotene uporabe stanovanja in pravico sodelovanja v upravljanju hiše s pooojem, da nosilec te pravice v redu iznolniule svoje obveznosti do skupnosti.
Osnutek zakona tudi določa, da se pravica do oddaje stanovanja in poslovnih prostorov v uporabo prizna samo tistemu, ki je dal sredstva za zgraditev nove hiše iz svojih skladov. Razdelitev stanovanj v starih hišah pa ostane v načelu
v pristojnosti občinskega stanovanjskega urada.
Upravljanje družinskih hiš v državljanski lastnini se prepušča njihovim lastnikom. Poslovno poslopje in prostore pa upravljajo organizacije, ki jih uporabljajo.
Na torkovem popoldanskem zasedanju sta oba zbora Zvezne ljudske skupščine na ločenih sejah sprejela vseh pet predlaganih zakonov s stanovanjskega področja. Zbor proizvajalcev je sprejel tudi predlog zakona, s katerim se uvaja nova 6-odstotna stopnja prispevka za stanovanjsko izgradnjo.
V sredo dopoldne je bilo prvo letošnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine zaključeno.
Zvezni zbor je v sredo sprejel zakon o zaščiti pred ionizirajočim sevanjem.  Ekspoze o  tem zakon-
skem osnutku je prebral podPr* sednik ZIS Aleksander Ranko"
Zbor je sprejel tudi osnutek
v.-' iiV
na o zaščiti kulturnih spomeni^, ki ga je obrazložil član ZIS * . Crvenkovski. Zvezni zbor je na dolgotrajnimi    izrazi    navduši ■ sprejel zakon o proglasitvi 20. ar la 1959 za državni praznik.
Zbor proizvajalcev pa je sp**? ostale predloge predlaganih ^ nov in odločb, n. pr.: zakon ° polnitvah zakona o sredstvih 9 spodarskih   organizacij,    Vxe^ j odločb, ki se tičejo spremembe dopolnitve    letošnjega zvez11 družbenega plana itd.
Za predsednika domov sta bil* sredo  ponovno  izvoljena dr. ™ den Ivekovič v zveznem zbor11 ' Paško Romac pa v Zboru pr°lZ jalcev.
Pogovor % mladimi Itmimst
Vse naročnike in bralce obveščamo, da bo naslednja številka »Glasa Gorenjske« izšla prihodnji petek, ker Je v ponedeljek 20. aprila dela prost dan.
Uprava
Spet so se lopate in krampi zagrizli v zemljo. Še letos bodo Pa-račin in Niš ter Negotin in Demir Kapija zvezani s široko belo cesto. Mladina Jugoslavije bo dodala svojim uspehom: železniški progi Brčko—Banovići, Samac—Sarajevo, avtomobilski cesti Beograd— Zagreb, Ljubljana—Zagreb, tovarni Ivo-Lola Ribar Železniki, Železarni Zenica in številnim drugim - novo zmago. Mladina nenehno ustvarja, gradi in na mladini gradimo našo prihodnost. Tako kot med narodnoosvobodilno vojno, se mladina tudi danes bori za lepšo prihodnost. Za zasluge so bili mnogi mladinci nagrajeni, največje priznanje in odlikovanje pa pomeni — postati član ZKJ.
»Med najdražje spomine prištevam dogodek Iz leta 1944,« je pripovedoval Viktor Dornik, ki je zaposlen v obratni ambulanti BPT Tržič. »Neka aktivistka, Lina so jo klicali, mi je izročila letake, ki sem jih trosil po ulicah Tržiča. Čeprav sem bil star šele 10 let, sem vedel kaj počnem, brž ko sem prebral vsebino letaka. Zaradi tega me ni bilo prav nič strah pred sovražnikom. Po osvoboditvi sem najprej kot pionir, kasneje pa kot mladinec delal povsod, kjer se je pokazala potreba. Končno sem bil septembra 1955. leta za svoje delo nagrajen — sprejet sem bil v ZKJ«.
Viktor se je izoblikoval v vsestranskega družbenega delavca. V podjetju je član UO, dalje član občinskega Sveta za šolstvo, član občinskega in okrajnega komiteja mladine, razen tega je še član vrste komisij. »V katerih sem, ne bi uspel našteti. Sreča, da mi pošiljajo za vsako sejo vabila.«
Zaupal nam je tudi svojo največjo željo: »Želim, da bi 5. mladinski festival v Kranju kar najbolje uspel in da bi članom mladinskih organizacij v najkrajšem času uspelo vključiti v svoje vrste vse tiste mladince, ki še niso organizirani.«
Član ZKJ je postal marca 1956. leta tudi mladinec Srečko Krč z Jesenic. Več let je neumorno delal kot član mladinske organizacije Železarne Jesenice, dokler ni napočil marec, ko je postal član ZK. Srečko je jeseniški mladini vedno za vzor, zato ga je mladina izbrala tudi za sekretarja občinskega komiteja.
»Brez Zveze komunistov si ne znam predstavljati samoupravljanja,« nam je začel pripovedovati, ko smo ga vprašali, kaj sodi o po-
menu ZKJ danes. »Moja želja^ je, da bi bili s samoupravljal v najkrajšem času dodobra spo*"
sleherni delavec. Uspehi gosp°' skih organizacij bi bili potem P gotovo 'še večji.«
Po telefonu smo  se pogov°r' z Nikom Sedejem iz Železnic ki je član ZK šele dober m<#% Niko je že tretje leto predse^ občinskega mladinskega komit^ v vrste komunistov pa je bil ffK jet zato, ker je vedno vestno , vrševal naloge, ki si jih je za« ' mladina. — Zaposlen je v tov3rv »Niko«,    kjer je aktiven družbenem upravljanju. Je član • rifne komisije in izvršnega odb0^ sindikalne podružnice.  »S  sest H ljanjem tarifnega pravilnika i"1 mo letos precej težav. Razen te^ nismo povsem in najboljše *ei^ vprašanja delovnih mest in kva fikacij delavcev. Prepričan pa ^ fl da bomo tudi te težave uspe5" premostili.«
Našteli bi lahko še mnogo J*| dih komunistov, ki aktivno PflS gajo v družbeno samoupravlja0! Skratka — ni   več   organizacij ' kjer se mladina ne bi uveljavi B.F'
Ob proslavljanji! 40 - letnice KPJ
(Nadaljevanje s 1. strani}
ter njihovi simpatizerji pronicat v razne organizacije in zavzel tudi razna pomembnejša mesta-
Pomembno vlogo odigrava P*f tija tudi v akciji za zvezo del** 1 ca in kmeta, ki dobi svoj izraz Zvezi delovnega ljudstva. m
V tem prizadevanju Par™ ^ odigra pomembno vlogo tudi štvo kmečkih fantov in deklet, deluje v glavnem pod vpUf^M Komunistične partije. S tem d°f' va Partija vedno večjo množic, osnovo ter zajema skupne tezM delavca in kmeta.
Tako je bila Komunistična Vf tija na Gorenjskem pripravilfj* na dogodke, ki so bili na vidi* '■ pripravljena  je  bila  na konC spopad z razrednim sovražniko^ kakor tudi na spopad s fašist^ nim okupatorjem. V tem bo'fiJL izvojevala   narodno   in socia'rl. osvoboditev, vzpostavila je Ij* sko oblast in smelo stopila na r$j socialistične izgradnje, socialist, nega družbenega razvoja in nje   novih družbeno-ekonorns*', odnosov, kjer si delovni čloVc gradi boljšo prihodnost.
IVAN BERTONCELJ
Ob 40. obletnici KPJ toplo čestitamo vsem poslovnim prijateljem, naročnikom, bralcem, so~ delavcam, in vsem delovnim lj it" dem na Gorenjskem
Časopisno podjetie »GORENJSKI TISK" KRANJ
BDAJA  ČP  »GORENJSKI TISK« — UREJUJE
UREDNIŠKI ODBOR — DIREKTOR S. BEZNIK — ODGOVORNI UREDNIK VOJKO NOVAK — TELEFON UREDNIŠTVA 475 — UPRAVE 397 TEKOČI RAČUN PRH KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-M35 — IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH — LETNA NAROČNINA 900 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINABJEV
8X
^7880517
KRANJ,   17. APRILA 1959
Glas Gorenjske 3
Sedem
Ohranjeni so dokumenti, ki nam na svojstven način živo in prepričljivo govore o revolucionarni poti in zgodovini naše Partije. Dolga je ta pot — 40 let. Dokumenti štiridesetih let so skrbno shranjeni v zgodovinskem oddelku CK ZKJ in v arhivih centralnih republiških komitejev. Žal pa so obstajala tudi obdobja (zlasti med 1921. do 1941 letom), ko je Partija lahko delovala lev najstrožji ilegali. Iz tistih časov je ohranjeno le skromno število dokumentov. Mnogi dokumenti pa so bili uničeni proti volji; toda tako je moralo biti, če so hrabri partizani hoteli preživeti Obznano, 6. april, Četrto ofenzivo, Sutjesko ...
Prav zaradi tega je še danes težko ugotavljati točen razvoj partijskih organi-2aciJ> njihovih akcij, število članov in drugo. Kljub temu pa bo moč zgodovine Partije nekega dne zapisati povsem točno, saj vsak dan najdemo nove dokumente. — Kolikšno delo pa je opravila KPJ v svojih štiridesetih letih, lahko v bežnih obrisih prikažemo v sedanjih sedmih kongresih.
KONGRES ZDRUŽENJA Beograd, 21. do 23. aprila 1919
Srbska socialdemokratska stran-*a je dala pobudo, da je bil v teb
neh sklican I. kongres komuni-'ticne partije Jugoslavije, ki je ^a kongresu dobila uradno ime
°eialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov). Na Kongresu je bilo 431 delegatov raznih strank iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske, Složnije, Vojvod ine, Makedonije in j?ne gore. Število članstva ob ^•°ngresu v socialdemokratskih strankah ni znano, vendar pa do-*Hrnenti kažejo, da so podobne 0J%anizacije v vseh večjih mestih domovine.
tične in organizacijske naloge. Potrjen pa je bil tudi Statut Partije, ki je bil sprejet na aprilskem plenumu CK v Zagrebu. Na kongresu so bili pohvaljeni komunisti Dalmacije za svojo aktivno dejavnost. Kongres je bil zaključen z odločitvijo, da morajo v Partiji biti likvidirana vsa frakcijska trenja.
ČETRTI KONGRES Dresden (Nemčija), 6. nov. 1928 Četrti kongres je bil tudi prva jubilejna obletnica delovanja KPJ. V Dresdenu se Je zbralo okoli 33 delegatov, vendar točnega števila nihče ne ve. Za razliko od prejšnjih kongresov, so delegati na jubilejnem kongresu pregledali de-
Sfcromna hišica na Čebinovem, ki v zgodovini Jugoslavije ne bo P&zabljena. V njej so bili že v predaprilski Jugoslaviji sestanki KP, 18. aprila 1937 pa Je bil v njej tudi ustanovni kongres KPS
Združenje vseh teh partijskih s*upin je yn0 izvršeno na osnovi hotnega programa dela. Razen teSa je Kongres sprejel tudi Sta-iHt, resolucijo o agrarnem vpra-Sanju, resolucijo o organizaciji Partijskega tiska, resolucijo o dr-z*vnem svetu, resolucijo o soli-^zrnosti z revolucionarno borbo rttskega in madžarskega delavske-%a razreda in statut žena sociali-*tov (komunistov). Za predsednica izvršnega odbora sta bila izmjena Pavle Pavlović in Filip 'lipović.
■ Po kongresu združenja je 1919. eta število članov naraslo na 60 tts°č in tako je bila takrat KPJ tretja po moči v Evropi (za Rusi ln Nemci).
VUKOVARSKI KONGRES Vukovar, 20. do 25. junija 1920 drugemu kongresu, ki je bil "aiies končan v Vukovaru, je prisostvovalo 374 delegatov iz vseh *ra]ev domovine. Najpomembnej-' sklepi kongresa so bili sprejetje pr°grama Partije, Statut, pozdrav Madžarskemu proletariatu, pozdrav °varišem — žrtvam jugoslovanske j^akcije. Razen tega pa je bila na regresu Partija preimenovana v jf°munistično partijo Jugoslavije.
** Je v tem letu postala spet moč-neJSa, saj je štela že 65.641 članov.
TRETJI KONGRES Dunaj, 17. do 22. maja 1926
j Tokrat se je na Dunaju zbralo e 48 delegatov na HI. kongresu (**7> medtem ko je KPJ štela le članov. Vzrok tako majhne-Številu članov je treba iskati Vv tem, ker hoče reakcionarni bur-f°f2«j aparat za vsako ceno raz-ha')kati KPJ. Ukrepi, kakršnih se P°s[HŽuje buržoazija, so KPJ pribijali v zaskrbljen in nevaren Položaj depresije, umika iz na-Prednega gibanja, odstopanja, če-
*r so podlegli tudi nekateri člani naivišjih vodstev. Razen tega so Se v KPJ pojavila tudi medseboj-na skupinska trenja, kar je Kon-fSes ostro in odločno kritiziral. YCenil je delo KP med H. in III.
°ngresom ter sprejel nove poli-
setletno dejavnost KPJ. Ugotovili so, da sklepi III. kongresa niso bili izvedeni, nasprotno pa so celo močno kršili Statut in osnovna načela KPJ. To dejstvo je prisililo najbolj zdravo jedro Partije, da je odločno opravilo s frakcijo, ki je pripeljala organizacijo v takšen položaj. Na zahtevo številnih komunistov iz Jugoslavije, da bi normalizirali stanje KPJ, je Komin-terna poslala znano »Odprto pis-smo« vsem članom KPJ. Pismo je pozivalo vse člane, da se uprejo frakcionašem in da rešijo Partijo.
Kongres je sprejel naslednje resolucije: o gospodarskem in političnem položaju Jugoslavije, o nalogah KPJ, o notranjih partijskih odnosih, o vojni nevarnosti in nalogah za mir, o sindikalnem vprašanju, resolucijo o nemškem vprašanju in še nekatere druge.
PETI KONGRES Beograd, 21. do 28. julija 1948
Prvi kongres, ki ga je imela KPJ v osvobojeni Jugoslaviji, je bil V. Kongres. Prvič po devetindvajsetih letih so komunisti Jugoslavije poslali svoje predstavnike na največji sestanek, brez strahu, ali se bodo vrnili ali pa bodo ujeti in neznano kje izginili. Šifre niso bile več potrebne in strahu pred policijo ni več. Zato je tokrat moč dati povsem točne podatke o stanju KPJ. Od 2344 izvoljenih delegatov je kongresu prisostvovalo 2336 delegatov. Mesec pred kongresom je imela Partija 468.175 članov in 51.612 kandidatov. Z.a vsakih 200 članov je bil izvoljen en delegat. Od 2344 delegatov je bilo 979 delavcev, 525 kmetov, 499 intelektualcev, 154 nameščencev, 139 dijakov in 48 delegatov ostalih poklicev. — Razen tega je od skupnega števila delegatov 2238 delegatov sodelovalo v NOV (1460 delegatov že od leta 1941).
Žena — delegatov — je bilo 227, medtem ko je povprečna doba članstva v organizaciji KPJ znašala 7,3 leta. — Na kongresu je bil za generalnega sekretarja izvoljen Josip Broz-Tito.
SESTI KONGRES Zagreb, 2. do 7. novembra 1952 Kljub temu, da je bil za vsakih 400 članov KPJ izvoljen le en delegat, se Je v Zagrebu zbralo 2008 (14 je bilo odsotnih) delegatov. — Skratka, za kongresa Je bilo že 779 tisoč 382 članov KPJ, kar priča, da je Partija vse bolj utrjevala svojo
pravo pot, ki si jo je zadala že prve dni, ko je na naša tla stopil okupator. Na VI. kongresu pa Je bil sprejet tudi sklep, da se Komunistična partija Jugoslavije preimenuje v Zvezo komunistov Jugoslavije.
SEDMI KONGRES Ljubljana, 22. do 27. aprila 1958
Dvaindvajsetega aprila popoldne je v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča začel VII. kongres ZKJ. Uvodni referat je imel generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito, ki ga je 1800 delegatov ter številni gostje burno pozdravili. — Na kongresu so delegatje sprejeli obširen program dela, ki ga komunisti širom po domovini še danes skrbno študirajo v svojih osnovnih organizacijah. Delegati so na kongresu v Ljubljani z velikim navdušenjem ponovno izvolili tovariša Tita za generalnega sekretarja ZKJ.
Ismet Mujezinović: ČEZ NERETVO
Koledar Gorenjske
Mejnik organiziranega partijskega dela na Gorenjskem je star že štirideset let. Na Javorniku pri Jesenicah je bila 1. junija 1919 organizirana Socialistična delavska Partija Jugoslavije <(k°munistov). Od tistega dne dalje je bila dejavnost Partije na Gorenjskem dokaj živahna. Ostalo je nešteto ohranjenih dokumentov. Prav v zadnj.em času je Okrajni odbor za proslavo 40. letnice KPJ uspel zbrati še vrsto novih dokumentov, ki delo Partije še bolj osvetljujejo. V naslednjih vrsticah bomo nanizali nekaj najpomembnejših dogodkov KPJ na Gorenjskem iz zadnjih štirideset let.
© Istega leta, ko je bila na Javorniku ustanovljena Socialistična delavska Partija Jugoslavije, je bila organizirana tudi v Bohinju (pri Kosu) v prisotnosti 40 domačinov; v nekdanji meščanski šoli na Jesenicah je bila osnovana Komunistična stranka, ki se je nato največkrat sestajala v gostilni Ko-bal ali pri Brunarju. Velik uspeh pa je Partija dosegla na Jesenicah marca 1919. leta, ko je bil izvoljen za župana Anton Znidar — predsednik komunistične stranke. — Oblast je zaradi tega kasneje volitve razveljavila in s tem povzročila velike proteste jeseniških delavcev.
£ Drugega kongresa KPJ v Vukovaru sta se udeležila tudi Jese-
zadstfih itl^cde^et let
ničana Tone Vergelj in Janez Smo-lej. Ko sta se omenjena delegata vrnila s kongresa, je delo organizacije na Jesenicah še bolj zaživelo.
® Prvega maja 1922 so kroparski levičarji, člani »Svobode«, priredili množičen izlet v Č&šenjski hrib. Izlet je bil združen s političnim zborovanjem, katerega niso uspeli imeti v Kropi, ker je tamkajšnji župnik Oblak z vsemi silami preganjal kroparske komuniste. Zaradi tega so dobili v železarski zadrugi odpoved Florijan Resman, Andrej Praprotnik in Janez Ga-šperšič, ki so se kasneje zaposlili v tovarni Veriga Lesce.
% Spomladi 1923. leta so stavkali tržiški kosarski kovači, ki so zahtevali povišanje plač. Stavka je trajala 5 tednov, v njej so dne 5. maja zmagali delavci. — Istega leta je bila tudi v Tržiču ustanovljena »Neodvisna delavska stranka Jugoslavije«, ki je delovala le do leta 1924. Sestanke, ki sta jih vodila Jaka Zorga (član Pokrajinskega komiteja) in Albert Vergelj z Jesenic, so imeli takrat pri »Pe-. larju« v Tržiču.
© Leto 1927 pomeni začetek političnega delovanja mladega Toneta
Čufarja, ki se je vključil v »Svobodo« in tudi v Zvezo metalurških delavcev Jugoslavije. Še isto leto je »Svoboda« uprizorila prvo njegovo odrsko delo »Jutranja molitev«.
0 Istega leta je bila v Tržiču do tedaj navečja proslava delavskega praznika l.maja. V slavnostnem sprevodu, ki je bil skrbno pripravljen, so delavci metali lepake z naprednimi parolami o delavski solidarnosti in enotnosti. $ Pomladi 1931. leta je bila ustanovljena na Dobravi pri Kropi partijska celica, ki so jo sestavljali Stane Žagar, Ivan Križnar in Jože Resman. 'Razen omenjenih je imela celica tudi vrsto svojih pripadnikov in kandidatov.
$ »Delavski razred si bo priboril Gvoje pravice edino s kolom!« je poudaril dr. Turna iz Ljubljane v svojem govoru, ko je bil 1931. leta v Kranju na Stari pošti zbor delavcev.
j) Pri Mlakarju v Šenčurju je bila 2. aprila 1935 partijska konferenca, na kateri so govorili predvsem o kmečkem vprašanju. Konferenci je prisostvoval tudi dr. Jože Vilfan.
9 Še in še bi lahko 'naštevali dogodke iz zgodovine KPJ pred prihodom okupatorja. Maja 1941. leta pa je bdi ustanovljen že Vojni revolucionarni komite za okrožje Jesenice, ki so ga sestavljali Jože Gregorčič, Polde Stražišar, Alojz Horvat, Ivan Bertoncelj   in Jože
Ažman. — Ustanovljen je bil tudi Vojno revolucionarni komite za okrožje Kranj, ki so ga sestavljali Franc Vodopivec, Franc Mrak, Nartnik, Rudi Papež in Jože Ja-nežič. Ze s prvim dnem okupacije pa so stopali v oborožen odpor člani KPJ, ki so bili nato do osvoboditve idejni voditelji junaške vojne % Na Veternem pri Tržiču je bila 27. julija 1941 osnovana tržiška četa partizanov. Štela je okoli 30 mož, njen komandir je bil Stanoje Radenkovič iz Tržiča. Četa je imela že naslednji dan akcijo —- obstreljevala je nemško postojanko v Krizah. — Isti dan je tudi Tončka Mokorel vrgla pred nemško postojanko bombo, ki pa ni eksplodirala.
0 28. junija 1941 je Jože Gregorčič na Mežaklji organiziral jeseniško ali Cankarjevo četo. Tvorili so jo ilegalci, ki so bili do tedaj na Njivicah in in a Hrastniku nad Koroško Belo, nad Mirco, nad Jesenicami in na Obranci.
Naslednjega dne je bila ustanovljena na Gradišču pri Planini Vodice jelovška četa. — Tako so se hitro formirale partizanske enote — pod vodstvom KPJ — ki so se vsa leta okupacije uspešno borile s sovražnikom, dokler 9. maja ni kapitulirala nemška vojska. S tem je bila dosežena največja zmaga naprednih sil nad nemškim fašizmom. Jugoslovanski narodi so v tej borbi izvojevali narodno in socialno osvoboditev.
Vojin Baklč: SPOMENIK LJUDSKEGA UPORA V BJELOVARU
P A 3 £ R X 1
Z USTANOVNEGA KONGRESA KPS
Žive naj vsi narodi,
ki dan dočakat hrepene,
da koder sonce hodi,
ne bo pod njim sužnje glave;
da rojak prost bo vsak,
ne vrag le sosed bo mejak.
Prešeren 1948. leta (Uvod manifesta Ustanovnega kongresa KPS)
Treba je odpraviti sramotne zakone šestojanuarskega vojaško-fašističnega režima in postaviti pred sodišče njihove očete...«
Slovenski narod v vsej svoji zgodovini ni bil še nikdar v tako veliki nevarnosti v kakršni je danes...«
(Iz manifesta Ustanovnega kongresa)
Ustanovni kongres je bil v času, ko je bil fašizem prednja straža mednarodne imperialistične reakcMe, nosilec imperialistična nevarnosti, žarišče protlsovjetskih vojnih priprav in poglavitni napadalec na pravice ter koristi delovnega ljudstva in na neodvisnost ter svobodo narodov. Fašistični napadalci so do skrajnosti ogrožali slovensko delovno ljudstvo, slovenski narod ln Jugoslavijo.«
(Iz  govora Mihe  Marinka  ob 10-letnici Ustanovnega kongresa)
J
KRANJ,   17. APRILA 19đO
Kdo kaj ve ? Najbolj se spominjam
..Č
Slika številka 2, ki je bila objavljena v tej rubriki, Je že pojasnjena. Anton Svelc iz Reteč pri Škofji Loki pravi, da je bil partizan na sliki neki Tržačan (imena ne ve), ki Je padel v nemški ofenzivi. Nemci so obkolili Škofjeloški odred in se 24. marca 1945 pomikali iz Selc na Rovte in nato nadaljevali pot čez Blegaš na Primorsko. Partizan na sliki je padel na travniku pod cesto, ki pelje na Blegaš in nad Debeljakovo kmetijo. Junija 1945 sta Svelca obiskali dve Tržačanki (prva Slovenka, druga italijanka), in po sliki je Švelc takoj spoznal padlega partizana. Tovarišicam iz Trsta Je pokazal grob, truplo partizana pa je bilo kmalu prepeljano v Trst.
Slika št. 3, ki jo danes objavljamo, prikazuje skupino voditeljev SKOJ. Kdor se spominja, kdo so na sliki v skupini partizanov - skojevcev in kje Je bil narejen posnetek, naj sporoči na Muzej NOB Kranj, Koroška 3.
dogodek, potem, potem...« Znova je pomislil in se zazrl na cesto v opoldanski vrvež pred izložbenim oknom. Morda se j« v tem času spominjal tekstilne stavke, časov skrivnih sestankov... Toda...! Brovč je začel nekje drugje.
»Zelo, zelo se spominjam, pravzaprav mi je ostalo najbolj v spominu, kako smo poleti 1941 zaprisegli in kako smo bili ie naslednje jutro napadeni.«
Bil je tih poletni večer. Pri lovski koči pod Storžičem je bilo nenavadno živo. Pravzaprav slovesno, kajti zaprisega borcev je mogočno odmevala od bližnjih smrek.
Zaprisegli so zvestobo narodu, obljubili svoja življenja borbi za svobodo. Zbrali so se bili iz Kranja in drugod, in ti,steda dne, 4. avgusta 1941 zaprisegli. Ustanovili so Storžiški oziroma Kranjski bataljon...
Razpoloženje je bilo na višku.
Naslednje jutro zarana je počil strel. Bili so obkoljeni. Planili so k orožju, potem proti vratom. Z vseh strani so se bližali Nemci, številne cevi so bile naperjene proti koči.
V boj?
Na juriš?
teta 1927. Vlak na bohinjsko-bistriški postaji je zaškrtal in se ustavil. Izstopili so potniki, komunisti-delegati iz Maribora, Trbovelj, Celja, Ljubljane, z Jesenic. ..
Takrat so z vseh strani planili žandarjd, Prijeli so več komunistov in jih zaprli. Konference ni bilo. Naslednji dan so žandarji pripeljali še 6 ljudi iz Broda, Loških rovt in okolice. Vklenjene so gnali po cesti. Štirinajst dni so jih zaprli. Pretepali in mučili so jih. Antonu Vergelju so prebili glavo. Vsa okolica se je zgražala nad grozotami in terorjem in obsojala nasilje režima. Toda, kdo naj bi dvignil glas proti temu?
Bila je mladina — skojevci! — Alojz Tišov je bil sekretar skojev-ske organizacije. Skupina mladih je šla proti žandarmeriji. Tam so zapeli Internacionalo.
Komunisti, ki so bili zapiti, so jih slišali, gledali skozi zamrežena okna, pozdravljali.
»Izpustite pr.ipornike! Sami do-bri ljudje so!« so zahtevali mladinci.
Zandarji so jih skušali razgna-ti. Potem se je neki žandar pojavil na oknu.
»Pustili jih bomo, samo domov pojdite!« je obljubil.
Res je bilo, da so že tisti dan izpustili zaprte komuniste. Mladin-
ci so bili srečni. Pripravljeni so bili, da jih žandarji pretepajo, vodijo vklenjene, zaprejo — karkoli. Tega ni bilo. Uspeh pa ni izostal.
»V takih akcijah smo zbirali nove člane SKOJ,« je pripovedoval stari komunist Tišov.
Bilo je 20. aprila 1943, ko sem bil sprejet v Partijo,« pravi Jože Žagar. »V neki kmečki hiši pri Skocjanu na Dolenjskem se je sestala celica Cankarjeve brigade. Toda priprave za ta svečani dan so bile že zdavnaj prej. Začele so ob juriših, ob prostovoljstvu za stražo na mrazu in dežju, pri nošenju mitraljeza in težkih zabojev municije, z odnosi do tovarišev.
Ze jeseni 1942 so me sprejeli kot kandidata,« pravi Jože. »Ob vsaki akciji smo morali biti komunisti na najtežjih položajih. Mitraljeza ne bi zaupali komurkoli, ki bi se ustrašil prve svinčenke... Tam so morali biti komunisti. Tudi za bombaše je bilo tako. Prvi prostovoljci so morali biti komunisti.«
Tik pred Novim letom 1941 so v begunjske zapore pripeljali enajst skojevcev. Ločeno so jih zaprli v celice. Potem so jih zasliševali. Vse so vedeli o njihovem delu na Jesenicah; hladno in mirno so jim povedali, da bodo ustreljeni.
»Vendar nas je vera v življenje navdajala z upanjem, da morda le ne bo tako,« je pripovedoval Mirko Dime, ki je bil tudi med njimi.
Nekega dne se je razvedelo, da so v Dragi izkopali novo jamo.
»Velika za dvajset ljudi,« so pravili tamkaj zaprti kriminalci, ki so opravljali ta dela. Zla slutnja se je kot črn oblak zbrala nad celicami skojevcev. Res je bilo. Drugo jutro so v železnih vratih zaropotali ključi. Na hodniku je bilo mrtvo, tiho. Imena klicanih so zlohotno odmevala od zidov. Javljali so se obsojenci. Nekdo je zaihtel, drugi je sporočal pozdrave za mamo, vmes pa kletvice...
Mirko je čakal, da pridejo ponj. Zvenket verig je zamrl. Ropot se je preselil na dvorišče: rezka nemška povelja, vzdihi vklenjenih in brnenje motorja. Potlej je vse utonilo v mrzlem zimskem jutru. Skojevci so odšli brez prošenj, brez poklekovanja pred Nemci, brez obupavanja in samoponižanja. Odšli so kot pravi skojevci proti — Dragi.
Vse to je doživel Dime, obsoje-tisnjeno tiste dni med imeni na ni skojevec, čigar ime je bilo nasmrt obsojenih skojevcev. Po čudnem naključju ga niso ustrelili.
Mnogo ve povedati o liku in osebnosti sovrstnikov, o mladincih iz tistih dni. K. M.
Bliskoviti pogledi so ukazovali.
Boj je bil nesmiseln. Pravi samomor. Zločin nad samim seboj.
Oči so iskale izhod. Pogled je šinil v bližnjo ograjo. Tam, edino tam!
»Nekdo se je pognal tjakaj. Zaropotalo je in... Zgrudil se je ob ograji,« je pripovedoval Brovč. — »Druge poti ni bilo. Prav tja sem se pognal še jaz. To sem storil zelo naglo. Morda sem jih s tem iz-nenadil, prehitel. Rafal mi je usekal tik pod nogami, ko sem preskočil ograjo. Rešila me je naglica. Osem tovarišev je padlo.
Se bolj pa se spominjam srečanja med našimi in primorskimi partizani,« je nadaljeval po kratkem pomisleku. »Leta 1942 me je Partija poslala na Primorsko. Pridružilo se mi je 12 prostovoljcev-borcev iz Baške grape. Vodil sem jih na Planoto. Nasproti so mi prišli borci Maroltove patrole. Bili so iz Ljubljane, Notranjske — iz raznih krajev tostran meje. Borci iz zasužnjene Primorske so se po 25-letnem nacionalnem zatiranju prvič združili z borci tostran meje. Isti jezik, ista misel, ista pripravljenost na boj proti istemu sovražniku. Objemali so se, pozdravljali, pripovedovali, kako je tu in tam, in govorili o skupnem boju za osvoboditev.
»To srečanje je bilo tako prisrčno, tako ganljivo in spontano, da ga ni moč pozabiti,« je končal Brovč.
Počilo je prvič, drugič. Rupa je oživela. Iz bunkerja v mlinu so bežali na vrat na nos. Izdaja ni prizanašala nikomur. Nekdo je v naglici nataknil trenerko in se pognal v temo. Izhod pri zadnjih vratih je bil edini up. Od kozolcev in šup so odmevali streli. Kranj se je zbudil, ljudje so s strahom ugibali, kaj se je zgodilo.
Zjutraj so mli n zajeli plameni. V policijskem bunkerju v Kranju se je znašlo nekaj bitij neznanih usod. Mlada žena je pritiskala na prsi sedemmesečnega otroka. Otro-če se je zvijalo in jokalo. Tu ni bilo posteljce, ni bilo svežih pleničk — ničesar.
»Za mene,« pravi danes profesorica Slavica Zirkelbachova, »je bil tisti dan, s tako majhnim otrokom v zaporu, najhujši. Nekaj je bilo, česar se najbolj spominjam, kar me še danes presune.«
K njej je priropotal gestapovec. Bila je zaprta v stranišču. Odprl je vrata in se zlobno smejal;
»Nikar se ne tolažite! Je že vse pogorelo. Tudi moža sem ustrelil. Ustrelil! Razumeš, svinja komunistična.«
Čutila je, da ji preti omedlevica.
»Ne! Ne smem! Ne smem mu pokazati svoje nebogljenosti. Preveč bi se veselil moje nesreče,« je pomislila in zbrala moči.
»Ne, niste ga,« je skušala spraviti iz sebe. Trudila se je, da bi to povedala z mirnim glasom.
»Jaz, prav jaz sem ga,« se je ge-
stapovec na vse glas zadri in se škodoželjno krohotal. Na njenem obrazu je iskal grozo in žalost.
»Da boš verjela, evo: Imel je pidžamo, trenerko...«
Do podrobnosti je opisal njegovo obleko. Tu res ni več dvoma. Našli so ga. Torej je mrtev.
Brezumno je tiščala k sebi nebogljeno dete. V tem trenutku ji je gestapovec surovo iztrgal otroka in odšel.
Kam bo dal malo vekajoče dete? In kaj bo z njo? Kje leži truplo njenega moža?
V njeni notranjosti se je vie podiralo, izgubljala je vero v življenje, v ljudi. Srce ji je v grozi in negotovosti zamiralo.
Njenega pripovedovanja o tistih dneh, ki jih je preživela v zaporu, ni bilo konec. Pripovedovala je o študentu, sošolcu Janezu Lombarju, ki so ga tri dni zverinsko trpinčili, da bi izdal tovariša. Potem so ga usmrtili. Pripovedovala je o velikih krvavih madežih na postelji in po zidu zasliševal-nice; pravila je še o drugih doživljajih.
Tisti trenutek, 21. marca 1944 zvečer, ko mi je zločinec prišel povedat, kako je ustrelil moža, ko mi je brez besede iztrgal otroka iz naročja in ga odnesel neznano kam, tisti trenutek je bil za mene najtežji. Takih stvari človek ne pozablja,« je končala s tihim glasom.
Bevški ali Zirovniški graben, kot pravijo. Ta mi je ostal najbolj v spominu,« je pripovedoval tov. Andrej Podviz z Jesenic.
Bilo je menda 18. marca 1343. — Polhovgrajsko-Dolomitski bataljon je bil v obroču. Nemci, Italijani in beli so se zbrali iz vseh Dolomitov. Borba je besnela od 5. ure zjutraj. Borci so padali, se ranjeni zvijali, jurišali z zadnjimi bombami. Proti poldnevu ni bilo več vrst. Ni bilo več položajev — ne enih ne drugih. Pomešani so tekali sem in tja — eni in drugi,
in se streljali, valili in kotalili kot živi klobčiči. Naših je bilo vse manj. Malo je bilo tistih, ki s°. bili še sposobni za borbo. Komandant Rudi se je potem, ko je bil ranjen, sam ustrelil. Ranjen je bH Matjažek, pa Svarun, omahnil je komisar čete. Drug za drugim s0 padali.
Vodstva ni bilo več, borcev sta se polaščala zbeganost in mal°' dušje. Takrat je prevzel vodstvo mitraljezec Miloš. Ostalo jih Jfl kakih šestdeset. Zadnjikrat so naskočili juriš! Pretrgali so obroča Pot preko ceste, čez polje in navzgor v hrib Ključ je bila odprt'1
Toda...! Ko so se drugi dan na Babni gori zbrali in prešteli, jih je od vsega bataljona ostalo še '5 ali 20.
»Tisti boj, pa ranjenci, ki »n10 jih skrivali med mrtve, da smo jih pozneje rešili, njihovo Ječanje, kričanje ob juriših, spopadi na nož — vse to me je hudo pretreslo. Se danes se spominjam vseh podrobnosti tistega dne,« je končal Pod" v iz.
Tako so pripovedovali o sv°" jih spominih nekateri komunisti. Tako bi pripovedovali tudi mnogi drugi. Koliko stvari bi vedeli povedati tudi stari komunist1 iz predvojnih ilegalnih sestankoVi o raznašanju ilegalne literature-• • Vedeli bi povedati o dogodkih ;Z zaporov, o političnem boju ob volitvah, o delavskih stavkah. Mn°' gi bi vedeli povedati tudi zanim1" ve zgodbe iz povojne dobe, o tek" movanjih v podjetjih, o delovnih akcijah, o zadrugah, o delavskih svetih. Povsod, kjer so morali pr*' vzemati najtežje delo, povsod 80 se bogatile njihove izkušnje, so kopičili spomini.
Toda mnogi, ki so bili nekoč k°' simbol poguma, ki so šli skozi P*' kel delavskega gibanja in borb« za svobodo, so tihi, skromni, ne' zapaženi sredi svojega okolja. 1* so si ustvarili novo življenje; 'u uresničujejo z delom tisto, za kflI so se borili. K. M-
Da bi bilo delo KPJ med osvobodilno vojno čim uspešneje, so M»f zato ustanovljene tudi partijske šole. Na sliki je skupina partizanov iz partijske šole na Primorskem (1943) pred Gačnlkoin na Vojsk«11'' Skupino so kasneje napadli Nemci ln borci so se morali umakni'' h Glačniku
POD TRIGLAVOM    Riše Mila* Batista    Brigada Franceta Prešernu
149
3f v isti noči, medtem ko je bataljon mirno počival v Lovčevi koči, se je po z rdečim zaznamovani gazi, ki jo je bil malo poprej izgazil Obadov oče, pomikala navkreber v pokljuške gozdove močna skupina Nemcev. Na čelu je sopihal Obadov 17-letni sin. Izdajalska družina je zares temeljito skrbela, da Nemci ne bi zgrešili poti do počivajočih partizanov!
150
Nemci so kočo obkolili z vseh strani. Z nemško natančnostjo so zasedli take položaje okoli koče, da jim nihče ne bi mogel uiti. Partizani so mirno spali, ko je pred kočo eksplodirala prva mina. Potem so zaropotale nemške strojnice po oknih in vratih, da so zažvenketale šipe in so trske letele v sneg. Partizani* v koči so presenečeni planili pokonci.
151
Ko so si opomogli od prvega presenečenja, so partizani udarili nazaj. Ampak skozi okna, ki so bila pod nenehnim nemškim ognjem, niso mogli Nemcem kaj prizadejati, oni pa so iz svojih zaklonov obsipavali kočo s točo izstrelkov. Tedaj se je skupina partizanov odločila za preboj. Strelci pri oknih in špranjah so z podvojeno naglico streljali po oble-govalcih.
i!i
152
Borci so naglo odsunili vrata in pla11 ven. Nemški ogenj je za hip prenehal samo toliko, da so nemški strojnicah' namerili na novi cilj, potem pa se je n^ partizane, ki so napravili komaj nekaj korakov od koče, podrla zemlja in neb°* Pod silnim ognjem so padli skoraj vsi * istem trenutku, prerešetani od deseti kroge! nemških mitraljezcev.
8W
KRANJ,   17. APRILA 1959
Gias Gorenjske %
K velikemu prazniku 40. obletnici KPJ
čestita
vsem prebivalcem kranjskega okraja in vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine
Okrajni ljudski odbor Kranj
v " v
in vse množične organizacije
Za 40. oblekico KPJ
česHra in želi novih delovnih zmag vsem naprednim ljudem kolekHv tovarne elekrorehničnlh in finomehaničnlh izdelkov
»ISKRA« KRANJ
a. g Mg
•g>u
is
*t
o © 3 o o
O.S.>
TISKANINA
tovarna tiskanega blaga
KRANJ
Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti
Naročila izvršujemo solidno in točno!
Priporočamo sel
Scu>a
tovarna gumijevih i%delhov 9 Kranju
znana po svoji kvalitetni proizvodnji in konkurenčnih cenah čestita delovnim ljudem naše domovine k prazniku  I. m a j u obenem pa borcu za pravice proletariata -KPJ ob 40. obletnici njenega obstoja
ti
E o
a
o
čestita
k 40. obletnici
KPJ
vsem
državljanom!
Ob prazniku, 40. obletnici KPJ, čestita vsem prebivalcem kolektiv
V
Kranj
Kolektiv
obrtne delavnice
j
Kranj
čestita vsemu
delovnemu'
ljudstvu
ob 40. obletnici
KPJ!
> AUiO LJUBLJANA___
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
I
SOBOTA, 18. APRILA
8.05 »Mladina poje« — Nastopata mladinska pevska zbora iz šoie »Simona Jenka« in »Ivana Canka-r ja« iz Kranja; 9.30 Revija instrumentov; 10.10 Pevci z Gorenjske; 11.00 Od Mozarta do Falle; 11.45 Pionirski tednik; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Bogdan Berlinc: Kako se poslužujejo zadružniki institutskih storitev v poljedelstvu celjskega okraja; 12.40 Domači na-pevi izpod zelenega Pohorja; 14 5 Športna reportaža; 15.40 S knjižnega trga; 16.30 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri; 17.45 Lahka glasba; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.45 Okno v svet: Somaliji; 20.00 Partija na čelu množic; 20. 0 Pokaži, kaj znaš.
NEDELJA,  19. APRILA
7.45 Dvigni se, delovno ljudstvo; 8.40 Iz španske pesmarice; 9.00 Rezervirano za prenos iz Beograda; 12.00 Opoldanski glasbeni spored; 13.30 Z modrega Jadrana; 13 0 Melodije za razvedrilo; 14.25 Po naši lepi zemlji; 16.00 Prenos nogometne tekme Madžarska : Jugoslavija iz Budimpešte; 18.15 V Zagrebu se spominjajo Tita; IS.45 Stare srbske revolucionarne pesmi; 20.00 Rezervirano za prenos svečane akademije iz Beograda.
PONEDELJEK, 20. APRILA
6.15 Zaori pe^em borb in zmage. . . 8.00 Naš veliki praznik a) Uvodna beseda, b) Priredbe par." zanskih pesmi igra simfonični or kester RTV Beograd; 9.00 Knjlcra tovarišev (literarna oddaja); 3.30 Naše nove partiture; 10.30 Novosti iz domače zabavne glasbe; 11.00 Silvo Matelič: Reportaža »Javke*; 11.30 Koncert Slovenskega okteta; 12.00 Opoldanski glasbeni spo ed; 14.00 Obisk v zagrebškem studiu; 14.30 Pavel Šivic: Rdeči oblaki, ciklus samospevov; 15.45 Zvonko Bradic: Herojska koračnica, Z. Pi-bemik: Praznik avantgarde; 1^.00 Z dvignjeno pastjo; 16.30 Prenos zborovanja na Trgu revolucijo ' Ljubljani; 17.45 Mihajlo Vukdia-govič: Vezilja svobode, kanta»ai 18.00 Radijska igra — Prežihov Vo-ranc: Judenburg (prva izvedba); 20.00 Rezervirano za prenos sv ;ča-ne akademije iz Ljubljane; 22 15 Koncert zabavnega orkestra RT"" Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča.
TOREK,  21. APRILA
8.05 Igra pihalni orkester JLA; 8.25 Blagoje Bersa: Sončne poljane — simf. pesnitev iz cikla »Moja domovina«; 8.40 Potopisi in spomini — Prežihov Voranc: Na domačih in 'tujih tleh — VII.; 100 Parada orglic; 9.30 Pol ure s solisti zagrebške Opere; 10.45 Za dom in žene; 11.00 Iz solistične glasbo slovenskih skladate!iev; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Domače polke in valčki; 12.15 Kmetijski nasveti — Mira Založnik: Ali mora biti pranje vedno težko opravilo? 12.25 Drobne orkestralne skladbf.; 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehknike; 15.40 Humoreska tega tedna — Karel Čapek: Dve prazgodovinski; 16.05 Za glasbene ljubitelje; 17.10 Glasbena čajanka; 18.00 Domače aktualnosti; 18.15 Iz partizanske lirike — Samospevi Rada Simonitija in Marijana Kozine; 18.40 Iz zbornika spominov: Matija Gorenc: Demonstracija mladine leta 1923; 20.30 Radijska igra — Nikola J. Vapcarov: Deveti val; 23.10 plesni zvoki.
SREDA,  22. APRILA
8.05 Odprimo glasbeni atlas; 9.15 Vedri zvoki; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Slovenske narodne v pisanem zaporedju; 10.45 Od popevke do popevke; 11.20 Pesmi mladinskih delovnih brigad; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Moje in tvoje,- 12.15 Kmetijski nasveti — Sloven3ko kmetijstvo na mednarodnem sejmu v Novem Sadu; 12.25 Tri operne uverture; 13.45 Francoske popevke; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Srečno, tovariš 'e-talec; 14.35 Violinist Ali Dermelj igra priljubljene skladbe za violino; 15.40 Iz krvi rdeče . . . (Kosta Racin); 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturna kronika; 18.15 Lahek spored izvaja Mariborski instrumentalni ansambel; 18.45 Razgovori o mennarodnih vprašanjih; 20 00 Leoš Janaček: Jenufa; 21.55 Glasbena med'igra; 22.15 Popevke, ki jih radi poslušate.
ČETRTEK,  23. APRILA
8.05 Poje mešani zbor Tine Ro-žanc p. v. Franceta Pergerja; 8.40
11.00 Za dom roške narodne tijski nasveti Preprečevanje
Potopisi in spomini —■ Prežihor Voranc: Na domačih in tujih tleh — VIII.; 9.00 Matineja Orkestra RTV Ljubljana; 9.45 Italijanske popevke; 10.40 Prvi nastop tria Maksa Kovaoiča iz Celja, poje Stanka Gorišek; 11.00 Manj znan<» operne arije; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Slovenske narodne; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Erik Eiselt: Skrbimo za vitaminsko krmo, dokler ni zelene; 12.25 Iz filmov in glasbenih revij; 13.30 Felix Mendessohn: Koncert za klavir in orkester št. 2 v d-molu; 14.15 Turistična oddaja; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Predstavljamo orkester Marty Gold; 17.10 Iz opernega sveta; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.15 S popevkami po svetu; 18.45 Radijska univerza — dr. Metod Mikuž: Bor'<a KPJ za enotnost ljudskih množic; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Moj sin ne bo več vedel za posest; 21.30 Umetne in narodne pesmi raznih narodov pojo znani pevci, i
PETEK, 24. APRILA
8.05 Jutranji solistični spored; 8.40 Iz arhiva zabavnih melodij, 9.40 A. Pet minut za novo pesmico, B. Pozdravi za mlade risarje; 10.40 Dve  sceni  iz  Verdijeve »Aide«;
in žene; 11.40 Ko-pesmi; 12.15 Kme-— Stane Hočevar: črnilovke; 12.25 Ženski vokalni kvartet poje narodne pesmi; 12.40 Melodije za razvedrilo; 13.30 Veseli planšarji vam igrajo; 13.45 Sedem pevcev — >■> dem popevk; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Hi, konjiček; 14.35 Poje tenorist Benjamino Gigli; 15.40 Iz svetovne književnosti — Walter Gibbs: Pregrade v Johannesburgu; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Umetne pesmi poje moški zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Lipar-jaj 18.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje politični preglod; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Nočni operni koncert.
»RADIO«,  JESENICE:   18.  do 2t.
aprila franc. 11 al, vistav. film »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA«. 22. do 24. aprila mehiški film »UPOR OBEŠENIH«. »PLAVŽ«, JESENICE: 18. do 21. aprila italijanski film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«. 23. in 24. aprila franc. ital. barv. film »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA«.
ŽIROVNICA: 18. in 19. aprila jugoslovanski film »DALMATINSKA SVATBA«. 22. aprila ital. film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«.
DOVJE - MOJSTRANA: 18. in 19.
aprila nemški film »KAPETAN IZ KOPENIKA«. 22. aprila franc. ital. barv. film »PUSTOLOVŠČINE  ARSENI LUPINA«.
KOROŠKA BELA: 18. in 19. aprila franc. ital. barv. film »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA«; 20. aprila ital. film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«.
BLED: 19. in 20. aprila ameriški barv. cinem. film »PREKO MNOGIH REK«; 21. do 23. aprila 1u-ooslovanski film »MALI ČLOVEK«. Predstave vsak dan ob 20. uri, ob sredah in sobotah ob 17. in 20. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 10., 15., 18. in 20. uri.
RADOVLJICA: 18. aprila ob 20. uri in 19. aprila ob 15.30, 17.30 in 20. uri ter ob 10. uri matineja franc. jugosl. dinem. filma »ČUVAJ SE, LA TOUR«. 21. aprila ob 20. uri in 22. aorila ob 17.30 in 20. uri amer. barv. film »ČAS OBRAČUNA«. 23. aprila ob 20. uri amer. Tevii.ski barv. film »PLES NA VODI*. 24. aprila ob 20. uri avstrijski barv.  film »MOZART«.
LJUBNO: 19. aprila ob 16. In 18. uri amer. barv. film »MAŠČEVALEC IZ DALASA«; 20. anrila ob
18. uri slovenski film »TRENUTKI ODLOČITVE«.
»SORA«, ŠKOFJA LOKA:  17. do
19. aprila ital. film »ZENA DNEVA«.
»DOM«,   SO VODEN J:   18.   in 19.
aprila amer. barv. film »DALJE OD DIABLA«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. uri.
ZlRI: 18. in 19. aprila juooslovan-ski film »POP ČIRA IN POP SPIRA«. Predstava v soboto ob
20. uri, v nedeljo pa ob 19.30 uri.
DUPLICA  PRI  KAMNIKU:   18. in
19. aprila amer. barv. film »ROBERTA«. 22. in 23. aprila itii-janski film »V ZNAKU VENERE«. Predstave ob delavnikih ib
20. uri, ob nedeljah pa ob 17. in 19. uri.
6 Cio«
KRANJ,   17. APRILA 1959
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
MAH OGLASI
Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10- ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50 °/o popust.
Njivo v izmeri 1 ha 50 a, travnik v izmeri 2 ha 60 a vse v Dru-lovki ob betonski cesti ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2986
Prodam oleandre. Naslov v ogl. oddelku. 2989
Motorno kolo  DKW 250 ccm v
dobrem voznem stanju prodam. — Jekovec Rok, Ziganja vas, Križe.
2998
Prodam hišo v letoviškem kraju Gorenjske. Naslov v oglasnem oddelku. 2988
Prodam skoraj nov otroški voziček kombiniran. Guštin, Struže-vo 53, Kranj. 2987
Izgubil sem mesečno vozovnico Šenčur—Kranj. Prosen Valentin, Šenčur 195. 3004
Prodam polovico, hiše, polovico pa zamenjam za stanovanje. Dru-lovka 35, Kranj. 3005
Prodam levoročni čevljarski stroj »Singer« v dobrem stanju. — Poizve se Kranj, Cesta na Klanec 6. 3006
Upravni odbor Turističnega društva Bohinj razpisuje mesto TAJNIKA
Pogoji: a) srednja strokovna izobrazba z 2-letno prakso v javni islužbi ali v upravni službi gospodarskih organizacij s perfektnim znanjem nemščine in delno znanje še enega tujega jezika,-
b) nižja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v javni službi ali v upravni službi gospodarskih organizacij s perfektnim znanjem nemščine in delno znanje še enega tujega jezika.
Plača in samsko stanovanje po dogovoru.
Pismene prošnje z opisom dosedanjega službovanja ter z dokazili o strokovni izobrazbi je poslati na Turistično društvo Bohinj do 30. aprila 1959.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Kmetijske poslovne zveze Kranj razpisuje prosto delovno mesto MEHANIKA - ŠOFERJA
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644 iz leta 1957) ponovno razpisuje mesto
DIREKTORJA
PROJEKTIVNEGA PODJETJA KRANJ
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1. Visoka strokovna izobrazba — ekonomska fakulteta z 10-letno prakso,-
2. visoka strokovna izobrazba 10-letno prakso;
3. srednja strokovna izobrazba prakso;
4. srednja strokovna izobrazba -Pravilno  kolkovano prošnje  z  življenjepisom, dokazili o
strokovnosti in o dosedanji zaposlitvi je poslati na ObLO Kranj do 30. aprila 1959.
—■   inženir ali arhitekt z —   ekonomist s 15-letno — tehnik s 15-letno prakso.
Potniki in Izletniki! Uporabljajte ugodne avtobusne zveze, ki jih v sodelovanju s podjetjem »Ljub-ljana-Transport«   oskrbuje  SAP -
TURIST BIROI Obiskujte žičnico na Krvavcu!
NOVA AVTOBUSNA PROGA LJUBLJANA—VELIKE LASCE—NOVA VAS—STARI TRG—GRAD SNEŽNIK
Proga obratuje vsak dan, in sicer v kooperaciji s podjetjem »Ljubljana - Transport«. Začetek obratovanja v sredo, dne 15. aprila 1959.
Odhod iz LJubljane ob 18.00 uri, prihod v Velike Lašče ob 19.00 (odhod ob 19.05), prihod v Novo vas ob 19.50, prihod v Stari trg ob 20.08, prihod v Grad Snežnik ob 20.20 uri.
Odhod z Gradu Snežnik ob 5.45, prihod v Stari trg ob 5.57, prihod v Novo vas ob 6.15, prihod v Velike Lašče ob 7.02 (odhod ob 7.05), prihod v LJubljano ob 8.05.
Vmesne postaje: Škofljica, Pijava gorica, Šmarjane., Turjak, Rašica, Mala Slivnica, Karlovica, Zaga, Podstrmec, Strmec, Zakraj, Glina, Bloška polica, Lož, Pudob, Kozarišče.
Vozna cena Ljubljana—Grad Snežnik 360 din.
AVTOBUSNA PROGA LJUBLJANA—ŽIČNICA KRVAVEC
Proga obratuje vsak dan, v koperaciji s podjetjem »Ljubljana • Transport«. Vozni red velja od 15. aprila do 15. junija.
Odhodi iz LJubljane: vsak dan ob 7.00, razen tega ob delavnikih tudi ob 13.30, ob sobotah tudi ob 15.00, ob nedeljah tudi ob 6.00 in 9.00 uri.
Odhodi z Žičnice: vsak dan ob 19.00, razen tega ob delavnikih tudi ob 14.15, ob sobotah tudi ob 20.00, ob nedeljah tudi ob 18.00 in 20.30 uri.
Žičnica obratuje: ob sobotah in dnevih pred prazniki ob 8.00, 10.00, 13.30, 15.00, 16.00 in 17.30, ob nedeljah dn praznikih ob: 7,00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.30 in 18.30, ob delavnikih ob: 8.00, 10.00, 13.30, 15.00 in 17.30 uri.
Vozna cena avtobusa: Ljubljana—Žičnica 100 din, Kranj—2ičnica 70 dinarjev.
Prevoz z žičnico v eno smer 150 din, povratna vozovnica 200 diarjev. Otroci do 10. leta imajo 50 odstotkov popusta.
Prodam vprežno kosilnico »Lanc« v dobrem stanju. Jenko Jože, Sp. Brniki 33, Cerklje. 3007
Prodam 8 mesecev brejo kravo. Pangeršica 3, Golnik. 3008
Dober posnemalnik prodam. — Naslov v ogl. odd. 3009
Prodam čevljarski stroj cilinder v dobrem stanju. Hrovat Franc, Begunje 106. 3010
Prodam 2 prašiča stara 3 mesece, težka po 50 kg zaradi pomanjkanja krme. Olševek 45. 3011
Ugodno prodam kompleten v/.id-ljlv štedilnik (levi) z bakrenim kotlom in kompletna vrata za kmečko peč. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Štedilnih«. 3012
Travnik 1,5 ha v Podnartu primeren .za selišče prodam. Janhar, Brezje. 3013
Motorno kolo DKW 200 ccm zelo dobro ohranjeno prodam. Vinko Kokalj, Bečanova 12, Tržič.
3014
Prodam avto kompletno ali po delih znamke »ZEKS« super, menjalnik za Fiat 1100, dromeljne komplet z gumami. Jenko Franc, Tržič. 3015
Prodam novo žensko italijansko kolo. Naslov v ogl. odd. 3016
Sobna vrata 1,80 krat 85 cm v dobrem stanju prodam. Planina 34, Kranj. 3017
Prodam kuhinjsko pohištvo in železni štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku. 3018
Prodam 500 kg pese in prašiča težkega 70 kg. Jelar Miha, Zgornje Duplje 37. 3019
Prodam vratnik na Kranjskem polju in v/idljiv levi štedilnik. •-Naslov v ogl. odd. 3020
Prodam belo dekliško dolgo ob-lekco. Huje 33. 3021
Prodam teličko 9 mesecev staro in več tisoč kg sena. Švab Janez, Lesce 5. 3022
Prodam travnik na Kranjskem idočo in zelo lepo z dvema verižicama. Naslov v oglasnem oddelku. 3023
Prodam slamo, peso ln pleve /a prašiče. Naslov v oglasnem oddelku. 3024
Prodam slamoreznico in malo rabljeno motorno kolo »Mile« 97 ccm. Zg. Bela 1, Preddvor.
3025
Prodam 2800 kvadratnih metrov gozda v bližini opekarne Straži-šče. Naslov v ogl. odd. 3026
Šivalni stroj »Singer«, radijski sprejemnik nemške znamske — vse dobro ohranjeno zaradi selitve prodam. Ogled od 10. do 12. ure in od 16. ure dalje. Naslov: Kamnik, Kranjska 4. 3027
Ugodno prodam trgovski pult 4 m zasteklen, štedilnik vzidi ji v levi in železno peč vse malo rabljeno. Naslov v oglasnem oddelku. 3028
Prodam motorno kolo »Puch« 250 ccm v dobrem stanju. Straži-ška 12, Kranj. 3029
Prodam odlično ohranjen motor
»Puch« 350 ccm. Anton Habjan, Breznica, Šk. Loka. 3030
Dr. Ambrožič Boži iz Kranja iskreno čestitajo k promociji. — Znanci. 3031
Kupim rabljeno staro žico za ograjo 3 do 4 mm 100 kg. Lahko je tudi polovico bodeče. Roblek Franc, Bašelj 20, Preddvor. 3032
Kupim levoročni čevljarski stroj. Tavčarjeva 7, Kranj. 3033
Štiričlanska družina kupi stanovanje ali novejšo enodružinsko hišo v Sloveniji takoj vseljivo in proti takojšnjemu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku. 3034
2 moška vajena gradbenih del, lahko tudi upokojenca sprejmemo takoj v honorarno zaposlitev za daljšo dobo. Zaslužek dober. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Prodam vrtna železna vrata 3,70 metra široka in 1,70 metra visoka. Naslov v oglasnem oddelku. 3046
Prodam hrastove plohe (debele 10 in 8 cm) in dobro ohranjeno mla-tilnico s tresilom in reto. Okroglo št. 11, Naklo. 3047
Prodam njivo v izmeri 83 arov na Suhi pri Kranju. Plačilo možno tudi v obrokih. Naslov v oglasnem oddelku. 3048
Zamenjam sobo ln kuhinjo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku pod »Gorenja Sava«. 3049
Nudim brezplačno stanovanje in hrano tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3050
Ženska išče stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3051
Prodam več zazidljivih stavbnih parcel v bližnji okolici Kranja. — Naslov v ogl. oddelku. 3052
Na stanovanje vzamem tovarniško delavko. Več po dogovoru. — Naslov v ogl. oddelku. 3053
Povratnik Iz Nemčije želi spoznati pošteno simpatično žensko srednjih let zaradi ženitve. Ponudbe s sliko oddati v oglasni oddelek. 3035
Sprejmem vajenca za mizarsko obrt. Planinšek Ivan, mizarstvo. Cesta Staneta Žagarja 30, Primsko-vo, Kranj. 3036
Opremljeno sobo ln hrano dam fantu ali dekletu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.
3037
Dam stanovanje ženski. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3038
Dam stanovanje tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 3039
Zagreb—Kranj — komfortno stanovanje v centru Zagreba menjam za dvosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod št. 3040
Zahvala: Vsem vaščanom, ki so nam na kakršnikoli način pomagali pri reševanju ob požaru ln nas tako rešili še večje nesreče se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo šeizrekamo za hitro pomoč gasilcem iz škofje Loke in Gode-šičev. Lavtarjevi, Godešič, Skofja Loka. 3041
Preklicujem 5t. bi. 36557 izdan v komisijski trgovini Kranj dne 30. januarja 1958. Cirej Nada, Kranj.
3042
Preklicujem avtobusno vozovnico Šenčur—Kranj na ime Kristane Marija. 3043
Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov in gostilničarjev Kranj vabi vse člane ln nečlane »Sklada« na II. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 19. aprila 1959 ob pol osmih zjutraj v veliki dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kranju — vhod poleg restavracije »Park«. 3044
Mlad Inteligent želi spoznati dekle za nedeljske izlete. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, poslati v oglasni oddelek pod »17 let«. 3045
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »ZVEZDA« razpisuje delovno mesto KLJUČAVNIČARJA
Pogoj: kvalificiran ključavničar z nekajletno prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. — Interesenti naj dostavijo pismene ponudbe ali se osebno javijo pri upravi podjetja, najkasneje do 30. aprila 1959.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BOHINJ  —  BOH. BISTRICA
Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz SLP (Uradni list FLRJ, št. 17-101/53) in 86. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) razpisuje tajništvo Občinskega ljudskega odbora Bohinj
JAVNO DRAŽBO: za prodajo eno in dvostanovanj-skih hiš iz sklada SLP. Javna dražba bo 12. maja ob 8. uri v prostorih Občinskega ljudskega odbora Bohinj.
Cenllna vrednost posameznih hiš Je naslednja:
1. Pritlična stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Bohinjski Bistrici št. 119. Skupna zazidana površina znaša 144 kvadratnih metrov, nepodkletena, s kamnitimi zidovi, v srednje dobrem stanju. Cenilna vrednost 600.000 dinarjev (šestotisoč dinarjev).
2. Visokopritlična stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, Ribčev laz 14. Skupna zazidana površina znaša 142 kvadrat, metrov, dvodružinska, ena osmina površine podkletena, streha krita z opeko. Cenilna vrednost 800.000 din (osemstotisoč dinarjev).
3. Enonadstropna stanovanjska hiša v Stari Fužini št. 56 z 89 kvadratnih metrov zazidane površine, dvostanovanjska, četrtina podkletena, dobro ohranjena. Cenilna vrednost 700.000 din (sedem-stotisoč dinarjev).
4. Hiša v Stari Fužini št. 69 z 210 kvadratnih metrov " zazidane površine v slabem stanju, vseljiva z adaptacijo. Cenilna vrednost znaša 150.000 din (stopetdeset tisoč dinarjev).
5. Enonadstropna stanovanjska hiša s trgovskim lokalom in gospodarskim poslopjem v Stari Fužini št. 35 s 178 kvadratnih metrov zazidane površine, 9 kvadratnih metrov kleti. Hiša v dobrem stanju na lepi sončni strani in objekt možno z manjšimi popravili
preurediti v počitniški dom. Cenil* na vredno 1,300.000 din (en mi'1* jon tristo tisoč dinarjev).
6. Pritlična stanovanjska UH Bitnje št. 8 in gospodarsko poslop* je. Zazidana površina stanovanjske hiše 87 kvadratnih metrov, spooaisko poslopje pa 59 kvadratnih metrov v srednje dobrem sti-nju. Cenilna vrednost 600.000 din (šestotisoč dinarjev).
7. Gospodarsko poslopje s kozolcem na Koprivniku »Kožarje*' hlev«. Gospodarsko poslopje i"08 zidne temelje, obodne stene so izvedene delno v kamnu, delno v lesu, ostrešje pa v lesu. Cenilo8 vrednost znaša 120.000 dinarjev (stodvajset tisoč dinarjev).
8. Pritlična stanovanjska hiša * gospodarskim poslopjem v Gorju* šah št. 10. Zazidana površina stanovanjske hiše znaša 63 kvadratnih metrov, enostanovanjska z delno izvedenim I. nadstropjem. Gospodarsko poslopje je izvedeno delno v kamnu in delno v lesu-Oba objekta sta v srednje dobrem .rlanju. Cenilna vrednost znaš« 420.000 dinarjev (štiristodvajset tisoč dinarjev).
Interesenti morajo 1 uro pred pričetkom javne dražbe, vložiti p1-Upravi za dohodke ObLO Bohinj varščino, ki znaša 10% ceniln* vrednosti.
Ponudbe izpod 50 % ceniln* vrednosti se ne sprejmejo.
Plačilni pogoji se določijo v obrokih za dobo 10 let in 15 let ter 2 % obrestno mero in po odloku o prodaji stanovanjskih bi» iz SLP na območju občine Bohini-
Navedene hiše bodo prodane najboljšim ponudnikom.
Št.: 01-783/1
Datum:  13. aprila 1959
NOV VOZNI RED POŠTNEGA AVTOBUSA NA PROGI LJUBLJANA—ŠKOFJA LOKA Od 15. aprila t. 1. bo vozil poštni avtobus na progi Ljubljana—škof-ja Loka ob delavnikih po naslednjem voznem redu: km
4.15 — LJUBLJANA 16.3? 4.24       6 Šentvid 16.28
4.29 10 Medno 16.23 4.32 12 Medvode 16.20 4.38 16 Jeperca 16.13 4.42 18 Reteče 16.09 4.45 20 Godešič 16.06 4.50 24 ŠKOFJA LOKA 16.00 Podjetje za PTT promet LJubljana.
KOLESARSKE DIRKE
Kolesarska klub »Mladost« Kradi prireja v počastitev 40. obletrai*"* KPJ kolesarsko dirko po GotO»J* »ki dna, 19. aprila 1959.
Pravico nastopa imajo v»l H»" biteljl kolesarskega športa. Star* in cilj v Kranju s pričetkom ••*
8.30 uri. Prijave xa udeležbo spre* jema kolesarski klub »Mladoft« Kranj od 14. aprila 1959 dalj« f klubskih prostorih.
GLEDALIŠČE.
Komisija za razpis mest direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Kranj Tazpi,suje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) mesto
DIREKTORJA »ZlMOPREJE«, Stražišče pri Kranju
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1. tekstilni tehnik ali kvalificiran delavec v tekstilni stroki z večletno prakso na vodilnem mestu v podjetju;
2. srednja ekonomska, komercialna ali trgovska šola z najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu v podjetju.
• Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi je dostaviti občinskemu ljudskemu odboru Kranj do dne 30. aprila 1959.
Sprejmemo takoj krojaškega mojstra — prikroje-valca za deško konfekcijo in to za stalno ali honorarno zaposlitev. Plača po dogovoru. — Naslov v upravi lista.
PAVLI HOV 1 KOMPAS :
ZA 150 DINARJEV
dobite v vseh trafikah in pri drugih prodajalcih. Pohitite z nakupom, kajti brez »Pavllhovega kompasa« zaidete povsod.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek, 21. aprila ob 20. uri —" izven. Proslava 40. obletnice KPJ Potrč: »ZLOČIN«. Uprizori Svoboda Center Kranj.
Sreda, 22. aprila ob 19. uri -— izven, Koncert Glasbene šo*e Kranj.
Sobota, 25. aprila ob 20. uri —' izven. »POKAŽI, KAJ ZNAŠ«. A Prireja Občinski komite mladine Kranj.
GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JESENICE
Petek, 17. aprila ob 19.30 uri Goodrich-Hackett: »DNEVNIK ANB FRANK«. Za abonma petek.
Sobota,   18.   aprila   ob   15i uri Goodrich-Hackett: »DNEVNIK ANE  FRANK«.  Za  gimnazijo & višje razrede osemletke »Prežihov Vorac«.
Sobota, 18. aprila ob 19.30 uri Goodrich-Hackett: »DNEVNIK ANE FRANK« — izven.
Nedelja, 19. aprila ob 19.30 "rl Goodrich-Hackett: »DNEVNIK ANS FRANK«. Izven.
Komisija za razpis mest direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Kranj razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) mesto
DIREKTORJA Gostinskega podjetja »Dom na Jezerskem« Jezersko
Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati naslednji pogoj: kvalificirani gostinski delavec s srednjo strokovno izobrazbo in 5-letno prakso na vodilnem mestu v gostinstvu.
Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti!, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi je dostaviti občinskemu ljudskemu odboru Kranj do dne 30. aprila 1959.
Trgovsko podjetje SLOVENIJA-SPORT, poslovalnica Kranj, sprejme v službo:
BLAGAJNIČARKO  IN  VERZIRANO PRODAJALKO.
Ponudbe poslati na upravo podjetja.
Delovni kolektiv trgovskega podjetja »ELITA« Kranj razpisuje prosta delovna mesta: prodajalke tekstilne ln galanterijske stroke, učenki za tekstilno in drogerijsko stroko. Nastop službe takoj ali s 1. junijem 1959. Pismene ponudbe je dostaviti podjetju »ELITA«, Kranj, Titov trg 20.
C
KRANJ,   17. APRILA
1959
Glas Gorenjske
Detelja v gumbnici
Spemini Ivanu Bertonclja na nekatere konference
in delo KP Jugoslavije
] a*na stvar je bila konferenca voril tov. 2agar o notranjem in B *936 na Boštjanovem kopišču zunanjem političnem pregledu. Fajfo. Konferenca je bila važ-   Razpravljali so tudi o obliki dela,
na
zato, ker so celice poročale o o načinu borbe proti razrednemu Jem delu. Na konferenci je go-   sovražniku in o taktiki, pa o na-
GLADOVNA STAVKA PRED ENAINDVAJSETIMI LETI
"ahteva komunistov - ujetnikov, ki je razburila vso javnost — »Raje v smrt kot prenašati tako življenje«
Leta 1925 so v Beogradu zaprli velikega revolucionarja Moša Pijada. Stanja, kakršno je bilo v zaporu, pa ni bilo mogoče prenesti. Zaradi izolacije komunistov so morali pre-nehati z organiziranim partijskim življenjem in z vsem političnim delovanjem. Zato se je aprila leta 1927 Moša Pijade zmenil z grupo komunistov, ki so bili zaprti v Mitrovici, da Prično z gladovno stavko. V tej svoji nameri so bili kljub strahovanju z vseh strani nepopustljivi. Po trinajstih dneh stavke in upornega gladu revolucionarjev v kaznilnici je prišel k njim minisiter za notranje zadeve v Beogradu. Ko je Uvidel, da komunisti ne mislijo odstopiti od svojih zahtev, Je dopustil, da so jih namestili v skupni prostor in zmaga komunistov je bila izvojevana.
prednem delavskem gibanju. Posebno važna je bila konspiracija delovanja  partijskih celic.
Ker je bila konferenca na našem območju, smo bili tudi člani KP zadolženi za organizacijo, to je za tehnični del izvedbe, tako da smo delegate, ki so bili pred oblastjo delno kompromitirani, vodili posamezno na konferenco. Mislim, da je bilo okoli 25 delegatov. Nekateri so prišli peš iz Podnarta, nekateri pa z železniške postaje Oto-če. Zadolžen sem bil, da privedeni dva iz Otoč; za razpoznavni znak smo imeli rdečo deteljo v gumbnici. Rdečo deteljico so nosili samo vodniki, Dogovorjeno je tudi bilo, da mora vsak voditi po drugi poti. Moja naloga je bila, da vodim preko Zg. Dobrave.
Spominjam se, da sva se z drugim vodnikom, s Spanovim Cirilom srečala pri mostu. Nerodno mi je bilo, da bi skupaj nadaljevali pot. Jaz sem svoja delegata vodil preko Miklavževca dalje v Jelovico,  Stanko pa svojo grupo
Ustanovni kongres KP Slovenije
Odločitev IV. vsedržavnega kon-"*>«\0 .ustanovitvi komunističnih P-trUj v Sloveniji in Hrvatski je končno 1937. leta ustvarjena. P* ustanovitve KP Slovenije in P Hrvatske Je prišlo v času, ko Partija svoje vrste že povsem 'r*dlla. Leta 1936 je nekaj članov ^•atralnega komiteja zaprosilo ^munlstlčno Lnternaclonalo, da 0r9aai2acljskl del CK preide tudi * »aSo državo. Takrat Je bila Par-Ui» očiščena frakcij, ki so ovirale •leno pravilno dejavnost. Kmalu **tem je bii izmenjan ves CK, ra-Josipa Broza, ki ga Je Komu-
nistična internacionala zadolžila, da osnuje nov CK ln povsem očisti Partijo nezdravih elementov. Prihod tovariša Tita na čelo Partije predstavlja začetek nove dobe v zgodovini KPJ. Novo vodstvo je kmalu uredilo razmere Partije ln prebrodilo krizo; Partija se Je organizacijsko utrdil.*,, dobivala je večji vpliv na delovne množice, ki so pred tem s precejšnjim nezaupanjem gledale na njeno vlogo.
Ustanovni kongres KP Slovenije je bil med 17. In 18. aprilom na Cepin ovem, v osamljeni kmečki hišici, na pobočju Planine nad Za-
V ELI K A TEKSTILNA STAVKA V SLOVENIJI L. 1936
Posebno v tekstilni industriji so bili delavci silno izko-' risčani, ker so bili razen nizkih plač še drugi izredno težki Pogoji za delo (po nekaj mesecev so se morali novi delavci brezplačno učiti; skrajno slabe higienske razmere; za tovarno je bilo dobro vsako poslopje, čeprav konjski hlevi;). Tako so borbene akcije delavstva leta 1936 spet oživele. Komunistična partija Jugoslavije si je že dolgo pred stavko prizadevala ustvariti strokovno organizacijo med članstvom kakor tudi med strokovno neorganiziranimi delavci. Ta napor Komunistične partije ni bil brezuspešen. Edino KPJ je kazala delavskemu razredu perspektivo in to z razredno politično borbo, ki se ne vodi samo za izboljšanje ekonomskega položaja, ampak za zrušitev kapitalističnega iz kori-sčevalnega sistema. Tako se je spremenila velika delavska borba leta 1936 iz začetne ekonomske borbe, v pravi politični boj. Rodila pa je tudi ekonomske uspehe: kolektivno pogodbo. Delavcem je pokazala, kaj se^ lahko doseže z enotnim nastopom in jih obogatila za veliko borbeno izkušnjo.
gorjem. Na kongresu so bili soglasno sprejeti sklepi: Manifest slovenskemu narodu, pozdrav Izvršnemu komiteju Komunistične Internacionale, pozdrav Centralnemu komiteju KPJ in pozdrav junaškemu narodu Španije. Izvoljen je bil tudi CK KPS s sekretarjem Francem Leskoškom.
USTANOVNI KONGRES KP HRVATSKE
V Plešivcu (okolica Sombora) je bil 2. avgusUa ustanovni kongres KP Hrvatske. Na kongresu je prisostvoval tudi tovariš Tito. Kongres je proglasil KP Hrvatske, razen tega pa je izrazil svojo solidarnost do delavskega razreda in do osvobodilne borbe v Španiji. — Kongres je bil v času, ko je KPJ pozvala svoje člane, da pomagajo španskemu narodu. Klicu se je odzvalo nad 1200 jugoslovanskih prostovoljcev. V borbi Je kasneje Izgubilo življenje 670 borcev, med njimi tudi član CK KPJ Blagoje Parovlć; ranjenih je bilo 276. — Na kongresu je bil izvoljen tudi prvi CK KPH.
»Bolje rat, nego pakt«
Takšno je bilo geslo vseh naprednih delovnih ljudi Jugoslavije, ko je na tla naše domovine stopil okupator. Slika prikazuje, kako so Beograjčani 27. marca 1941. leta demonstrirali proti odločitvi izdajalcev Cvetkoviča in Mačka, ki sta podpisala »miroljubni« pakt z Nemci. Kmalu pa se je ljudstvo proti takšni odločitvi ln nacističnemu terorju uprlo z orožjem. KPJ, ki je dala prva pobudo za takšen upor, je z veliko voljo premagala vrsto tudi nečloveških ovir in zmagoslavno vodila delovno ljudstvo Jugoslavije v osvoboditev.
tik za menoj. Sestali smo se na Jelovici. Konferenci je prisostvoval tudi neki tovariš iz Trbovelj. Navzoči so lahko ugotovili, da se partijska organizacija že bori z idejnimi temelji in da je tudi organizacijsko utrjena, kar je bila zasluga Zagarjevega aktivnega dela.
Spominjam se tudi konference, ki je bila leta 1938 pod Jastrebov-cem na Vodicah; konferenci je prisostvoval tudi Boris Kraigher. Kdo ga je privedel na Jelovico, ne vem, spominjam pa se, da je prišel skupaj z Žagarjem. Sam sem bil zadolžen, da sem vodil tri tovariše iz radovljiške postaje. Šli smo preko Bukovja skozi Kamno gorico, in sicer tako, da sem šel sam naprej, delegati pa za menoj.
Na tej konferenci smo obravnavali politično situacijo; poudarjeno je tudi bilo, da je treba preiti iz pasivne v aktivno akcijo proti razrednemu sovražniku, da je treba razkrinkavati fašizem, kapitalizem, klerikalizem in podobne priveske sovražnika delavskega razreda, da se moramo boriti proti draginji in podobno. Konferenca je trajala precej dolgo. Naključje je tudi hotelo, da nas je iznenadil lovec Jože Politov, zaradi česar je prišlo do nekih nevšečnosti. V Kropi so zaradi tega tudi nekatere zasliševali.
Spominjam se tudi konference, ki je bila v Žirovnici leta 1937. Udeležil se je je 4udi Edvard Kardelj. Zadolžen sem bil, da moram na kolodvoru v Žirovnici počakati človeka srednje postave, take in take zunanjosti. Sam pa sem moral imeti v gumbnici smrekov vršiček oziroma vejico s tremi vršički; to je bil razpoznavni znak za človeka, ki sem ga čakal. Ko sva se našla, me je vprašal, kdo je Stane Za-gar? Človeka, ki me je vprašal po Žagarju takrat nisem poznal. Šele leta 1939, ko sem bil poslan z obvestilom na njegovo stanovanje v Ljubljano, naj se zglasi pri Žagarju zaradi neke konference, oziroma sestanka, sem zvedel, da je bil to Edvard Kardelj. Konferenca v Žirovnici je obravnavala politično situacijo na Jesenicah.
Spominjam se tudi konference, ki je bila leta 1940 na Lipicah pri Blejski Dobravi. Navzoči so bili: Kidrič, Bebler, nekdo iz Lesc, Lojze Justin in Ažman iz Krope ter nekaj Jeseničanov. Na tej konferenci smo govorili o izključitvi nekaterih Jeseničanov, ker se ti niso strinjali z direktivami Partije, ki je propagirala, da je treba preiti v odkrito borbo proti razrednemu sovražniku, pa čeprav za ceno žrtev.
STAVKA NA JESENICAH LETA 1935
Vzdušje v podjetju je po za-•lugl lzkorlščevalnega vodstva postalo tako neznosno, da so bili kovinarji vedno bolj enotni in pripravljeni skupno nastopiti proti nasilju in krivicam, ne glede na to, kateri strokovni organizaciji so pripadali. — Položaj, kakršen Je bil, je narekoval edino uspešno sredstvo v borbi s podjetjem — stavko. Zanjo so se najbolj zavzeli člani Partije in njih najožji simpatizer]!. Člani partijskih celic so se med stavko stalno sestajali ln skrbeli za mir ln red. Ves čas stavke formalno ni obstojal nikak stavkovni odbor, kajti vse delo so vršile celice Komunistične partije. Zmaga enotnosti jeseniških delavcev pomeni velik revolucionarni dogodek. Triumfl-rali so ne glede na končni izid stavke in tudi podjetje je moralo resneje pristopiti k pogajanjem, zlasti še, ker Je stavka imela močan moralni uspeh tudi pri vsej javnosti in delavstvu vse države. Istočasno pa predstavlja stavka prvi enotni nastop jeseniškega delavstva vse do let okupacije, ko je Jeseniški železar tudi s puško v roki dokazal svojo revolucionarnost in delavsko razredno zavest v borbi za svobodo in novo družbeno ureditev, v kateri si sam kuje svojo lepšo prihodnost.
imtfasiai/M pat
Pred štiridesetimi leti, ko je bila v Beogradu osnovana Socialistična delavska partija Jugoslavije, je začela slavno pot KPJ. Komunisti širom po domovini so se odtlej vse pogosteje zbirali in se organizirano borili za pravice in lepše življenje delovnega človeka. Oblike, kako so se borili, so bile različne, vendar so vse vodile k istemu cilju — osvoboditvi, zmagi nad kapitalističnimi izkoriščevalci. Iz arhiva dokumentov o delu KPJ, ki jo shranjen v Muzeju NOB v Kranju, objavljamo naslednjih pet slik:
Delo komunistov je bilo pred osvoboditvijo lahko le ilegalno in še takšno delo je takratna buržoazija za vsako ceno pkušala zatreti. Komunisti so zato večkrat prirejali izlete, kjer so imeli lahko tudi svoje redne sestanke. Na sliki je skupina članov KP in njenih pripadnikov, ki so se 1937. leta zbrali na sestanku v Bohinju; med njimi je tudi Tomaž Godec.
Stavke so bile dokaj pogoste oblike borbe delavcev za njihove pravice. Pri nas je zlasti znana stavka tekstilcev, ki je bila leta 1936. Na sliki skupina delavcev nekdanje »Jugo-češke« iz Kranja med stavko.
Brž ko je prišel 1941. leta v našo domovino okupator, je bila KPJ pobudnik za oborožen odpor proti njegovemu nasilju. Partizanske vrste so se hitro množile in hitro je nastala močna Jugoslovanska armada. — Na sliki hrabri borci pričakujejo sovražnika;  v ozadju kmetija pri Pavšelnu nad Lomom.
Hrabri partizani so bili vsako leto uspešnejši in čeprav okupator še ni kapituliral, so osvobodili že vrsto predelov Jugoslavije. Ljudstvo je vse hitreje prevzemalo oblast. Slika prikazuje prve volitve v Narodno osvobodilni odbor v Brezovici oktobra 1944. leta.
Največji del svoje zmagoslavne poti pa je KPJ po hudi borbi dočakala 1945. leta — narodi Jugoslavije so bili osvobojeni tujih izkoriščevalcev. Odmevala je pesem »Zdaj zaori, pesem o svobodi...« — Hrabre borce so narodi Jugoslavi)e najbolj svečano sprejeli na osvobojenih tleh (na sliki).
8 Glaa.CormmJmk^
Ten iz obroča
rmFrwBwmnmmmamr£rsynr^f - .....mrtc š».-tses gaga*
Sneg sega do kolen in še više! Nad Selško dolino je bila mala četa partizanov. Dražgoška bitka jih je bila hudo prizadela. Hkrati še Nemci zmeraj za petami! Cankarjev bataljon se je porazdelil na razne strani. Četica, ki je prišla v Selško dolino, je dobila po njej tudi ime. Bilo je vsega 32 mož, z zmrznjenimi nogami, v stalnih spopadih in bojih. Toda bližala se je pomlad. Sneg je bil že skopnel, sonce je že močno pripekalo in izčrpani borci so že samo ob tej misli postajali močnejši.
Bil je tih, sončen dan, 26. marca. Cez Lauterski vrh in Planico so prišli borci na vzhodno stran Hoječevja, nedaleč ob Zabnice ln sosednih vasi. Ustavili so se na prijaznem hribčku: naokoli so bile smreke, na sredi pa kopna jasa s pomladanskim soncem — kot nalašč. S četico je bil tudi član glavnega poveljstva partizanskih čet Stane Žagar, komandant Cankarjevega bataljona Jože Gregorčič ln komisar Ivan Bertoncelj.
Kako je bilo naslednji dan, 27. marca?
Anton Augustinčič: DEL SPOMENIKA RDEČI ARMADI V BATINI SKALI NA DONAVI
Četa je zavzela položaje tik pod vrhom. Borbenega razpoloženja ni manjkalo. Vsi so bili preizkušeni vojaki. Mitraljezci so preizkušali strojnice, ostali puške, brzostrelke in pištole. Kdor je imel bombe, jih je pripravil, da bodo pri roki. Se vedno je bila 'zlovešča tišina, kakor bi vse izumrlo. Žagar, Gregorčič, Vajs in Johan so šepetaje dajali naloge, nasvete, temu popravili lego, drugemu pregledali orožje; sleherni je bil deležen bo-drilne besede.
KOTLIĆI
Bil je dobesedno pravi Francek. vsemi. Vsakomur se ni dal pri- nili. Ni nam šlo v glavo, kako se Manjši je bil, kot bi pripisovali  jeti. V naročje se- pa sploh ni dal  je to zgodilo.
njegovim letom. Toda zato je bil  nikomur vzeti. Če si kaj takega      Dmg dmgega smo spraševali:
čokat, da bi mu lahko rekel, da je bolj širok kakor velik. Francek pa o vsem tem ni prav nič razmišljal. Vsaj tako sem bil prepričan.
Še danes se mi zdi čudno, zakaj ga nisem nikoli vprašal, koliko je star. Kolikor pa se spominjam, se v partizanih sploh nismo dosti spraševali po starosti.
A če bi ga vprašal: »Francek,
poskušal, se je z vso svojo otroško močjo trgal iz rok, da si ga moral pri priči izpustiti. Pri tem te je gledal jezno in obenem užaljeno, kakor bi hotel reči: »Kaj neki misliš? Ali misliš, da sem še vedno jokast otrok, ki mora vedno sedeti v naročju, drugače pa se dere na vse pretege in na polna usta, da ga slišijo na konec vasi.* No, prav tako gotovo Francek ne
»Ti, Mijo, si jih ti prinesel? Podvizal si se, da spet spraviš v red svojo kuhinjo, kaj?* smo se šalili. »Precej skrbiš za te preklete kotliče,« smo ga še naprej dražili.
Jože je dvignil daljnogled. Tamkaj na robu se je nekaj zganilo.
»Blizu so! Pazite, bodite pri miru! Spustili jih bomo čisto blizu!«
Zdaj je bilo videti zelence s prostim očesom. Bili so prav povsod. Dobro, da se je četa razporedila tako, da obvlada vse strani.
»Hudič! Ali še ne bo zaropotalo!?« je nervozno zasikal rdečelični Janko. Ravno 'takrat je iz bližnjega zvonika udarila deseta.
Nemške kolone so so približale na nekaj sto metrov. Takrat so iz vseh strani šinile proti četi bele rakete. Nemci so se kot pahljača razlezli po pobočju in prodirali naprej. Janko ni več vzdržal. Prvo zeleno postavo je vzel na muho in sprožil.
Nemec se je zvil in zgrabil za trebuh ter začel tuliti:
»Ich bin verwundet! Sanitat! Sanitat!«
Po tem uvodu je zaregljalo iz vseh strani, kakor bi se podirale ogromne skladanice debelih de.sk. Globoki glasovi dolgih rafalov so govorili, da tolčejo tudi s težkimi mitraljezi. Nad glavami in okrog
Borci so se zagrizeno borili in Nemci so se umaknili. Da bi bilo uspešnejše in bolj zverinsko, so zažgali del gozda. Se veter se je povezal z njimi in pihal proti vrhu. Ogenj in nadležni dim sta silila proti obleganim. Na nekaterih krajih so se tolkli domala na nekaj metrov. In ko je bila ura pol dvanajstih, je imela četa štiri mrtve in pet ranjenih. Nemci celo več. Žagar, Gregorčič, Vajs in Johan so neprestano bodrili borce. Panike in nediscipline kljub peklenskemu položaju ni bilo.
Tedaj so pokanje preglasili klici: Predajte se, sicer vas pokončamo!«
V odgovor je med Nemce priletelo nekaj partizanskih bomb. Spodaj so spet klicali saniteto.
Nemški oficir je z visokim glasom kričal:
Nehajte streljati! — Ustavite ogenj!«
Nato grobna tišina.
Nemški oficirji so se začeli med seboj glasno meniti, kako bodo izvedli naslednji naskok. Ogenj se je v/.trajno približeval vrhu. Za nekaj trenutkov je vse utihnilo, le prasketanje plamenov je motilo mir. Žagar in Gregorčič sta premor izkoristila ter dala povelje za proboj proti Zabnioi.
»Bombe zmečite v to smer, da prebijemo obroč!«
»Juriš!« so zavpiti vsi naenkrat, zmetali bombe v nakazano smer in planili.
»Ne bodi nor! Saj še ni počila!« je Vais zadrževal nekoga zraven
njega, ki je stekel takoj za te*>' ko je vrgel težko defe-nziV0 bombo.
Takrat se je vse pomešalo- ^J-j rezgetanje brzostrelk in mitralj8-zov so se z globokimi basi ra&le tavale bombe. Prenekateri parti*8* je skupil košček železa svoje bo* bo. Nemški obroč se je napos' trgal in pretrgal. Streljanje je
po-
nehavalo, kajti na vrhu ni bilo 8 kogar več. .
Od tam, kjer se je obroč najpr pretrgal, je proti Johanu in Ton8-tu meril visok zelenec. ,
»Na!« ga je s strelom prebit5 Tone in Nemec se je prevrnil • zobe.
U-u-u-ah...!«   je sedaj
zastok«1
tudi Tone, se zgrabil za glavo i" omahnil z luknjo v čelu.
Ko so Nemci zasedli goreči, tV dimljeni vrh, so našli štiri partizane. In ko so potom po b° jišču zbirali in iskali druge, so J' nabrali še enajst. Ti so padli rne° prebijanjem. Med njimi tudi 2*' gar in Vajs.
našteli dvanajst,
de-
Svojih so vetnajst so imeli ranjenih.
Preživeli partizani so se spod'! obrnili na levo proti Joštu, se
gre;
dre v praproti odpočili ter sk'r> počakali večera. Opraskani in r* njeni so bili vsi, vseh sedomnaj8' Ko so naslednje dni hodili n* javko pričakovat pogrešane, jih 1,1 bilo; ne tega ne naslednje dni Veliki plakati po vsej Gorenj5_ pa so naznanjali, da je med P3^'1 mi tudi Žagar.
ki
koliko let pa imaš?«, bi mi najbrž bi povedal, toda podobne misli
odgovoril: »Štiri leta.« Toliko let mu prav lahko pripišemo, je, po moji sodbi, tudi imel takrat.      Francek je tekal za nami po
Ko smo prišli v hišo, kjer je hiši, ogledoval si je naše puške,
prebival s svojo materjo, se nas obleke, najraje nam je brskal po
ni prav nič ustrašil. Pogumno je žepih, ščipal nas je na debelo, in -
stopil do vsakega od nas in si ga je nadvsc rad ušel z roko za sraj-  nam je zbral Francek. Kar sram  Ra* {« bl'° vedno voc. Pokanje m
Kaj me brigajo kotliči,« nam je njih so  nadležno  žvižgale krogle
v jezi odvrnil. »Zaradi mene naj in z zlobnimi poki treskale ob ve-
bi kar vse prestrelili, mi vsaj ku- je. Dum-dumke! Okleščeno smreč-
hati ne bi bilo treba.« Gotovo bi je je na gosto padalo po hrbtih
se še naprej dražili, da se ni ne- in glavah obkoljenih. Vmes so še
nadoma prikazal izza roba mali vedno  sikale rakete, kažoč proti
Francek. Pred seboj je tiščal in na vrhu.
pol nosil naš zadnji kotlič, ki še Cez pol ure sta imeli obe strani
ni bil na mestu. nekaj mrtvih in ranjenih. Ranjeni
Nit več nam ni bilo treba spra- P^tizani so se za silo obvezali in
sevati. Vedeli smo vse.    Kotliče klJub ranam ostaIi na P<#*aju. -
frv, 3&
W5» = \V'VX
ogledal od nog do glave, kak bi hotel reči: »Ti si mi všeč, ti mi pa nisi.« Moral si je pač tako misliti, ker ni bil najbolj prijazen z
Gazimo, gazimo
Gazimo, gazimo v belo mečavo, kmalu snega bo do uhljev in čez. Gazimo, gazimo. Kaj če na glavo bi nataknili si kučme z dreves? Gazimo, gazimo. Tjakaj čez Savo drevi hudič nas vabi na ples.
Gazimo, gazimo. A kdo pred nami v strmih lažeh in robeh se smeji? Kdo s karabinko nabito na rami, kdo v bregove tako hiti?
Gazimo, gazimo. Tamkaj pred nami v metež zavit in somračje gor opleta, pretika se med vejami
na dolgih, majavih nogah -MATEJ
■ Upor. BOR
Elegija
Tiho od nas ste odšli,
tovariši, v noč — brez povratka.
V prsih teži me bolest
v nemem spominu na vas. Semena zlata čez plan
razveli ste v setvah jesenskih, tiho potem ste odšli,
niste čakali plodov. Težka je gruda sedaj
v mamljivi vročici zorenja, bukovo listje v temi,
resje krvavo cvete. Sonce pekoče žari —
svobodna je naša dežela. Kje ste tovariši zdaj?
Iščem vas v sencah lesov, čakam vas sredi poljan
v žareči opoldanski uri, čakam vas v slutnjah noči,
čakam vas v svitanju dne. Zarje krvave planvte
nad toplo svobodno poljano.
V miren poletni večer v vasi žanjice pojo.
PETER LEVEČ
co in se na vse grlo smejal, če si odskočil, ko te je temeljito potegnil za kožo. To je bilo smeha. Tega ga nismo mogli odvaditi. Posebno se je čudil našemu pisalnemu stroju. Vse, kar je videl pri nas, in vse, kar smo prinesli s seboj, je bilo zanj novo, razen našega lepega konja, ki mu ni bil dosti mar. Najbrž si je mislil: Tudi mi imamo konja v hlevu. Res, da je vaš lepši od našega, toda kaj za to, konj je konj.«
Vsi smo ga pač imeli za majhnega otroka. Otrokom, po stari zmotni navadi ne pripisujemo nič posebnega, razen materam, ki imajo vse po vrsti, zaradi velike ljubezni, svoje otroke za najboljše in najbolj pridne. No, pa so tudi tu izjeme. O Francku nismo mislili nič posebnega. Z njim smo se igrali in šalili. Nismo se dosti zmenili za to, da si je vse, kar smo imeli in kjer smo imeli, tako dobro ogledal, da je najbrž naše stvari bolje poznal, kakor mi.
Na to se ne bi spomnil nihče, če ne bi bili napadeni prav v rojstni hiši malega Francka. Nenadoma smo bili obkoljeni in svinčenke so začele brenčati od vseh strani v hišo. Bežali smo in se prebijali iz obroča. Ko sem tekel proti vratom, se mi je naenkrat znašel pred nogami Francek. Mimogrede sem ga pograbil okoli pasu in že sva bila na planem. Ko je bila nevarnost mimo, sem ga skril v velik grm in mu zabičal, naj bo tiho, saj se bomo takoj vrnili. Med jokom mi je obljubil, da bo prav pri miru.
Kakor se vsaka sreča hitro opo-teče, tako je bilo tudi z napadom na nas. Komaj smo se zbrali, smo jo že udrli nazaj. Prišli pa smo zaman. Nikogar več ni bilo ne okoli hiše, ne v hiši.
Napadalci so prav tako jadrno pobegnili, kakor so prišli.
Bili smo prepričani, da smo se prvi vrnili. Ušteli smo se. Prehitel nas je mali Francek. Ne morem reči, kako je zavohal, da ni več belih pobijalcev. Vse je kazalo, da ni dolgo vztrajal v svojem grmu.
Edino zlo, ki so nam ga napravili, je bilo to, da so nam prevrnili kotliče in jih pometali po bregu. In večina kotličev je bila zopet na dvorišču, ko smo se vr-
nas je bilo pred njim. In še danes  pihnilo. Nemci so spet naskočili me je srarn,^  kadar se spomnim  Tako 50 se Približali, da so zaceli nanj.   Kolikšen   pogum   v tako majhnem telescu.
Francek je stopil med nas, kakor da se ni nič zgodilo. Potem se je obrnil do Luke, ki ga je imel najrajši, in počasi rekel: »Kotliči so ušli po bregu.« Luka mu ni vedel nič kaj pametnega odgovoriti, kakor to: »Si že priden, Francek.« In rad bi poznal tistega, ki bi znal prvi mah kaj bolj pametnega povedati.
Naslednje dni se je Francek prav tako obnašal kakor vsak dan. Nič drugače ni mislil o nas, toda mi smo mislili precej drugače — veliko lepše o Francku.
O. N.
med partizane metati ročne bombe — tiste z lesenimi držaji. Zelenci so lezli vse bliže. Vajs in Johan sta vpila borcem:
»Varčujte z municijo! Streljajte samo od blizu in dobro merite!«
Spodaj sta spet zastokala dva Nemca. Ostali so rinili naprej.
»Vorwartz!« so vpili oficirji. — »Vorwartz!«
Zdaj so pritisnili s podvojenimi močmi. Bombe so padalo med oble-gance kot hruške. Vse niso utegnile eksplodirati na partizanskih položajih. Borci so jih lučali nazaj in zelenci so padali. Ob mitra-ljezcu je zastokal Lojze. Zagrgral je in glava je omahnila na kup prsti pod njim.
Nikolaj Pirnat: SLOVO (linorez)
Srečanje v revirju
J%Jaša delovna četa se je pripravljala za odhod iz tovarne. V tesno barako smo znesli orodje in ga razmetali po kotih. Zasilne stene so prepuščale mraz, zato smo oblegali razdrto in slabo kurjeno peč ter prisluškovali, kdaj nas povabi zamolkla sirena na mrzlo cesto. Mnogi so se ozirali v vhod in očitno kazali svojo bojazen pred nezaželenim prihodom kakega predstojnika, ki bi nas za prezgodnjo zapustitev dela lahko kaznoval.
K sreči pa nikogar ni bilo.
Predstojnike je prav tako zeblo kakor nas. Zato so se zadnje minute pred
odhodom skrili mrazu in nam; to nas je rešilo tistega jetniškega občutja, ki ga ustvari neprestano nadziranje in priga-njanje tudi pri najprijetnejšem delu. A naše delo ni nudilo nobenega ugodna. Z,a majhno plačo smo prestali mnogo napora in bili vsak dan posebej premočeni ali premrti. Kadar nas ni močil dež, nam je mraz prejedal kosti, toda vsakokrat smo morali opraviti zaukazano delo. Vseh osem ur smo kopali za tovarniškimi stavbami globoke jarke in razvažali kamenje in prst. Vseh osem ur so stali za nami predstojniki, pazili na naše gibe in rezko zapovedovali.
Ob razdrti peči v špranjasti baraki nam je pa pred mrazom in predstojniki odleglo. Kratke minute so potekale v različnih pogovorih. Največ jih je bilo posvečenih tisti negotovosti, v kateri je visel sleherni izmed nas. Vsakomur je pretil odpust, nihče ni bil varen pred pošastjo brezposelnosti.
Ko so se ugibanja živo razvnela, je prekinila sirena naš pomenek in nas odtrgala od ugašajoče peči.
Pred izhodom smo se razgubili med skupine iz drugih obratov. Stotine ljudi se je zgnetlo na istem prostoru in iskalo poti na cesto. A medtem ko je prerivanje prašnih, blatnih in tudi drugače umazanih postav tu pojenjevalo, je oživljal ceste in stranska pota tok hite-čih ljudi.
Tudi mene je pograbil tok in me hotel pognati po znani poti. Šel bi hikor vsak drug dan, toda pot mi je prestre-
gel lepo oblečen, slok mlad človek. Pfi' kupna domačnost se mu je razlezla P° obličju, ko sva si segla v roke. Tako #\ nadejano sem se znašel v družbi star* ga, dobrega znanca, da se mi pometi**', nost nenadnega srečanja tisti hip zdela dovolj pomembna. Le pravih ve' sed nisem našel in znajti se pravzapt^ nisem znal.
Zato je bil pa on drugačen.
Bil je samozavesten in videti je by0' da bi rad odkrito govoril. Ljudje, ki s°. naju prehitevali, so se ozirali nanj, zla*1' delavke so ga živo pogledovale, on £r je pa spraševal o vsem mogočem, o mo hitečih in njihovih usodah, o vse*1*' kar mu je prihajalo na um. Mimogre<» je pa pojasnil, da se oglaša v naglici, <* se odpelje z večernim brzovlakom, * poprej se mora še zglasiti v lepem, "J? naš revir razkošno opremljenem stan0 vanju.
Obstal sem in tudi njega pridržuj" Smeje je zavračal moje začudenje, z u*"' koto, brez običajnega obotavljanja r povedal, kam pojde in koga išče. NtCJi sar ni prikrival, še manj olepševal- '. trenutek se mi je razkrilo, kako se r spremenil. Poprej je kaj poredko R0^?'t ril o ljubezenskih pismih, ki jih je ff pisal ali dobival, zdaj mi je
brezbriz*0 razlagal, da bo obiskal mlado gospo se ji zahvalil za ljubezenska doživet]*; za vso umetnost skrivanja in dostojnost1' V pritajenem pripovedovanju ni ff^j gel mirno vzdržati sredi ceste. Poteg*11 me je naprej.
I KR
KRANJ,   17. APRILA 1959
Glas Gorenjske 9
rOifeqen ik ain dre/(joaeri
Zamahnil je s krampom Drejčnik Andrej, z roko je prgišče premoga zajel, pokleknil na tla, se sklonil nad dlan in zaklel:
— Madona, kje vse sem te kopal!
Začel sem v Trbovljah, smrkav otrok sredi otrok,
potem sem v Zagorju izkopal nov šaht
v kisovškem rovu se tik pred menoj je porušil obok
in prvič som slišal v nabiti dvorani besede,
ki jih nikoli kasneje nisem pozabil —
s temi besedami moral sem zbežati kmalu na Nemško,
tam sem si v Forbachu nogo pohabil,
v Sankt Avoldu sem enega sina pokopal,
drugega rudnik je v Spittlu zmečkal,
po essenskih cehah sem se s stavkokazi pretepal,
v Lensu mi plin je ves gobec ožgal,.
na Holandskem so me lastni rojaki izdali —
prekleto, prekleto!
Vstal je Drejčnik Andrej in je znova zamahnil, s krampom je skalo na dvoje preklal, se sklonil globoko nad njo in dejal:
— Zdaj kopljem spet tebe, ti premog domače zemlje, •ti črni kamen, povsod na vsem svetu enak!
Z vsakim opornikom, ki ga postavim,
se za spoznanje hrbet ukrivi,
z vsakim odkopom, ki ga izpraznim,
stara se mržnja mi v prsih krepi,
z vsakim dnem, ki ga v trni pregaram,
bliže je čas, ki bo dober in nov,
da ne bom z mržnjo te kopal in klel,
da bom z nasmehom šel skozi rov,
da bom vesel svoje žuljave, težke roke,
da boš res premog naše, naše zemlje,
da bo življenje res vredno življenja
in zgrabimo staro življenje za vrat —
saj vendar mora, mora priti — ni hudič!
MILE KLOPCIC
I\a križišču
Sonce je pekoče žgalo. Le daleč na obzorju so vstajale meglice in razbijale enolično sliko. Morje je mirno ležalo. Gladina pa je svetila, kakor bi bila polita z oljem. Vojaki so mirno, skoraj enakomerno korakali, izpod nog se je dvigal prah in jim silil v oči.
Na križišču, kjer so križale ceste, ki so vodile od morja, je stal vojak in usmerjal promet. Bil je ves zagorel in oči so mu gorele; skoraj pekle so ga od žgoče svetlobe.
Komaj nekaj metrov proč je sedela starka. Ze dolgo jo je opazoval. Bila je vsa v črno oblečena, poleg, na tleh je imela veliko culo. Ruto si je pomaknila globoko na obraz.
Kolona je bila mimo. Vprašal jo je:  »Kaj  čakaš, mama?«
Dolgo ni nič odgovorila, potem je počasi, kakor bi hotela pretehtati vsako besedo, povedala: »Hčerko čakam.«
»A, tako,« se je začudil vojak in se zopet pogreznil v molk, ker ni vedel, kaj naj poreče.
»Da, njo čakam,« je starka še enkrat pritrdila.
»Od kod pa bo prišla?« je vprašal vojak. <
»Ne vem,« je odvrnila starka. »Na fronto vodi samo ena pot, to je ta ob morju.«
»Res je,« je odvrnil vojak ;n zopet stopil na križišče; bližala se je kolona vozil. Upal je, da se bo še kaj pogovoril, toda kolona se
France MLhelič: PARTIZANSKA KOLONA (olje)
do večera ni več prekinila. Vozila, ljudje, konji in zopet vozila. Pred očmi mu je vse plesalo.
»Si le prišel,« je rekel vojaku, ki ga je prišel zamenjat.
»Prišel, Sine,« je odvrnil vojak. »Sedaj pa izgini. Ne vidiš, da si mi samo v napotje.« Sine ga je pogledal v obraz, potem so se srečale njune oči. Oba naenkrat sta se zasmejala.
Se ponoči je Sine sanjal, kako je stal na križišču in nenadoma je nastala tišina, ki je trajala več dni. Govoril je s starko. Ko se je zjutraj odpravil na križišče, je bil prepričan, da bo tamkaj zopet sedela starka. Res je bila. Bil je je vesel, čeprav si sam ni znal razložiti, zakaj.
»Pojdi, Lado!« je ukazal prijatelju in ne pridi mi več pred oči.
»Prav,« je odvrnil Lado, »pa stoj tri dni in tri noči.« Ni mogel gledati za njim.
»Brr, brrrr,« je nekje v daljavi zaropotalo. Nenadoma je zagledal, kako je nizko nad morjem letela jata letal.
»Pojdi, starka, skrij se za hišo,« je rekel Sine.
»Kaj me podiš, starih ljudi smrt ne mara!« je rekla starka in obsedela ob cesti.
»Bom poklical vojaka, da te bo odpeljal,« je zagrozil Sine.
»Saj veš, da čakam hčerko. Pri miru me pusti,« je odvrnila in ga pogledala v oči. Ni zdržal pogleda. Nič več je ni podil. Saj mu je bilo globoko v srcu prav, da je ostala.
Tako so minili dnevi. Starka pa je še vedno čakala na istem mestu. Samo zvečer je skrivnostno izginila. Nekega dne jo je zaman iskal. Zato je opustil misel, da bi jo našel. Vedel je, da bo zjutraj zopet na svojem starem mestu.
»Ali je v vojski?« jo je vprašal Sine in s strahom pričakoval odgovor.
»Eh, kaj pa drugega,« je odvrnila starka.
»Koliko pa je stara?«
»Otrok.«
»Pa veš, kje je?«
»Pravijo, da bo prišla tod mimo,« je odvrnila starka in z rokami podprla brado.
Tam v daljavi se je bližala obali ladja. Nad njo se je vil dim. Sine je zaslonil roko, da bi bolje videl. Vedno bolj se je bližala, dokler se ni izgubila med ladjami v pristanišču. Popoldne pa je od tam pritekla reka ljudi, topov, tankov in zopet ljudi.
Eh, ta vojska, koliko ljudi požre,« je rekla starka. Toda Sine je ni imel več čas poslušati.
»Kam gremo, vojak?« je vprašal oficir v poljskem vozilu.
»Na levo in vedno naprej ob morju,« je odvrnil Sine.
»Pojdi z nami,« ga je povabil prvi vojak.
»Ne, smem,« je odvrnil Sine.
»Lepo ti je tukaj,« je rekel drugi vojak.
*Pojdiva dalje! Kar si zvedel, ni treba ^zlagati radovednim ljudem. Zaradi nje ne maram, da bi kdo ne zaslutil in za-?*>»*/. Veliko hvale sem ji dolžan, od Vsega trpljenja me je odrešila.«
*Od kakšnega?*
2 vsako novo minuto se mi je zdel ia&onetnejši. Spet sva obstala.
*Pozne je ti vse razjasnim. Zdaj mo-W7t k njej. Čaka me. Pridi v kolodvor-s*° restavracijo. V poldrugi uri bom go-tovo tam.«
pdpravil me je s hlastnimi stavki in bežno stiskal roko. Pogledal je na
*Zdaj moram zares. Oprosti. In do SVtdenja. Potrudi se. Morda se že prej *Zlasim. V dobri uri. Če me boš mo-al čakati, pa ne zameri preveč.«
2 vsakim stavkom se je med nama vecala razdalja. Kmalu je zavil na stranjo pot in se zgubil v nastajajočem mra-H- Napotil se je v smer, kjer samevajo
\TlJetne vile s stanovanji uradniških dru-iin.
,.Moja pot je peljala k barakam, tja, )er so se ljudje po stanovanjih na tes-n?m premikali in so imeli nabrekle, nezdrave oči. .Ko sem preoblečen sedel v restavra-Cl>1 in čakal nanj, je pred mano zaživela Sa njegova podoba.
Začetkov   najinega   znanstva nisem P°mnil. Tovarna je   križišče tisočerih s°d, pri delu v njej se poveže pisanost Uličnih ljudi v eno samo fabriško arkado. Med nami so starci, ki razen to-
varne ničesar ne poznajo. Njej so dali mladost in vso moško moč, pa dajejo še zadnje, starčevske sile. V svoji sredi imamo marsikoga, ne samo stoodstotnega proletarca. Tudi pustolovcev nam ne manjka. K nam so se zatekli ljudje v urah komaj zmagujočega obupa. Tovarna jim je bila edina rešitev, delo v nje) poslednji vir obstanka. Poprej so bili vse drugo, hlepeli so za posebnimi poklici, uganjali pustolovščine in se izogibali naših sivih stavb in sajastih dimnikov. Toda neizprosnost življenja je premnoge potegnila v prah in smrad, jih priklenila k žuljavemu delu.
Z. mojim znancem pa se je primerilo drugače.
V tovarni se je znašel z drugimi mladeniči, ki so hoteli služiti svoj kruh ob strojih in pečeh. Tedaj ni vedel za utripe širokega, vseh možnosti polnega življenja. Z dostojno skromnostjo in pokornim vedenjem je opravljal odkazana dela. Le zadnje leto pred odhodom iz revirja je pokazal več samostojnosti in nekaj odpora.
In zaljubljen je bil. Zaradi tega pa pogosto zamišljen, otožen, samotarski. Ljubil je majhno črnolasko in jo imel prav res rad. Ko mi je razkril svoja nagnjenja do črnolaske, je prekipeval v tihem navdušenju. Ker je pri tovarniškem delu romal iz oddelka v oddelek, sva se večkrat znašla in bila v dobrih tovariških odnosih. V tovarni ni sveča-nostnih oblik spoznavanja. Skupna usoda razbija stene med ljudmi. Kdor želi igrati izjemneža in se hoče domišljavo
vzpenjati nad druge, ta se zgolj osmeši.
Njemu ni bilo do takih vlog. Kadar ga niso morile težke misli, je bil odkrito tovariški. Celo svoja nagnjenja je priznal s prikupnostjo, ki je potrebna dobremu, trajnemu sožitju.
V hladnem jutru sva skupaj prenašala težke tramove in bila že prve ure upehana. Potem se nama je smejalo sonce ter naju z drugimi vred ogrelo. Slekla sva jopiče, jih skrivaj zanesla v shrambo za orodje in se nekaj minut odtegnila težaškemu naporu. V shrambi so pa iz njegovega jopiča popadala ljubka pisma ter se raztresla po tleh. Pobral jih je in mi med spravljanjem v jopič razjasnil, da ga prav ta pisma neizmerno osrečujejo.
Sčasoma mi je še marsikaj zaupal in katerikrat tudi žalostno potožil o vsem, kar ga je težilo. Kakega pol leta pred tem, preden je dal tovarni slovo, sva se pa redkeje shajala. Kadar naju je združila muhasta slučajnost, sva govorila o vsem mogočem, le o črnolaski ne.
Potem pa dve leti nisem vedel zanj. V tovarni je eno samo številko težko pogrešati. Ljudje prihajajo in se porazgu-be. Kdo tudi umrje, se ponesreči, a tempo tovarniškega življenja se ne spreminja zavoljo enega ali desetih.
Moj znanec pa ni umrl in tudi ponesrečil se ni. Samo zapustil nas je in se po dveh letih vrnil. V restavraciji sem ga čakal s precejšnjo nestrpnostjo. Vstopil je čez četrt ure in prisedel. (Odlomek iz knjige Toneta Čufar-ja Nova gaz)
»Morda,« je odvrnil Sine in v srcu je čutil očitek.
»Tudi brez tebe bi našli pot,« je rekel tretji.
»Vsekakor,« je odvrnil Sine in bilo mu je težje. Ze sam je toli-krat preklel to mesto. Vedno se je kdo spotaknil obenj. Vedel je, da ne iz hudobe, toda vojak mora nekaj govoriti, če hoče spraviti iz sebe tesnobo, ko se bliža fronti.
»Brat,« je nenadoma zaklical nekdo v koloni.
»Brat,« je odvrnil Sine in roke so se mu same razširile v objem. Skupaj so se stisnile roke, skupaj so udarile bombe za pasom in puški na ramah.
»Ne zaostajaj,« je rekel oficir.
»Brat,« je rekel Sine.
»Dobro. Počaka naj konca kolone,« je rekel oficir in že se je izgubil med vojaki.
»Kako je doma?« je vprašal brat.
»Ne vem,« je odvrnil Sine. »Slišal sem, da je dobro,« je hitro popravil.
»Dolgo se nisva videla,« je rekel brat.
»Dve leti,« je odvrnil Sine in v grlu ga je nekaj zaščegetalo.
»Kmalu bo konec vsega,« je rekel brat.
»Morda, še ta mesec,« je prikimal Sine.   »Tako pravijo.«
»Da, bi le,« je rekel brat.
Mimo so pešačili vojaki, grmeli tanki in odskakovali lahki poljski topovi. Brata sta nehote gledala na konec kolone, ki se je bližal. Vedela sta, da morata vsaksebi, toda nihče ni hotel reči prve oe-sede.
»Na, vojak,« je rekla starka ;n pristopila.
»Kaj, hočeš?« je vprašal brat.
»Vzemi, čakala sem hčerko, pa je ni. Vzemi!« je rekla starka in mu ponudila culo. »Za tebe ;n tvoje.« *
»Vzemi,« je rekel Sine.
»Hvala,  starka,«  je  rekel brat.
Ze mu je obrnila hrbet in se izgubila na drugi strani kolone. Videl je samo še njeno črno obleko, ki se je svetlo bleščala v soncu.
»Kakor mati,« je rekel Sine.
»Da,« je odvrnil brat.
»Pojdi,« je rekel Sine.
»Grem,« je rekel brat.
Skupaj so bile roke, skupaj so bile bombe in skupaj sta bili puški na ramah. Brat je šel. Sine je ostal sam, brez brata, brez starke.
Otmar Novak
t***************************************
Pesem svitanica
Zbežite sence, vzidi čisti dan! Kdor si po tihih gozdih zakopan, komur zgubljeni prah v vesoljstvu plava, kdor v ječah padel si od črnih ran, glej, iz noči življenje vzplapolava.
Kdor si koval iz muke srečni čas, ko so plameni siknili nad vas, kdor si snetje pogumno izžgal povsodi, oplakni v vroči luči svoj obraz, po zemlji naj visoka pesem hodi.
Naj svobodo ljudi, naj čast, poštenje, naj radostne pravice žuborenje privablja iz temin pojoča dlan: kar je velikega, rodi trpljenje, zbežite sence, vzidi čisti dan!
CENE VIPOTNIK
IW«»»»«t««««W4«»«W»««M««H»«»»»«»K»»««H« < ***** ******
S pdmorojeneki
Razparale so se bajte in gledal sem lepe in grozovite ure:
Ko je bil prvi sin spočet,
je šla mati v prelepi svet
pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet.
Ko je prvi sin bratca dobil,
se je oče od veselja napil
in je svojo ženo po licu hvaležno pobožal.
Ko je zajokal tretji sin,
se je priplazil iz neznanih globin
majhen črviček v njano srce.
Ko se je rodil četrti krik, je bil oče kakor gobav bolnik s krvavimi žulji pokrit.
Ko je bil sedmi sin spočet,
je bil od očeta — pijanca preklet.
Gledam in štejem, pa ne morem sedmorojenčkov prešteti:
Nad bednimi in sklonjenimi visi glad, pod črnogledimi zija propad, pred norci gre prazna cesta v prazno življenje.
Žalostno sem pogledal Krista na Klečci:
O, Kriste, kdaj pride tisti Veliki čas,
ko bo šla mati ob vsakem rojstvu v prelepi svet
pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet — ?
TONE SELISKAR
Nikolaj Pirnait: PARTIZANI (linorez)
^^$$+/+%+%+$+%$/%$%^^^^%%+%%%^/$/%I*$+%/$/$L/4TS+%/^^-7^^$%$/+/+%++$/+7X%+C$^/%%%/^%$//+/+%^$S/$%/P
IQ    Gia* Gorenjce
KRANJ,   17. APRILA 1959
3
Kako sva odnesla
Švabom puško
S tovarišem Mirkom sva šla po cesti in premišljevala, kako bi zagodla Švabom ali napravila kako sabotažo. V mestu je bil precej živahen promet. Pri neki hiši sva opazila prazen avto, le puške v njem so naju zapeljivo gledale. — Najine oči so takoj obstale na njih. »Mirko,« sem rekel, »kaj misliš ali bi vzela eno?« »Poizkusiva,« je dejal Mirko, ti boš stal na straži, jaz bom pa zlezel v avto.« Pogledal sem po hišnih oknih in, po ulici, če je kje kaj nevarnega. Mirko je že hotel zlesti v avti, kar pridrvi po cesti motor s policisti. Naglo sva skočila za bližnji vogal. Ko je motor oddrvd, sva se vrnila in zdaj se je nama posrečilo. Mirko je hitro pograbil puško in že sva stekla po ulici. Ljudje so naju sicer videli, niso pa vedeli, kaj naj to pomeni. Na koncu ulice sva vrgla puško v neki vrt, jo nekoliko zadelala; potem sva jo mahnila nazaj. Rada bi videla, kaj bodo počeli Švabi. Ti so posedli v avto, vsak je zgrabil po eno puško, le eden je ostal brez nje. Začelo se je strahovito preklinjanje. Skakali so okoli avtomobila in iskali, seveda zaman.
Midva pa sva imela sedaj drugo skrb. Res da sva že imela puško, itoda kje je še gozd, kje so partizani, čez most in skozi vas jo morava prenesti.
Slovenska pesem
Samo milijon nas je,
milijon umirajočih med mrliči,
milijon, ki pijejo mu kri biriči,
en sam milijon,
ki ga trpljenje krotoviči
in vendar ga nikoli ne uničil
Nikoli in nikdar I
Zato ker nismo trhle bilke, ki po toči ovene, ker mi nismo le številke, smo ljudje!
Edino hlapci cvilijo ponižno
kakor psi ln lajajo, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo...
O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.
Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavol KAJUH
Po kratkem premišljevanju je predlagal Mirko, da greva domov, zbijeva iz desk zabojček in v njem odneseva puško. Zaboj je bil kmalu gotov. Odšla sva na vrt, spravila puško v zaboj in moško od-koračila skozi vas, ne da bi kdo slutil kaj neseva.
Tudi na partizane ,sva kmalu naletela. No, pionir Jaka, kaj pa nam danes prinašaš lepega v za-
Svabi so partizanom razdrli in uničili telefonsko linijo. Partizani so sporočili v vas, da nujno potrebujejo novo žico.
Zaradi žice ni bilo prevelikih skrbi, saj je je bilo še dovolj na zalogi. Toda, kako jo odpeljati iz vasi?
Švabska postojanka v vasi je močna in zelo stroga. Skrbno nadzira vse izhode iz vasi. Vsak moški, vsaka ženska je sumljiva; vse najstrožje nadzirajo, sleherni voz temeljito preiščejo, ko gre iz vasi in v vas. Nemogoče!
Tedaj se prejemnik naročila spomni pionirčkov. Takoj pokliče vodjo in mu da nalog... Kmalu je opaziti med pionirčki živahno vrvenje. Nekateri nosijo deske, drugi prinese žeblje, tretji kladivo in tako dalje. Cez nekaj ur stoji na sosedovem dvorišču mal, na novo pobarvan in z velikim rdečim križem na obeh straneh — rešilni
avto. Nič posebnega. Nedolžna otroška igrača?
Švabi strogo stoje pred postojanko na straži, mrkih obrazov patrulirajo po vasi in opazujejo premikanje oseb.
Naenkrat se na ulici pokaže vozilo, ki ga zadaj potiska mali pionir. Pri krmilu sedi drugi, nekoliko mlajši. Brez obotavljanja se malo vozilo pomika proti postojanki in v naslednjem trenutku je že mimo. Švabi se smejijo tej otroški igrači, stražar pa pravi: »Das ist ein schones rotes Kreutz.«
Niti slutili niso, da je v notranjosti te igrače ves potrebni material za novo telefonsko linijo. — Pol ure nato sporoči vodja pionirčkov v strumni drži, z dvignjeno pestjo in smejočim se obrazom: Povelje je izvršeno.«
(Gorenjski pionir, september 1944 — Izdaja POZSM za Gorenjsko)
Nagradna križanka
■
boju?« me je pozdravil tov. Pavel, Jaz sem mu žarečega obraza šepnil na uho »puško«. »Puško,« so se začudili vsi ostali, »to pa že ni res, Jaka.«
Pa je le bilo res. Tovariši so se nama lepo zahvalili in nama želeli še mnogo uspešnih akcij.
Pionirja Jaka in Mirko Gorenjski pionir, junij 1944 Izdaja POZSM za Gorenjsko)
Vodoravno: 1. najnaprednejša naša organizacija, 14. tovarna mila, 15. mesto, v katerem je bil II. kongres KPJ, 16. hlapljiva tekočina, 18. neobut, 19. razuzdan, grdega vedenja, 21. osebni zaimek, 22. medmet, 23. reka v Italiji, 24. sluga, spremljevalec, 25. šampion, 27. najmočnejša karta, 28. običaj, 30. me-
Prišel je
Trk, trk, trk na okno v temni noči in še žvižg, kot škorec v vrhu lipe . »Mamka, ali spiš? Si sama v koči?« truden glas je vzdihnil izza šipe.
Udarilo je trikrat, škorec pel je . . . mamci gube v licih so se razmehčale. »To je on! Moj sin! Prišel je!« Roke same so na kljuko pale.
je zapah zacvilil v stari veži; Kolikrat že v taki temni noči kolikrat v tej majhni, tesni koči mamka, skrita, stala je na preži,
da ji ne bi fante kdo napadel, fante, ki z gore so k njej hodili kdaj pa kdaj, a le ko mrak je padel, da pri ognju so se posušili.
Zdaj pa sin ji pri utripu sveče govori o neomajni sili, ki tovarišem iz temne ječe dala moč je, da so pobegnili.
Le prehitro noč je ta minila . .. Kos je s pesmijo privabil zoro. »Pridi še!« je s praga naročila, ko se umikal je po poti v goro
T. POŽAR
sto v Bački, 33. zarana, 34. rešena, 36. žito, 38. del teniške igre, 39. nota, 41. hoditi, 42. soglasnika, 43. vrsta tkanine, 45. narodnostna skupina, 48. doživetje, 50. oblika pomožnega glagola, 51. prebivalec Angore, 52. predlog, 53. industrijska rastlina, 55. moško ime, 57. večji kraj na Gorenjskem, 58. orisi, 60. tuje žensko ime, 61. del voza, 63. žensko ime, 65. osebni zaimek, 67vslavnosten, 71, staroslo-vanska pijača, 72. vojna (srbohr-vatsko), 74. vozilo, 75. pokrajina v Arabiji, 76. junaški pesmi, 77. Ober, 79. japonska dolžinska mera, 81. učenje, 82. Macmillanov predhodnik, 83. bedak, 85, geometrijski pojem, 87. zapreka, 88. mesti, v katerih je bil VI. kongres in zadnji kongres ZKJ.
Navpično: l.fvrh pri Krvavcu, 2. cev, 3. števnik, 4. starorimski pozdrav, 5. gora v Zasavju, 6. obdelati, osuti, 7. nadlega, 8. importi-
rati, 9. NAL, 10. IRE, 11. tebe, l2' moško ime, 13. žila, 14. brencelj' 17. pleme, 19. najnovejša vest, 20-tnale, 23. domača ptica, 26. bel, potem, 29. predlog, 31. veznik, 32-čista teža, 33. posel, 35. Abesinij8' 37. najboljši Evropejec na zadnjem svetovnem prvenstvu v namizne111 tenisu, 38. kratica za evropsko °r-žavo, 40. števnik, 42. medmet, moško ime, 46. mesto v Italiji, reka v Nemčiji, 48. domača žival' 49. priimek slovenskega pisatelj3' 53. števnik, 54. letovišče v BelgiJ1' 55. naplačilo, 56. žuželka, 59. zbornik verskih in državljanskih predpisov, 61. makedonsko kolo, G2, moško ime, 64. padavina, 66. Prl' voz, 67. povrtnina, 68. veznik, 69-noju podobna ptica, 70. nikalnic3' 71. glasbeno delo, 73. Jugoslovan; ska reka, 76. samo ta, 78. živalski glas, 80. borba, 82. žensko ime, 8*' soglasnika, 85. soglasnika, 86. k3' žalni zaimek, 87. medmet.
Rešitve pošljite na uredništvo »Glasu Gorenjske«, Kranj, Kor"' ška cesta 8, do vključno 30. aprila. Javno žrebanje ho 5. maja popoldne ob 16. url v prostorih uredništva. — Za reševalce Je urednlStV pripravilo 14 nagrad v vrednosti 10.000 dinarjev, in sicer:
1. nagrada 2.000 din
2. do 4. po 1000 din 5. do 14. po   500 din
ROMAN II. del S
21
Mirni
Malenšek Konic
Če bi očetu povedal svoje mnenje o teh rečeh, bi seveda prišlo do prepira, tako pa je Dominik zadovoljno hodil po vigencih in se smejal s svojim starim, malce surovim, malce porogljivim smehom. Spet je godrnjal nad kosili in večerjami, ali pa se je pritoževal, kako sam je za vse, ker mu niti Ana niti Pavle ne marata pomagati — pri tem pa sta oba vedela, da si prav nič ne želi njune pomoči in da hoče biti sam. In kakor zmeraj, kadar je bil dobre volje, je spet koval velike načrte.
Oktobrskega nedeljskega popoldneva, ko je Dominik po svoji navadi stal pred hišo in kadil cigareto, je videl sina, ki je prišel iz hiše s puško čez ramo in poklical oba lovska psa. Dominik, ki je bil zdaj spet zelo podjeten, ga je poklical k sebi in rekel:
»Stopi k Herderju in mu povej, da bom sredi tedna poslal oglje. Prej konji in hlapci ne utegnejo.«
Pavle je malomarno pokimal. Napol je uganil, čemu ga oče pošilja k Herderju. Če bi mu bil naravnost rekel, naj gre tja zaradi Hele, bi se mu uprl, tako pa ni mogel drugega, kot pritrditi.
»Bom že povedal.«
Dominik je gledal vitkega, lepega fanta — njegov malomarni odgovor mu ni ugajal. »Kaj se to pravi: bom povedal?« je zagodrnjal. »Ali si mar otrok ali hlapec, ki ga človek pošilja z naročilom? Nikar se ne drži, kot bi ne vedel, da imaš v Herderjevi hiši nevesto!«
Pavle je pogledal v tla, roka, ki je držala lovsko puško, se mu je tresla. To je trajalo trenutek. Potem je izzivalno rekel: »Tako, nevesto?« in privzdignil v svojskem nasmešku ustna kotička. Ta smeh je Dominika zmeraj vznemirjal: v njem je bil pokopan mučen, strahoten spo-
min, kakor bi stopil mrtvec predenj. Zmeraj mu je bilo, kot da stoji pred njim Aleš in ga s tistim svojim značilnim smehom ponižujoče sprašuje: »Tako? misliš res?« V takih trenutkih bi Dominik najlaže vzdignil roko in udaril sina, ali pa vsaj preklel svojo lastno kri. Toda nič drugega ni mogel, kot potlačiti mučno občutje. Tudi zdaj se je obvladal in je samo jezno vzkliknil:
»Nevesto, da. Ne delaj se, kot bi o stvari nič ne vedel.«
Pavle je imel pripravljen odgovor, a ko je gledal očeta in videl njegov trdi obraz, kakor prežet z neko kruto voljo, ki ne trpi ugovora, se je umaknil, zažvižgal psoma in odšel.
Dominik je gledal za njim s skrčenimi obrvmi in stisnjenimi zobmi. To je moj sin! Sin! je vrelo v njem. Samo Gašperinova oholost je v njem! Čisto tuj mi je, tujec bi ne mogel biti bolj! Naj se oženi, da bova vsak zase! — Zdelo se mu je, da bi mu odleglo, če bi živela vsak zase.
Polagoma se je umiril in nazadnje si je dejal, da je dobro, ker se mu sin ni naravnost uprl. Če bi se mu zares postavil po robu, bi ga težko ukrotil. Poznal ga je — v tem je bil Pavle ves Anin. Ana, čeprav tako tiha in krotka, je znala biti zelo trmasta. Ni se mu uklonila, ko je hotel, naj mu prepiše dediščino po Alešu. Z ničemer je ni mogel prisiliti in ostala je neomajna celo potem, ko je začel zanemarjati zgornji vigenc. Takrat mu je samo rekla:
»Če nočeš delati v Aleševem vigencu, tudi prav. Dobila bom mojstra in sama vodila podjetje za Pavla — ti pa sebi pripiši, če bodo ljudje kaj govorili!«
V njenih besedah je bila skrivna grožnja, ki jo je Dominik dobro razumel. Udaril bi jo, svetohlinko, ki se je znala kazati tako dobro in spravljivo — toda tudi tega si ni upal. Mogel je samo tegobno razmišljati, koliko Ana ve o stvari in ali verjame, da je podrezal Alešu vrv. Včasih se mu je zdelo, da ve vse — in takrat bi jo bil najlaže zadavil — potem pa je spet mislil, da ne verjame v njegovo krivdo — in potem se je moral spet potuhniti. Toda vsa ta stalna napetost ga je mučila neprestano in če bi
ne bilo vigencev, ki mu niso pustili časa premišljati, bi bi' obupal. — Zdaj je to prešlo. Ana mu ni nikoli več ničesa? namignila in Dominiku se je posrečilo za cele tedne pozabiti svoj zločin. Potem pa je prišlo, kakor danes, da 3e odkril na sinu katero Aleševih potez in bilo je, kot da je zločin gosta usedlina na dnu vode, ki jo vsak tresljaj vznemiri in prikliče na dan.
Potlačil je mučne spomine. Tako je storil zmeraj in vselej se mu je posrečilo. Tudi zdaj, ko mu je sicer vs$ šlo še dosti po sreči, se je naglo potolažil. Zavil je protl Jarmu. Zvedel je bil, da se družabniki nič več ne razU' mejo med seboj in da se njihovo prijateljstvo že krha. ^ tem bi moral zvedeti kaj več. Za popoldne ob dveh s° sklicali pri Hetoriju sejo, po končani seji pa bo gotovo t8 ali oni prišel v gostilno.
Sedel je v Jarmovo gosposko sobo in čakal. Popoldne je minevalo počasi, v gosposko sobo se pa nihče ni prikazal. Naročil si je že tretjo četrtinko vina, ko je končn0 prišel Šmitek, slabe volje je sedel Dominiku nasproti.
»Tam se pa dolgo menijo,« je rekel in pokazal z rok0 proti Hetoriju.
Dominik je počasi pil in malomarno kadil cigareto, kakor bi mu seje ne bilo mar. Šmitek ni prenesel nje' govega prezirljivega molka in je glasno rekel: (
»Raje naj bi se menili, kako nam bodo plačali del°-Oddaš blago, potem pa čakaj in čakaj na denar!«
Dominik je prikril škodoželjni posmeh. »Ali ne pia' čajo?«
»Čez pol leta bodo plačali,« je tiho povedal Šmitek' Dominik se je suho zasmejal. »Ali nisem pravil?« Šmitek je obotavljaje se prikimal. Ves osramočen r rekel:
»Dominik, ti si vsaj pošteno plačeval. S teboj je lahko delati.«
»Kajne?« je rekel Dominik in se smehljal.
Potem sta spet pila in čakala, kdaj bodo oni priŠl1 od seje.
53