Št. 7 54. leto Kamnik, 24. april 2015 

Kamnik je center 
slovenske odbojke 

Po petih letih so v Kamniku spet proslavili odbojkarski državni naslov. Že peti v zgodovini kluba, sicer pa drugi za žensko ekipo Calcit Volleyballa. V dramatičnem finalu končnice so do naslova prišle šele v peti tekmi in še to v Mariboru. Vse pohvale si v finalu končnice moškega državnega prvenstva zaslužijo tudi kamniški odbojkarji, ki so na svoji prvi domači tekmi premagali ACH Volley. 
Miha Štamcar 
Kamnik – Že minuli torek je bilo, po zmagi kamniških od­bojkaric na tretji finalni tek­mi končnice v Mariboru, vse pripravljeno za veliko slavje ob naslovu državnih prva­kinj. Kamniška športna dvo­rana je bila polna, vzdušje na tribunah odlično, toda Nova KBM Branik je bila na tej tekmi boljša. Do končne od­ločitve o letošnjem naslovu državnih prvakinj v prvi slo­venski ženski odbojkarski ligi je tako prišlo le tri dni pozneje, ko so branilke na­slova varovanke Gašperja Ri­biča gostile v svoji dvorani. 


Dan odprtih vrat Urada za delo Kamnik 
Kamnik – Zavod za zaposlovanje – Urada za delo Domžale in Kamnik v četrtek, 21. maja, organizirata dan odprtih vrat, ki bo potekal od 10. do 15. ure. Na dnevu odprtih vrat bo sodelovalo pet lokalnih delodajalcev, ki bodo predstavili svoja delovna mesta in možnosti zaposlitve. »Iskalci zapo­slitve se bodo lahko s temi delodajalci udeležili Kariernega hitrega zmenka, predvsem na področju komerciale, skla­diščnih del, nepremičninskega posredovanja, gostinskih del in montaže. Delodajalcem bodo na razpolago storitve Pisar­ne za delodajalce in informacije o aktualnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja,« vabijo na Uradu za delo Kamnik, kjer bodo ta dan organizirali tudi predavanje z naslovom Bodi to, kar si – prvi korak k uspešni karieri. Dogodek je namenjen iskalcem zaposlitve, podjetnikom, predstavni­kom institucij in občine ter drugim občanom-, ki jih navede­na vsebina zanima, zaželena pa je predhodna najava. J. P. 
Za vrtičke tudi občinska zemlja pod Zapricami 
Kamnik – Iz občinske uprave sporočajo, da so se zaradi močno povečanega zanimanja za obdelavo občinske zemlje odločili, da bodo dve svoji zemljišči med Ekslerjevo ulico in Medobčinskim muzejem Kamnik oddali v zakup za izvaja­nje dejavnosti vrtičkarstva, sicer neobdelani in brez oskrbe z vodo. »Glede na to, da se je obdelovalna sezona že priče­la, vse zainteresirane občane pozivamo, da čim prej vložijo vlogo za najem javne površine, ki jo dobijo na vložišču ali na uradni spletni strani Občine Kamnik,« pozivajo na Občini, kjer bodo prednost dali tistim občanom, ki so bili v preteklo­sti že uvrščeni na čakalni seznam za obdelavo vrtičkov. Cena zakupa znaša 0,2 evra za kvadratni meter na leto, za­kupna pogodba pa bo sklenjena za dobo petih let. J. P. 
Več kot tisoč gledalcev v njej, z izjemo nekaj deset navija­čev iz Kamnika, je tokrat pri­čakovalo zmago Maribor­čank, ki pa so bile proti razi­granim varovankam trenerja Gašperja Ribiča nemočne. Prav vse je bilo na strani ka­mniške ekipe, ki domačin­kam ni prepustila niti niza. »Ob pravem trenutku je bila to naša najboljša tekma v le­tošnji sezoni. Dekleta si za­služijo pohvale za vse, kar so prikazale v celotni sezoni in seveda predvsem v tej finalni seriji. Za nami je izredno turbulentna sezona. Ekipo smo sestavljali zelo počasi, nekatere igralke smo morali postaviti na igralne položaje, ki jih do zdaj niso igrale, tu mislim predvsem na Urško Igličar, in za vse to je bil po­treben čas. Za nameček nam je primanjkovalo še tekem, kar se nam je poznalo v po­kalnem tekmovanju. Toda proti koncu sezone je bil ri­tem tekem za nas veliko bolj primeren, lažje smo poprav­ljali svoje napake in od četrt­finala končnice naprej smo v svoji igri napredovali. 



»Na odločilni tekmi nismo niti za trenutek popustile, držale smo se navodil trenerja, ves čas pa se je čutila tista pozitivna energija in želja po zmagi, kar je tehtnico prevesilo na našo stran.« 
Zame sta bili v sezoni naj­težji tekmi v polfinalu konč­nice proti Luki Kopru, ki nas je presenetila že v polfinalu pokalnega tekmovanja. Če bi to tekmo izgubili, bi se zade­va lahko obranila v popolno­ma drugo smer. Sicer pa sem že na začetku sezone vedel, da nas čaka sezona težkih preizkušenj, vendar so bile igralke ves čas prave, na vse težave so se pravilno odzvale in na koncu se za­služeno veselimo naslova državnih prvakinj,« je po zmagi v Mariboru dejal Ga­šper Ribič, trener Kamni­čank, ki je na začetku tega stoletja z moško ekipo trikrat zapored kot igralec dvignil pokal, namenjen najboljši ekipi državnega prvenstva. 

Do svojega prvega naslova državnih prvakinj so Ka­mničanke prišle pred petimi leti, natančneje 28. aprila, ko so v finalu, takrat s 3:1 v zmagah, premagale, tako kot letos, Mariborčanke. Tudi takrat so naslov prosla­vile v športni dvorani Lukna, edini igralki, ki sta pri tem sodelovali, pa sta bili Petra Vrhovnik in Ana Katarina Hribar. Ekipo je takrat vodil Franci Obolnar, ki je bil mi­nuli petek prav tako v Mari­boru, le da tokrat med navi­jači Calcit Volleyballa. »Tokratni naslov je nekoliko drugačen od prvega, ko prav tako nismo bile favoritinje. Na začetku sezone nam ni šlo vse po načrtih, potem je prišlo še do tistega poraza v polfinalu pokala, vendar smo verjele vase, zasluge za to pa pripadajo obema našima tre­nerjema – Gašperju Ribiču in Aljoši Jemcu, ki sta z nami odlično delala. Dokazale smo, da lahko z ekipo, ki ne temelji le na eni igralki, pri­deš do naslova, če vse delajo homogeno in dobro. Vseka­kor je to dodatni motiv za vse nas,« se je svojega drugega naslova državne prvakinje ve­selila Vrhovnikova, tako kot tudi Hribarjeva: »Vedno je lepo zmagati, še zlasti na od­ločilni tekmi za naslov držav­nih prvakinj. Morda bi bilo še lepše, če bi do naslova pri­šle pred svojimi navijači, am­pak prvo mesto v državnem prvenstvu je – ne glede nato, kje se igra – nekaj fantastič­nega. Na odločilni tekmi ni­smo niti za trenutek popusti­le, držale smo se navodil tre­nerja, ves čas pa se je čutila tista pozitivna energija in že­lja po zmagi, ki je tehtnico prevesila na našo stran.« 
.11. stran 
OBČINSKE NOVICE 
Rekreacijska pot ob Bistrici še daljša 
Občina Kamnik je v Volčjem Potoku odprla še en odsek priljubljene rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici. Do meje z občino Domžale zdaj manjkata manj kot dva kilo­metra. 
stran 3 
AKTUALNO 
Odpira se KIKštarter 
Mladi prostovoljci iz MC Ko­tlovnica že mesec dni inten­zivno obnavljajo vhodno stavbo nekdanjega KIK-a, kjer bo še ta mesec zaživel KIKštarter – t. i. coworking prostor, namenjen vsem, ki si želijo delati in deliti podje­tniške ideje. 
stran 5 
PODJETNIŠTVO 
Stari Alprem z novo zgodbo 

Na območju starega Alpre­ma v središču Kamnika se zadnjih nekaj mesecev po­spešeno razvijajo zgodbe, ki nekdanjo tovarno spreminja­jo v vse bolj živahen del mes­tnega središča. 
stran 7 
ZANIMIVOSTI 
Maistrov ples v rdečem 

Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra so pripravili gala ples z večerjo in tako zbirali denar za ureditev učil­nice na prostem. 
stran 13 
Občinske novice 

Maistrov pohod izpeljan že v deseti izvedbi 
Jasna Paladin 
Kamnik – V soboto, 11. aprila, se je s še zadnjo prireditvijo iztekel bogat program ob letošnjem občinskem praz­niku, tudi letos z Maistrovim pohodom, ki so ga člani Društva general Maister Kamnik organizirali že desetič. Pohod pripravljajo kot poklon izjemni dediščini generala, častnega občana, pesnika in borca za severno mejo Rudolfa Maistra - Voja­nova, in sicer z njim že vsa leta povezujejo točke, ki so v občini Kamnik povezane z Maistrom. Start in cilj poho­da, ki so ga tudi letos vodili izkušeni planinski vodniki, sta pri spomeniku generala Rudolfa Maistra na Trgu tal­cev, pohod pa poteka mimo Maistrove rojstne hiše na Šutni, Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kam­nik, na Špico nad Kamni­kom in nazaj v mesto. Zbra­ne pohodnike sta uvodoma pozdravila predsednik Druš­tva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik in podžupan Matej Slapar, desetletje Maistrovih poho­dov v Kamniku pa je orisal Jože Arko. Najbolj zasluž­nim članom je društvo ob desetletnici pohoda podelilo tudi posebna priznanja. 


Jasna Paladin 

Kamnik – Svetniki so uvodo­ma podali pozitivno mnenje Rafku Lahu, prijavljenemu kandidatu za ravnatelja Osnovne šole Frana Albreh­ta, nato pa še Alenki Jevšnik, prijavljeni kandidatki za rav­nateljico Vrtca Antona Med­veda Kamnik, a slednja potr­ditev ni bila soglasna. 
Kdo bo prevzel vodenje javnega vrtca? 

Na razpis za mesto ravnate­lja VVZ Antona Medveda se je v roku prijavilo pet kandi­datk. »Naše vodilo je bilo, da bi ravnatelj postal nekdo, ki vrtec in vso njegovo logisti­ko dobro pozna,« je odloči­tev, da svetnikom v potrditev predlagajo kandidatko Alen­ko Jevšnik, dolgoletno zapo­sleno v vrtcu, predstavila Karla Urh, predsednica Komisije za mandatna vpra­šanja, volitve in imenovanja. Najbolj kritičen do predloga je bil Matej Tonin: »Letno občina vrtcu, v katerega je vključenih več kot tisoč otrok, nameni zelo veliko denarja, dobrih pet milijo­nov evrov, zato se nam z imenovanjem ravnatelja tako pomembnega zavoda ne sme muditi. V NSi ocen­jujemo, da je vseh pet kandi­datk neprimernih, zato pre­dlagamo ponovitev razpisa. Prav tako se mi ne zdi korektno, da se je ena od kandidatk pred zaposlenimi že hvalila, da ima potrebno politično podporo. Občinski svet bi moral jasno pokazati, da z nami ni mogoče mani­pulirati.« Na koncu so pred­lagano kandidatko podprli s štirinajstimi glasovi za in sedmimi proti, a odločitev svetnikov, ki so sprejeli zgolj mnenje, na končno imeno­vanje niti ne bo imela velike­ga vpliva. Imenovanje nove­ga ravnatelja je namreč v domeni sveta zavoda, ki bo o tem odločal v začetku maja. 
Ocena javne varnosti: dobro 

Sledila je seznanitev s stan­jem javne varnosti na obmo­čju občine, poročilo za lansko leto pa je podal komandir Policijske postaje Kamnik Sebastjan Juhant. »Število kaznivih dejanj je bilo lani približno takšno kot v zad­njih petih letih, zato stanje ocenjujem kot dobro. Veseli nas dejstvo, da hujših kazni­vih dejanj, kot so umori in ropi, v lanskem letu ni bilo, upam, da bo tako tudi letos. Zaznali smo občuten padec kaznivih dejanj zoper premo­ženje in tudi preiskanost teh kaznivih dejanj je bila lani višja kot leto poprej,« je med drugim povedal komandir, ki je sicer predstavil precej obširno poročilo in tudi načrt preventivnih akcij v letoš­njem letu. Svetniki so v raz­pravi opozorili na problem tovornega prometa in drog, komandir pa je ob koncu izpostavil še tisto, kar občane zadnji dve leti najbolj zani­ma. »Zaradi optimatizacije delovnih procesov od 1. feb­ruarja 2013 v prostorih kam­niške policijske postaje med tednom po 17. uri in ob kon­cih tedna resda ni več dežur­nega policista, a mi smo še vedno tu. Če boste poklicali 113, bodo na pomoč še vedno prišli kamniški policisti, ki so vseskozi na terenu.« 
Kamniška knjižnica ima novo ime 

V drugi obravnavi so svetni­ki sprejeli tudi odlok, s kate­rim so Matično knjižnico Kamnik preimenovali v Knjižnico Franceta Balanti­ča Kamnik. Občinska upra­va je pri tem upoštevala pri­pombe svetnikov NSi in LDP s prejšnje obravnave in v odlok dodala razlikovanje med osrednjo enoto knjižni­ce v Kamniku in njenimi krajevnimi enotami. Raz­prava pa je imela tudi pre­cejšen kulturni pridih, saj je svetnik Anton Iskra (LMŠ) zbranim podrobno orisal pesnika Franceta Balantiča in recitiral celo dve njegovi pesmi, kar so nekateri svet­niki označili za izrazito poli­tično in nepotrebno gesto. Včeraj so odlok o preimeno­vanju knjižnice potrdili tudi 

Priprave na osnovnošolsko počitniško varstvo 
Kamnik – Z občinskega oddelka za družbene dejavnosti sporočajo, da je v pripravi spletna stran letošnjega počitni­škega varstva za kamniške osnovnošolce – www.pocitnisko­varstvo.si, s pomočjo katere bodo lahko vsi starši, zaintere­sirani za tovrstno varstvo, prijavo oddali neposredno. Vse potrebne informacije o počitniškem varstvu bodo šole in s tem starši prejeli v začetku maja. Z občine sporočajo še, da bodo letošnja rdeča programska nit mladinski filmi. j. P. 
Spravilo lesa in ureditev dostopne poti k cerkvi Svetega Primoža nad Kamnikom 
Občina Kamnik in Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kamnik, obveščata občanke in občane, da se bo v mesecu maju pričelo spravilo lesa po lanskoletnem žledolomu. Zaradi zagotavljanja varnega prevoza lesa se bo pred pričetkom del uredila dostopna pot k cerkvi Svetega Primoža nad Kamni­kom. Vse obiskovalce oziroma uporabnike dostopne poti do cerkve Svetega Primoža nad Kamnikom prosimo, da zaradi varnosti upoštevajo opozorila in navodila izvajalcev. 

Urednica: OglasnO trženje: 
Jasna Paladin Mateja Žvižaj jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 
OdgOvOrna Urednica: Zahvale, Osmrtnice: 
Marija Volčjak Renata Frakelj marija.volcjak@g-glas.si malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 
K AMNIŠKI OBČAN – Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. 
Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, 
d. o. o., Maribor. 

Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. 
Naslednji Kamniški občan bo izšel 15. maja, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 
7. maja 2015. 

Šesta seja Občinskega sveta Občine Kamnik 
Komunalni prispevek odslej nižji 
Občinski svetniki so na svoji aprilski seji med drugim potrdili znižanje komunalnega prispevka za bodoče investitorje, a tudi znižanje enkratne denarne pomoči za novorojence. sprejeli so tudi sklep o 
preimenovanju kamniške knjižnice in potrdili zaključni račun za leto 2014. 
svetniki v Komendi, saj je soustanoviteljica zavoda tudi Občina Komenda. 
manj denarja za novorojence 

Sprejet je bil tudi Pravilnik o spremembi Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini Kam­nik, s čimer se dosedanja pomoč, ki jo občina ob rojs­tvu podeljuje vse od leta 2009, s 180 evrov v letu 2015 zmanjša na 100 evrov. »Tudi v prihodnjih letih bo ta znesek, tako kot doslej, odvisen od razpoložljivih proračunskih sredstev,« je povedala višja svetovalka za družbene dejavnosti Katari­na Ščetinin Sever. Mnogi svetniki so bili ob tem precej kritični. »Letos smo že dvig­nili ceno za starše v vrtcu in znižali postavke na področju športa, ki spet v največji meri zadevajo mlade in zdaj spet jemljemo otrokom. Naj se teh potrebnih 30 tisoča­kov najde drugje, občina zaradi tega zagotovo ne bo zašla v težave,« je bil med drugimi kritičen svetnik Brane Golubovič (LDP). Pravilnika niso potrdili niti v SDS. »Spet bomo udarili po mladih starših. Ali še vemo, za koga smo tu in kdo nas je izvolil? Raje obnovi­mo kakšno cesto manj,« je povedal Damjan Hribar. Za spremembo pravilnika je glasovalo petnajst svetnikov, proti jih je bilo dvanajst. 
Zavod za turizem kadrovsko podhranjen 

Svetniki so spremenili tudi odlok o ustanovitvi Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik, in sicer člen, ki od direktorja po novem zahte­va le še tri leta izkušenj na vodilnem položaju in ne več petih. Zavod bo še letos namreč dobil novega direk­torja, s spremembo odloka pa želijo krog potencialnih prijaviteljev čim bolj razširi­ti in s tem zagotoviti pri­merno konkurenco. Ob tej točki so svetniki opozorili na kadrovsko podhranje­nost zavoda in potrebo po strokovnjakih s področja spletnega marketinga. Sprejet je bil tudi odlok o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje organiza­torjem in županskim kandi­datom na lanskoletnih volit­vah, pri čemer je Brane Golubovič (LDP) opozoril na nesmisel tovrstnih povra­čil. »Predlagam, da teh pov­račil preprosto ni ali pa naj jih dobijo le liste, ki niso registrirane kot politične stranke. Stranke namreč že iz državnega proračuna dobijo denar in naj ga zato privarčujejo še za volilne kampanje.« Povračilo iz občinskega proračuna sicer znaša devet centov za vsak dobljeni glas za kandidate za župana, če so le-ti prejeli več kot deset odstotkov gla­sov, in 25 centov na glas za svetniške skupine. Skupaj slabih 3500 evrov. 
Finančno razbremenili novograditelje 
S podporo vseh svetnikov je bil potrjen tudi predlog sprememb odloka o podla­gah za odmero komunalne­ga prispevka. Na občini se zavedajo vse slabšega eko­nomskega stanja občanov, zato so z omenjeno spre­membo vzpostavili enako­mernejšo obremenitev bodočih graditeljev ter zni­žali višino odmere za novo­gradnje. Letno naj bi se zaradi tega v občinski prora­čun nateklo za 30 tisočakov manj. 

WWW.KAMNIK.SI 
Občinske novice 

Rekreacijska pot ob Bistrici še daljša 
Občina Kamnik je v Volčjem Potoku odprla še en odsek priljubljene rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici. Do meje z občino Domžale zdaj manjkata manj kot dva kilometra. 
Jasna Paladin 
Volčji Potok – Nov odsek re­kreacijske poti, ki so ga slove­sno odprli v petek, 10. aprila, je dolg 750 metrov, širok 2,4 metra in izveden v maka­damski izvedbi, skupaj z ograjo na nekaterih odsekih in dvema počivališčema pa je občino stal dobrih 66 tisoč evrov. Priljubljena rekreacij­ska pot ob Kamniški Bistrici sprehajalce, tekače in kole­sarje iz mesta zdaj pelje vse do občinske ceste Volčji Po­tok–Ceglar–Jernač ali le stre­ljaj do trgovskega središča na Duplici, kjer asfaltiran pri­ključek s pločnikom in kole­sarsko cesto že čaka na pove-


zavo proti severu. 

Voščilo in povabilo župana Marjana Šarca na slovesnosti ob prihajajočih praznikih 
Spoštovane občanke, spoštovani občani, 

dovolite mi, da Vam čestitam ob dnevu upora proti okupatorju, 
27. aprilu, ter mednarodnem prazniku delavstva, 1. maju, največjemu praznovanju socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. 

Vabim Vas, da se udeležite slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo v petek, 24. aprila 2015, ob 
18. uri v centru Kamnika – Parku Evropa pri Plečnikovi železniški postaji. Slavnostni govornik bo vodja Doma kulture Kamnik Goran Završnik. V kulturnem programu bodo nastopili Mestna godba Kamnik ter Združeni kamniški pevci in recitatorji. 
S tradicionalno prvomajsko budnico Mestne godbe Kamnik pa se v Vaši družbi veselim tudi slovesnosti ob mednarodnem prazniku delavstva v petek, 
1. maja 2015, ob 11. uri v Kamniški Bistrici. Slavnostni govornik bo vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kamnik, Tone Ftičar. Za kulturni program bosta poskrbela Mestna godba Kamnik in DKD Solidarnost Kamnik. 
Vaš župan Marjan Šarec 

Na Osnovni šoli 27. julija prenovili sanitarije 
Kamnik – Občina Kamnik se je lotila nujno potrebne sanaci­
je sanitarij in garderob v Osnovni šoli 27. julija, ki niso bile 
obnovljene že vse od leta 1982. Kot so pojasnili, osnovno­
šolski program v tej stavbi poteka že dvaintrideseto leto in 
v vsem tem času učenci niso imeli garderobe za preoblače­
nje za uro športne vzgoje. Preoblačili so se v razredih in v 
prostorih sanitarij, kar pa je iz higienskega vidika sporno. V 
pritličju starega dela stavbe pred telovadnico so tako učenci 
imeli že močno dotrajane sanitarije. V prvem delu sanacije 
je občina že zamenjala vodovodne cevi, hidroizolacijo in 
keramiko, v prihodnje pa sledi še postavitev predelnih sten 
in garderobnih klopi. J. P. 
Obnova atletskega stadiona se bo nadaljevala 

Mekinje – Občina Kamnik se je te dni razveselila odločbe 
Fundacije za šport o dodelitvi 60 tisoč evrov nepovratnih 
sredstev za nadaljevanje obnove atletskega stadiona v Me­
kinjah. Lani je občina prav tako s sofinanciranjem omenjene 
fundacije na stadionu že prenovila tekaško stezo, letos pa 
bodo uredili še površine za skok v daljino ter površine na 
južni strani gola, namenjene skoku v višino in metom. J. P. 
OBČINA KAMNIK in MESTNA GODBA KAMNIK 
vabita ob praznovanju 1. maja na 
tradicionalno prvomajsko budnico 

po naslednji (približni) časovnici: 
3.30  Kamnik (Glavni trg)  
3.40  KS Duplica (Bakovnik - Frezija)  
4.05 4.20  KS Podgorje KS Šmarca (pri gostilni Barob)  
4.45  KS Volčji Potok (brunarica)  
5.25  KS Tunjice  
5.55  KS Mekinje (Pri Murki)  
6.45  KS Motnik  
7.00  KS Špitalič  
7.40  KS Zgornji Tuhinj  
8.05  KS Pšajnovica  
9.10  Vrhpolje (Pri Repniku)  
10.10  Godič  
11.00  Kamniška Bistrica  

Mestna godba Kamnik se opravičuje za morebitne 
»Zaradi različnih lastniških razmerij smo dolgo čakali, da smo lahko uredili ta odsek, kar nekaj krajanov in tudi na rekreacijsko pot v občini Imamo pa že pripravljeno prav lastništvo pa je ovira predsednik KS Volčji Potok Domžale manjka še 1,8 kilo-projektno dokumentacijo in 
WWW.K AMNIK.SI WW W.KAMNIK.SI 

tudi v delu, ki nas še čaka. Franc Sršen, vsi pa si gotovo metra poti na dveh spornih pridobljeno soglasje Agencije Zavedamo se, da se z odpr-želijo, da se pot ne bi zaklju-odsekih. »Manjka še poveza-RS za okolje ter urejena po­
tjem tega odseka ne smemo čila tam, kjer so jo uradno va na južnem delu občine, in godbena razmerja z Republi­
preveč hvaliti, saj občani naj-odprli s prerezom traku. Kot sicer skozi Šmarco ter odsek ko Slovenijo za gradnjo na 
težje čakajo dokončanje poti nam je sporočila Janja Zor-med priključkom na javno zemljiščih, ki so v lasti drža­
tudi v Nožicah in navezavo man Macura z občine, je re-pot Volčji Potok–Ceglar–Jer-ve,« pravijo na občini. 
na domžalski del, a tudi to kreacijska pot ob Bistrici, na-nač do navezave na Rado-Rekreacijska pot ob Kamni­
bomo naredili,« je na odprtju menjena pešcem in kolesar-meljsko cesto. Na teh dveh ški Bistrici se bo nekdaj na­
zbrane krajane nagovoril žu-jem, v občini dolga že skoraj odsekih imamo največjo te-daljevala tudi proti severu 
pan Marjan Šarec in pohvalil tri kilometre, od tega je 2,2 žavo s pridobivanjem ze-občine, za kar je že narejena 
izvajalce, ki so pot uredili hi-kilometra poteka ob reki, 750 mljišč za gradnjo, ki jih rešu-idejna zasnova, a za zdaj pri­
tro in brez zapletov. Slavno-metrov pa od Perovega do jemo že dalj časa. Predvsem oriteta ostaja povezava s po­
stnega odprtja se je udeležilo Novega trga. Za priključitev to velja za območje Šmarce. tjo v občini Domžale. 
na Prelesnika o aktivnostih veteranov, Janeza Repanška
Jubilejno leto 
o delu komisije za zgodovino 
in Antona Jegliča o delu ko­
misije za odlikovanja in pri­znanja. Da gasilska zveza
Gasilske zveze Kamnik 
dela pregledno in ustrezno, 
je s svojim poročilom potrdi­
la Alenka Stehničar iz nad­zornega odbora.
Člani Gasilske zveze Kamnik so se minuli teden zbrali na že svoji šestdeseti 
Zbrane sta nagovorila tudi
skupščini, osrednje praznovanje ob visokem jubileju pa bodo pripravili 
poveljnik Civilne zaščite Ob­
oktobra. 

čine Kamnik Matjaž Srša in župan Marjan Šarec. »Vsi, 
ki danes sedimo v tej dvora-
Jasna Paladin gali na kar 112 lokacijah po 
ni, smo ljudje, ki smo spo­
vsej občini in pri tem opravi­

sobni stopiti skupaj in v tež­
Šmarca – Skupščina Gasil-li preko 9000 ur dela. Poleg 
ske zveze Kamnik se je odvi­la v kulturnem domu v Šmarci, poleg članov iz tri­najstih prostovoljnih gasil­skih društev in enega pro­stovoljnega industrijskega gasilskega društva iz občine Kamnik pa se je druženja udeležila tudi kopica gostov iz številnih okoliških gasil­skih društev, zvez in drugih organizacij. Svoje poročilo za leto 2014 je najprej predstavil predse­dnik GZ Kamnik Marjan Semprimožnik, ki je povzel vsa področja delovanja. Po­veljnica GZ Kamnik Simona žledoloma so lani pomagali tudi pri 25 požarih, 22 nesre­čah v prometu, 20 tehničnih posredovanjih  Kot je še povedala, se je lani na novo usposobilo 71 operativnih gasilcev in 22 strojnikov, kar 235 gasilcev pa je sodelovalo na različnih izobraževanjih. »To je zelo lepa številka in dokaz, da društva delate res dobro,« je povedala poveljni­ca. Cvetka Slapnik je podala tajniško poročilo, v katerem je podrobno predstavila strukturo in specialnosti ka­mniških gasilcev (vseh čla­nov je kar 2823), nato pa še 


lovanje porabila dobrih 27 tisoč evrov. Sledila so še po­
kih situacijah tudi reagirati. Tu smo zaradi krajanov. Za­radi njih delamo in njim po­magamo in jim bomo po­magali tudi v prihodnje. Zato se sam ne bi pretirano oziral na kakšne težave, ki se pojavijo med nami, saj se vsaka težava da rešiti. Po­membno je, da znamo v tež­kih situacijah reagirati mir­no, trezno in odločno. Prav to je bistvo gasilskih organi­zacij in tudi zato Gasilska zveza Kamnik deluje že šestdeset let in verjamem, da bo delovala še naprej tako dobro, kot deluje zdaj,« je 
predčasne prihode oziroma nekajminutne zamude na 
Oblak je izpostavila lanskole-blagajniško poročilo za leto ročila Lada Osolnika o delu med drugim povedal župan 
prizorišča budnic. 

tni žledolom, zaradi katerega 2014, iz katerega je razvidno, komisije za mladino, Vladke in pohvalil vodstvo zveze, ki so gasilci v tednu dni poma-da je GZ Kamnik za svoje de-Bučevec o delu članic, Anto-deluje enotno in usklajeno. 
Mnenja, aktualno 

Iz poslanskih klopi 

Kje dobiti denar za obnovo cest? 
Nekdo mi je rekel: »Pa kdo se danes še ukvarja s cestami?« Moj odgovor je bil, da vsi, ki nas zanimajo nova delovna mesta in razvoj turizma. Ces­te so za gospodarstvo to, kar je ožilje za telo. Dokler vse fun­kcionira, smo vsi zadovoljni. Ko se ožilje začne mašiti ali ko se poškoduje, takrat je ogrože­vozil. Leta 2014 smo preko cestne takse (cestnina) plačali okrog 150 milijonov evrov. Od tega jih je šlo za ceste zgolj 58 milijonov, vse ostalo pa na druga področja. Če bi želeli državne ceste spraviti v dobro kondicijo, potem bi letno pot­rebovali 400 milijonov evrov. Tega denarja ni. Denarja ni dovolj niti v primeru, če za ceste namenimo ves denar, ki ga zberemo s cestninami, zato je potrebno najti dodatne vire. Ministru sem predlagal štiri: boljše črpanje evropskih sred­stev, infrastrukturne obvezni­ce, bencinski cent in višja cest­nina za tuj tovorni promet (75 odstotkov tovornega prometa predstavljajo tujci). Po raz­pravi na odboru je bil sprejet sklep, s katerim smo vladi naložili, da od 30. septembra 2015 predlaga rešitve za sis­temsko zagotavljanje finanč­nih virov za redno vzdrževa­nje in obnavljanje državnih cest. Ustrezna prometna infrastruktura je hrbtenica razvoja vsake družbe, gospo­darstva in storitvenih dejavno­sti. Kazalci razvitosti države se odvisni predvsem od stopnje razvoja infrastrukture. 
Matej Tonin, poslanec 

Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odlo­čili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? 
»Političnih izkušenj nimam. Za kandidaturo za mesto v občinskem svetu sem se odlo­čila zaradi tega, ker sem vese­la in ponosna, da sem Kamni­čanka in mi je Kamnik sam tako zelo všeč ter ima mnogo ponuditi, da sem hotela Kam­niku nekaj vrniti.« 
Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinska svetnica? 
»Zavzemam se za oživitev Šutne, saj bi bilo prav, da zaživi, kot je nekoč živela.« 
Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? 
»Kot meščanka iz starega mes­tnega jedra se mi zdijo velik problem ruševine bivšega Uto­ka, ki samevajo že nekaj deset­letij. Na tako ogromni površini bi lahko uredili zelenice, parke oz. igrišča, ki bi pripomogli k oživitvi starega mestnega jed­ra, prav tako pa bi del površine 
no življenje. Podobno je s ces­tami. Če jih ni ali če so v slabi kondiciji, zavirajo razvoj gos­podarstva in ogrožajo varnost državljanov. V Sloveniji ima­mo 6000 kilometrov državnih cest. Več kot 70 odstotkov jih je v izredno slabem stanju. Dlje kot bomo odlašali z obnovo, večja bo škoda in večji bo stro­šek obnove. Prejšnji teden sem zahteval nujno seja odbora DZ za infrastrukturo, okolje in pros-tor. Zahteval sem, da končno začnemo iskati sistemske vire za obnovo dotrajanih cest. Na seji odbora je minister Peter Gašperšič predstavil sredstva, ki jih država namenja za obnovo cest. V najboljših letih, to je leta 2008, smo za obnovo državnih cest namenili 100 milijonov evrov letno. V letu 2015 sta za obnovo državnih cest namenjena le še slaba dva milijona evrov. Po državi je bilo nedavno zaprtih več kot 700 gradbišč. Ceste dobesedno cvetijo, mostovi propadajo. Tako ne gre več naprej! Nekaj je potrebno storiti. Politika je dolžna zagotoviti sredstva za obnovo mreže državnih cest, preden se cestno omrežje dokončno sesuje. Za začetek bi morali za obnovo cest name-
Nižji komunalni prispevek 

gi odloka iz leta 2012 je bil izjemno visok ter je daleč pre­segal obveznosti v primerljivih občinah. Komunalni prispevek se bo zdaj v povprečju zmanj­šal za okoli 15 odstotkov. Ko pa bo po sprejemu OPN občina morala sprejeti nov pro­gram komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, bo smiselno nadaljevati v tej smeri in določiti še razmerje med skupnimi stro­
ški za gradnjo infrastrukture in 

Zavzema se za 
oživitev Šutne 

Vida Čermelj, svetnica LMŠ – Naprej Kamnik 
Jasna Paladin 

Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? 
»Stara sem 35 let, zaročena, po izobrazbi sem trgovka, trenutno v pričakovanju in zato še vedno brezposelna.« 

tor sem zaposlen v podjetju Elektrina, katerega solastnik sem. Poleg Elektrine imam lastniški delež tudi v podjetju Nevtrin, kjer prav tako nasto­pam v poslovodni vlogi.« 
Vida Čermelj / Foto: Gorazd Kavčič 

lahko namenili krvavo potreb­nim parkiriščem. Seveda pa obstajajo v Kamniku tudi dru­gi resnejši problemi ...« 
Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? 
»Osebno se mi zdi dobro rešeno vprašanje vrtcev, ki je bilo pereče še nekaj let nazaj. Nedolgo nazaj smo se s svet­niki pogovarjali o stvari, ki je v Kamniku ne bi spremenili. In ta stvar je voda, ki je ena izmed najkvalitetnejših in pitnih v Sloveniji.« 
Kaj vam zapolnjuje prosti čas? 
»Ves prosti čas namenim svoji hčerki.« 
Življenjsko vodilo? 

»Človek mora iskati srečo v majhnih stvareh.« 
Knjige podarili tudi zavodu CIRIUS 
Kamnik – Avstrijsko zvezno ministrstvo za umetnost, kultu­ro, ustavo in medije in Mohorjeva družba v Celovcu sta v tradicionalni akciji Podarimo knjige del knjig namenila tudi zavodu CIRIUS. Simbolični bon v višini vrednosti prejetih knjig je v torek prevzel direktor CIRIUS-a Goran Pavlič. J. P. 

Problem je šibko gospodarstvo 
Urban Bergant, svetnik LMŠ – Naprej Kamnik 
Jasna Paladin 

Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? 
»Star sem 45 let, stanujem v Podgorju, sem poročen, imam dva sinova. Po izobrazbi sem magister elektrotehniških zna­nosti. Kot glavni izvršni direk-


Foto: Gorazd Kavčič 

Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odlo­čili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? 
»V politiki sem novinec. Svo­je dosedanje izkušnje sem nabiral v gospodarstvu, kjer sem se ukvarjal s področjem razvoja in trženja tehnoloških izdelkov. Nabral sem si vrsto organizacijskih izkušenj. Kot inženir vem, kaj je potrebno, da iz začetne vizije nastane nekaj uporabnega. V lokalno politiko sem vstopil po nak­ljučju. Prepričalo me je učin­kovito delo občinske uprave v zadnjem mandatu. Menil sem, da lahko v okviru liste LMŠ tudi sam nekaj prispe­vam k razvoju naše občine.« 
Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik? 
»Splošne blaginje ni mogoče zagotavljati brez opore v moč­nem in zdravem gospodars­tvu. Prepričan sem, da za ustvarjanje visoke dodane vrednosti v občini še vedno potrebujemo tudi klasično podjetništvo, ki proizvaja konkretne izdelke. Storitvene dejavnosti vidim bolj v smislu podpore. Večina kamniških industrijskih podjetij je pro­padla ali pa se skrčila. A na pogorišču starih se pojavljajo nova podjetja, ki že postajajo osnova prihodnjim poslom. Svoje poslanstvo vidim v smi­slu razreševanja prej navede­ne situacije. Zadal sem si tudi dva povsem praktična cilja. Najprej pove­zovanje vseh podjetij v okviru gospodarskega kluba. Drugi cilj je pomoč pri zagonu novih podjetij, ki imajo idejo in vizijo končnega izdelka, nimajo pa še ustreznega zna­nja podjetništva ali virov.« 
Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? 
»Šibko in slabo razvito gos­podarstvo. Vsi drugi proble­mi bi bili ob razrešitvi tega precej lažje rešljivi.« 
Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? 
»Kar nekaj stvari. Izpostavil bi dostopnost in kvaliteto vode ter prost dostop do kamniških planin.« 
Kaj vam zapolnjuje prosti čas? 
»Prostega časa nimam veliko, saj veliko časa preživim v pod­jetju. Priznam pa, da je razvoj elektronike zame še vedno izziv in hobi. Čas si vzamem tudi za rekreacijo. Pravo spro­stitev pa najdem v potovanjih na različne konce sveta.« 

Spoznajmo občinske svetnike 
Kamnik – Od zadnjih volitev je minilo že skoraj pol leta in tudi tisti svetniki, ki so bili v Občinski svet Občine Kamnik 

izvoljeni prvič, so se s svojim delom ter težavami in prilož­
nostmi občine do zdaj že dobro seznanili. Zato je čas, da jih
obračunskimi stroški, ki so 
osnova za izračun komunalne­

podrobneje predstavimo občanom. Vsem smo zastavili ena-
Na 6. seji kamniškega občin­

ka vprašanja, v vsaki številki Kamniškega občana pa bomo
skega sveta so bile sprejete 
spremembe Odloka o podla­
gah za odmero komunalnega ga prispevka. Trenutno so sku­
pni stroški enaki obračunskim 
stroškom, smiselno pa bi bilo 

predstavili po dva, in sicer po abecednem redu. J. P. 
prispevka. Spremembe prina­
šajo znižanje višine odmere za razmerje obračunskih stroškov 
določiti v višini 80 odstotkov novogradnje, zato bodo zave-

NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, CANKARJEVA CESTA 11, LJUBLJANA
skupnih stroškov. zanci za plačilo komunalnega 
prispevka nekoliko finančno 
razbremenjeni, saj so se eko­
nomsko-socialne razmere na Ob vsem tem pa kamniški kr­
ščanski demokrati poudarja­
mo, da mora občina z zbranimi 
sredstvi ravnati strogo namen-Kamniškem v zadnjih nekaj letih 
poslabšale. Novela prinaša tudi sko, podobno kot s sredstvi, 
zbranimi iz naslova omrežnin. 
zakonsko možne oprostitve pla­čila komunalnega prispevka. 
Bogdan Pogačar, 

V NSi smo skupaj s koalicijski-vodja svetniške skupine mi partnerji sklenili storiti ta NSi Kamnik korak v pravo smer. Popravek je bil nujno potreben, kajti komunalni prispevek na podla­


Aktualno 

Odpira se KIKštarter 

Mladi prostovoljci iz Mladinskega centra Kotlovnica že mesec dni intenzivno obnavljajo vhodno stavbo nekdanjega podjetja KIK, kjer bo še ta mesec zaživel KIKštarter – t. i. coworking prostor, namenjen vsem, ki si želijo delati in deliti ustvarjalne in podjetniške ideje. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Stavba podjetja KIK ob vhodu na območje nekdanje smodnišnice, kjer je bila še nekaj let nazaj tr­govina s pirotehničnimi iz­delki, te dni dobiva novo podobo. Spretne roke pri­dnih prostovoljcev že mesec dni brusijo, barvajo, pleska­jo, čistijo in pomivajo, pred­vsem pa razvijajo projekt, ki bo v prihodnjih mesecih z novo vsebino zapolnil kar 760 kvadratnih metrov veli­ko stavbo v dveh nadstro­pjih, ki jo je Mladinski cen­ter Kotlovnica najel od pod­jetja Iskra Mehanizmi. S tem bodo mladi uresničili projekt »coworkinga«, ki je v Sloveniji že dobro uvelja­vljen model, v Kamniku pa si ga prizadevajo vpeljati za­dnja tri leta. 
Kaj je »coworking«? 
»Coworking prostor je pro­stor, kamor lahko pridejo vsi, ki se imajo željo ukvar­jati s podjetništvom. V naj­širšem pomeni ta koncept opredeljuje sodoben način dela, ki omogoča, da si obča­sno ali stalno delimo delov­ni prostor z drugimi ustvar­jalci iz svoje ali sorodnih panog. Tu bodo posamezni­ki imeli svoje pisarne, delov­ne mize, internet, elektriko, bralni kotiček  vse potreb­no za delo, v zameno za majhno najemnino. Upo­rabniki bodo pri nas lahko delovali neodvisno in se po potrebi medsebojno povezo­vali. V takšnem prostoru je lažje delati kot pa doma, saj se s sodelovanjem in izme­njavo izkušenj lahko vsak hitreje razvije. V prvem nad­stropju bodo svoje mesto našli podjetniki, ki od svoje­ga dela že živijo, pritličje pa bo odprt ali t. i. coworking prostor, kamor bodo stari in mladi lahko prišli delat kar­koli – pisat diplomske nalo­ge, izdelovat lesene izdelke, razmišljat, debatirat  « nam je projekt predstavil vodja KIKštarterja Matjaž Jug in dodal, da bo šlo tudi za sodelovanje podjetniških začetnikov in že uveljavlje­nih podjetij, saj vsak zače­tnik potrebuje tudi dobre mentorje. Doslej so jih v razmišljanjih podprla že mnoga podjetja, predvsem Elektrina. V svoje vrste bodo z veseljem sprejeli vsakogar, ki jim bo predstavil svojo podjetniško idejo z dodano vrednostjo, končni cilj ta­kšnega delovanja pa je ustvariti čim več novih de­lovnih mest. V KIKštarterju bodo uredili osem miz v odprti pisarni, devet ločenih pisarn, konfe­renčno sobo, kuhinjo za uporabnike, bralni kotiček s strokovno literaturo, skupni prostor za predavanja in druženje ter vrt. Vsak upo­rabnik KIKštarterja bo dobil mizo s stolom, predalnik za dokumente, internetno po-



Vsak uporabnik KIKštarterja bo dobil mizo s stolom, predalnik za dokumente, internetno povezavo ter prostor, opremljen s tablo za razvijanje idej in zamisli, na razpolago pa mu bo tudi konferenčna dvorana za sestanke in skupni brezžični tiskalnik. 
vezavo ter prostor, opre­mljen s tablo za razvijanje idej in zamisli, na razpolago pa mu bo tudi konferenčna dvorana za sestanke in sku­pni brezžični tiskalnik. 
Želijo biti finančno neodvisni 

Za svoj projekt v Mladin­skem centru Kotlovnica niso prejeli nobenega javnega de­narja, niti si ga ne želijo, saj je ključ do uspeha, kot pou­darja Matjaž Jug, prav fi­nančna neodvisnost projek­ta. »Vsak podjetnik bo za mizo v KIKštarterju plačeval po 25 evrov mesečno. Ne gre, če ljudje mislijo, da so stvari zastonj. Ni vse za­stonj. Niti prostovoljstvo ni zastonj. Želimo, da se pro­jekt finančno pokriva sam, saj bomo le tako lahko ustvarili skupnost odgovor­nih podjetnikov. Želimo na­mreč, da bo vsakdo, ki bo prišel v KIKštarter, osredo­točen na svoje delo in cilje, ne na zabavo.« Ko bo zaživela stavba, ki jo te dni prenavljajo tudi štirje nemški prostovoljci, ki so nedavno izdelali že maketo nekdanje smodnišnice, si v Mladinskem centru Kotlov­nica želijo najeti, obnoviti in opremiti še sosednjo stavbo, kjer bi uredili delavnice za različne obrtnike, s čimer izgovorov, da se delati ne da, nihče ne bi več mogel imeti. 
Pletli so prve 
poslovne stike 

Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra so organizirali prvo Karierno tržnico, ki naj bi 
postala tradicionalna. 
Jasna Paladin 

Kamnik – »Na naši šoli se zavedamo pomena povezo­vanja z gospodarstvom, saj je nesmiselno, da izobražu­jemo dijake, ki ne bodo mo­gli dobiti službe. Zato smo se lotili projekta Karierna tržnica. K sodelovanju smo povabili več deset podjetij s kamniško-domžalskega ob­
močja, sodelovanje pa si za­mislili obojestransko. Dija­kom želimo predstaviti čim več različnih poklicev, saj ugotavljamo, da sploh nima­jo predstave, kaj vse se na trgu dela potrebuje, hkrati pa želimo podjetjem ponu­diti dobre potencialne kadre tako za začasno počitniško delo, štipendiranje ali ka­snejše zaposlovanje,« je pro­jekt, ki so ga na stojnicah v šolski avli izvedli 14. aprila, predstavil ravnatelj GSŠRM Šemso Mujanovič. Odziv podjetij in organizacij je bil skromnejši od pričako­vanj, a led je prebit in mreža med dijaki in podjetji se že plete. Svoje dejavnosti, po­klice in možnosti sodelova­nja so predstavili Vrtec An­tona Medveda Kamnik, Za­vod za zaposlovanje RS, Zarja Kovis, Terme Snovik, 
Kompas Shop, e-Študentski servis in KIKštarter. Dijaki so na stojnicah izpolnjevali prijavnice za počitniško delo in se zanimali za morebitna štipendiranja, s konceptom karierne tržnice pa so bili zadovoljni tudi delodajalci. V sklopu dogodka so na šoli pripravili tudi motivacijsko predavanje nekdanjega smučarja Andreja Miklavca 
o tem, kako si v življenju po­staviti cilje. 
Popravek 

V prejšnji številki Kamniškega občana, ki je izšla 10. aprila, se nam je v članku Jezik: moj, tvoj, naš pripetila napaka. V podnaslovu smo zapisali, da gre za projekt Zasebnega vrtca Sonček, kar ni res, saj projekt skupaj s knjižnico vodi Zaseb­ni vrtec Zarja, kot je razvidno tudi iz samega članka. Zaseb­nemu vrtcu Zarja se za lapsus opravičujemo. Uredništvo 
Tržnica za vrtičkarje 

Sabina Romšak 
Kamnik – Tokratna sobotna tržnica Okusi Kamnika – Podeželje in Eko bo 25. apri­la med 8. in 13. uro na Glav­nem trgu postregla z bogato obloženimi stojnicami lo­kalnih pridelovalcev hrane, na svoj račun pa bodo prišli tudi vrtičkarji in vsi ljubitelji cvetja. Vrtnarji bodo namreč tokrat obiskovalcem ponudili ka­kovostne sadike zelenjave in cvetja, saj je vse bolj po­membna samooskrba in varna hrana. 
V ta namen bomo na TIC stojnici vsakemu obiskoval­cu podarili sadiko zelenjave in tako simbolično opozorili na večjo samooskrbo. Nekaj pametnih vrtnarskih domislic bomo prikazali na delavnici – sejalnici. Upora­bili bomo posebne ekološke materiale in semena, pa še orodje bo nekaj posebnega, kot je posebno vrtnarjenje in so posebne rastline na vrtu. Posejali in posadili bomo nekaj zdravja in se potem okrepčali s slastnimi napitki iz Vrta zdravilnih rastlin. 


Iz naših krajev 

Perovanje letos v Titanu 
Člani Športno kulturnega društva Dober dan, Perovo v soboto, 9. maja, pripravljajo že peto 
Perovanje. 
Jasna Paladin 
Perovo – Letošnje Perovanje se bo odvilo le dan za tem, ko bo Perovo praznovalo 
774. rojstni dan, ki ga praz­nujejo v počastitev prve pis-ne omembe kraja. Kot nam je povedala predsednica društva Ivana Skamen, bodo letošnji krajevni praznik ali Perovanje povezali z letom tehnične in kulturne dediš­čine, zato se bo ves športni, kulturni in družabni pro­gram tega dne odvil na tovarniških površinah Tita­na, s čimer bo društvo pris­pevalo tudi k nizu zanimivih zgodb o kamniških fabrikah. Zanimivo dogajanje se bo sicer odvijalo preko celega dne. Ob 10.30 in 11.30 bodo v Titanu vsem krajanom in obiskovalcem odprli vrata svoje proizvodne hale in elek­trarne. Ob 12. uri bo sledila projekcija filmov o tovarni Titan. Od 10. do 13. ure bodo organizatorji pripravili še športna tekmovanja v nogo­metu, košarki in badmintonu (prijave na dan prireditve), družinsko miganje in zabav­ne družabne igre ter ustvar­jalnico z otroško igrico. Druženje se bo nadaljevalo tudi popoldne. Ob 16. uri sledi osrednji kulturni pro­gram s številnimi nastopajo­čimi, med katerimi bo tudi Mešani pevski zbor Odmev, ki je svojo uspešno pevsko zgodbo začel pisati prav v tovarni Titan. Ogled tovarne Titan in projekcije filmov bo mogoč tudi ob 18. uri, zato organizatorji medse toplo vabijo tudi vse nekdanje Titanove delavce, ki bodo ta dan lahko izkoristili za dru­ženje s svojimi nekdanjimi sodelavci. Več o programu letošnjega Perovanja na društveni sple­tni strani. 

Sončni žarki predramili Brezjane 
Ne samo naravo, tudi Brezjane je že predramila milina pomladanskih žarkov in jih zbezala na plano. 
Bojana Lužar 

Brezje nad Kamnikom – Prvič so se tako množično srečali teden dni pred cvet­no nedeljo, da bi skupaj naredili velikonočne butari­ce. Možje so ob tej priložno­sti nabrali bršljan, bogato obložen s črnim jagodičjem, narezali so enoletne, kar se da ravne leskove šibe, ter poskrbeli, da ni manjkalo niti drugega zelenja. Otroci in žene so nasmuka­li reso in priskrbeli oljčne vejice. Vse nabrano se je zbiralo na Prelesnikovi domačiji, kjer so vaščani ob toplem čaju in sladkih pri­grizkih preizkušali svoje ročne spretnosti in ubrano brusili jezike. Dogodek je minil v sprošče­nem, veselem, a delovnem vzdušju. Kdor se je prvič spopadel z izzivom in izde­lal svojo butarico, je lahko kaj hitro spoznal, da je za tovrstno veščino potrebno kar nekaj potrpljenja, spret­nosti, iznajdljivosti in pedantnosti. A v dobrih dveh urah se je kljub zahtev­ni nalogi na ogled postavilo reč ponovno zbrali pod okri­ljem Prelesnikove domačije, kjer je domače društvo pri­pravilo kulturno prireditev. Le-ta je bila posvečena obe­ležitvi dneva žena, mučeni­kov in materinskega dneva. Na oder z razgledom so sto-stoično kmečko dušo. Ko se je dogajanje z odra preselilo ob kotel s kuhanim vinom, petje ni potihnilo. Nasprot­no, razlegalo se je še dolgo v večer. 


Tek na Vovar 

in Marko Osolnik. Gostje večera – Homški tički, so za staro kmečko mizo zapeli venček ljudskih pesmi. Čutiti je bilo navdušenje – tako poslušalcev kot pevcev, ki so se vživeli v dogodek in prepevali z vso svojo bitjo. 
več kot petnajst butaric. S pili vaški otroci, ki so se Ubrani glasovi dvanajstih, svojo barvitostjo so okrasile predstavili s svojimi točka-po srcu mladih, fantov so Sedaj Brezjani že dihajo za 
pročelje kmečkega poslopja in veselo naznanile prihod velike noči. 
Kulturna prireditev na Prelesnikovi domačiji 

Vaščani so jih v nedeljo s ponosom ponesli k blagos­lovu v mekinjsko cerkev, a za dolgo se niso razšli. Že naslednjo soboto so se nam­mi. Sara Suša je navdušila z igranjem na prečno flavto, njen mlajši brat Adam se je prvič predstavil z igranjem na harmoniko, Brina in Ažbe Lužar pa sta zdeklami­rala navihano pesem o dojenčkih. Z nastopom je navzoče počastila violončelistka Kar­men Logar, s harmoniko sta gledalce razgrela brata Aleš razvneli srca poslušalcev. Za piko na i je ob koncu poskr­bel domačin Marjan Rak, harmonikaš in veseljak, ki mu na vasi res ni para. S harmoniko se je pridružil Tičkom na odru in skupaj so zapeli še V dolini tihi. Ob tem so zadoneli tudi glasovi Brezjanov, ki so dokazali, da domača pesem še živi v nji­hovih srcih in gane še tako naslednji veliki dogodek – tradicionalni tek na Vovar. Drugo soboto v maju se namreč pomerijo v vzdržlji­vostni preizkušnji, okrog katere se med izbranimi govori že celo leto. Dogodek je vsako leto bolj obiskan, povezujoč in zabaven, zato se nadejamo, da letos ne bo nič drugače ... Na Brezjah se tega res veselimo. 
Druženje jim veliko pomeni 

Združenje multiple skleroze Slovenije ima kot nacionalna organizacija kar 16 programov delovanja, v katere je bilo lani vključenih 187 članov z območja kamniško-zasavske podružnice MS, so poudarili na občnem zboru podružnice konec marca na Trojanah. 
Franc Svetelj ce še štiri poverjenice, za nom, ki ne morejo v zdravi-tvene rehabilitacije v zdravi­
območje občine Kamnika je lišče, so nudili razgibavanje liščih, zlasti v Topolšici, ki Trojane – Kamniško-zasav-poverjenica Zdenka Dacar na domu. traja od 14 do 19 dni, se je ska podružnica ZMS Slove-iz Tuhinja. Kot so povedali V podružnici je zelo razvito lani udeležilo 87 članov in nije s svojim programom na občnem zboru, taki obis-tudi športno udejstvovanje, članic, programov za ohran­pokriva štirinajst občin od ki, lani so jih opravili 78, ki ga uspešno vodi predsed-janje zdravja (po 10 dni) v Kamnika, Komende prek zlasti slabše gibljivim čla-nica športne komisije Ana zdraviliščih s soudeležbo Mengša, Domžal, Lukovice, nom veliko pomenijo, saj jih Mohar. Poudarjajo pa, da ne društva pa je bilo lani delež­Moravč do Litije in zasav-sproti seznanjajo z novos-gre le za doseganje rezulta-nih 34 članov s šestimi spre­skih občin Zagorja, Trbovelj tmi v združenju, na social-tov, pač pa je pomembno mljevalci. in Hrastnika. Kot je na obč-nem področju, o zdravstve-predvsem druženje in soci-Udeleženci občnega zbora nem zboru poudarila lani nih pravicah, možnostih alni vidik tega programa. V na Trojanah so bili zelo izvoljena predsednica pod-zdravljenja, možnostih kori-tem smislu je bilo pomem-zadovoljni z opravljenim ružnice Antonija Zupančič ščenja posebnih programov bno tudi jesensko srečanje delom vodstva podružnice iz Hrastnika, je v podružni-združenja, hkrati pa pover-članov ob peki Kostanja na in njene predsednice in so ji co povezanih 199 članov in jeniki spremljajo tudi zdrav-Kalu v Zasavju in novoletno dali vse priznanje in spod­članic. stveno stanje članov, potre-druženje v Domžalah, ki se budo za nadaljnje delo pri Za obiske članov na domo-be po tuji negi ter pomoči in ga je skupaj udeležilo uresničevanju letošnjega vih skrbijo poleg predsedni-podobno. Dvanajstim čla-sedemdeset članov. Obnovi-programa. 
Podjetništvo 

Stari Alprem z novo zgodbo 
Območje nekdanjega Alprema v središču mesta Kamniku že vrsto let ni v ponos. Na prvi pogled je območje še danes zapuščeno in v druščini bližnjih ostankov Utoka trn v peti številnim občanom, a za stenami se zadnjih nekaj mesecev pospešeno razvijajo zgodbe, ki nekdanjo tovarno spreminjajo v vse bolj živahen del mestnega središča. Skupna točka vsem je Rudi Capuder, prokurist družbe Trival kompoziti, ki je lastnica tega kompleksa. Zaupal nam je, 

da imajo z nekdanjim Alpremom prav posebne načrte. 
Jasna Paladin 

dober glas o možnostih upo-diščnega prostora narediti 
rabe prostorov nekdanje to-nov, živahen del mestnega Kamnik – Industrijsko pod­
varne in kmalu so se jim središča. Verjamemo, da je jetje Alprem, ki se je kmalu 
pridružili še drugi. ta del mesta zadnja mo­po drugi svetovni vojni raz­
žnost, da bi se življenje po­vilo iz nekdanje obrtne de­
časi nato preselilo še na © sre-
Od bošnjaške folklore do 

dnjeveški del© mestnega sre­lavnice, je v svojih najboljših 
športnega plezanja 

dišča. Po strokovni plati je štiristo delavcev. V poslov­
časih zaposlovalo več kot 

»Prostori so bili zapuščeni, Alprem idealna točka, kjer z nem kompleksu na Usnjar­
stari industriji primerni in novimi programi lahko ski cesti ob Kamniški Bistri­
čakalo nas je ogromno dela, ustvarjamo močno potrebno ci so izdelovali trgovinsko 
a s številnimi prostovoljni-mikrogospodarsko aktivnost opremo, na lokaciji Bakov­
mi urami smo si v nekaj ter kulturno in družbeno ži­nik pa se je odvijal program 
mesecih uredili 145 kvadra-vahnejši del mesta,« nam je stavbnega pohištva. Podjetje 
tnih metrov velike društve-povedal vodja Skupine Štajn IP Alprem je uspešno poslo­
ne prostore, kjer zdaj lahko Sinan Mihelčič in nam valo vse do razpada Jugosla­
na enem mestu izvajamo predstavil Zavod Alprem, ki vije. Nato pa so izgubili nek­
številne aktivnosti. Sem bo ustanovljen že v kratkem. danje trge in večji del posla 
smo prišli, da bi napredova-»Zavod bo ustanovila Skupi­in podjetje se je začelo uta­
li, zato smo veseli dolgoroč-na Štajn, in sicer z name­pljati v rdečih številkah. Za­
nega sodelovanja,« nam je nom, da se še bolj aktivira in radi poplačila dolgov, zava­
povedal tajnik Kulturnega in združi vse, ki že delujejo v rovanih s hipotekami, je so­
športnega društva Sandžak območju Alprema, ter da se dišče pričelo odprodajati 
Adis Škrijelj in dodal, da so vsem novim uporabnikom poslovni kompleks na veseli vseh drugih najemni-čim bolj pomaga. Naloga za-Usnjarski. Tako se je leta kov. »To je bistvo, da se dru-voda bo razvijati infrastruk­1999 v prostore na Bakovni-žimo, si pomagamo in po-turo, pomagati najemni­ku umaknil še program tr-strijske legalno izvajale tudi stajamo prepoznavni, da kom, organizirati dogodke 
govinske opreme. »Naša želja je bila, da bi s prihodkom od 	druge centralne oz. družbe-spravimo mlade z ulic, da in se prijavljati na evropska ne dejavnosti,« še pravi Ca-oživimo Kamnik.« sredstva, ki jih bodo lahko
najemnin lahko servisirali vsaj obresti od dobrih 
puder, ki ima s tem obmo-Nadstropje više je septem-	koristili sami najemniki oz.
Načrti s stanovanji se dveh milijonov evrov kreditov, ki so povezani z 
čjem velike načrte. bra lani zaživela plezalna 	ustvarjalci na tem obmo­
niso izšli 

nakupom teh nepremičnin. Hkrati pa nismo V prihodnjih mesecih bodo stena Plezalnega kluba Ka-čju.« Kot je še poudaril, si IP Alprem je na prelomu ti-postavili skupni ekološki mnik, ki privablja otroke od tudi Štajnovci želijo, da bi
želeli obremenjevati te lokacije z vračanjem za
sočletja povsem © pokleknil© . 	otok, zarisali parkirišča na
okolje moteče industrijske dejavnosti. Zato smo
Na pogorišču prej enovitega obstoječem dvorišču, uredili podjetja sta ob pomoči druž-se odločili za novo zgodbo; želimo namreč skupno točko za brezžično »Zavod bo ustanovila Skupina Štajn, in sicer z be Trival kompoziti zrasli pridobiti predvsem najemnike, ki bi to lokacijo internetno povezavo, preno-namenom, da se še bolj aktivira in združi vse, kidve novi podjetji, ki sta pre-vili fasade nekaterih objek­
oživili in iz nje naredili neko ustvarjalno in 	že delujejo v območju Alprema, ter da se tudi
vzeli večino takrat v Alpremu 	tov  za vse obiskovalce in 
zaposlenih delavcev, odkupi-družabno središče.« 	najemnike pa si želijo uredi-vsem novim uporabnikom čim bolj pomaga. 
li opremo, zaloge in nadalje-ti tudi kavarnico. »Prostori Naloga zavoda bo razvijati infrastrukturo, vali proizvodni program v no odprodali. Kljub temu na kdaj tako bogata, da bo so bili v res slabem stanju, 
pomagati najemnikom, organizirati dogodke in
lastnih prostorih na Bakovni-smo pristali na nove pogoje, sama odkupila celoten kom-	zato smo se s prvimi naje­
se prijavljati na evropska sredstva, ki jih bodo
ku. Družba Trival kompoziti ki bi omogočili selitev še za-pleks in na komunalno opre-	mniki dogovorili tako, da jih 
je kot eden izmed upnikov dnje industrije iz samega mljenih zemljiščih uredila obnovijo in tako nekaj časa lahko koristili sami najemniki oz. ustvarjalci na IP Alprema že takrat postala središča mesta, kamor prav park. Zaradi vsega tega smo ne plačujejo najemnine. tem območju.« lastnica dveh parcel na gotovo ne sodi. Tako smo že se dve leti nazaj odločili, da Družba sama je nedavno ob-Usnjarski. Sčasoma pa je z sklenili kupoprodajno po-opustimo prvotne načrte, da novila tudi nekdanjo uprav­
dokupi preostalih nepremič-godbo z investitorjem, ki bi počasi obnovimo poslovne no stavbo Alprema, v kar 4. leta dalje, športne plezal-občina s spremembo oz. do­nin postala lastnica celotne-kompleks porušil in tu zgra-prostore, ki imajo vsa upo-smo vložili skoraj 70 tisoč ce, rekreativce in tekmoval-polnitvijo prostorskih aktov ga tovarniškega kompleksa, dil elitna stanovanja. Edini rabna dovoljenja za pretežno evrov – uredili smo električ-ce. »Super je, da nas je vse omogočila delovanje že ob­ki obsega približno 9500 pogoj za to je bil sprejetje industrijsko skladiščno de-no napeljavo, kanalizacijo, več, da bo cela lokacija čim stoječih programov. kvadratnih metrov. »Skoraj ustreznega občinskega po-javnost, in jih nato ponudi-tlake, sanitarije  Tako pro-prej zaživela,« so zadovoljni desetletje je bilo območje drobnega prostorskega načr-mo v najem ali odkup poten-stori počasi in vztrajno dobi-tudi športni plezalci. 
Občina mora upoštevati

povsem nevzdrževano, saj so ta, ki pa ga občina v vseh teh cialnim investitorjem,« nam 	vajo novo vsebino,« je zado­
zakonodajo

bili naši načrti s to lokacijo letih ni bila sposobna izpelja-je povedal Rudi Capuder. voljen Capuder. sprva precej drugačni. Ob ti. V predlogu novega odloka Najemnikov je vedno več »Občinska uprava se zave­prigovarjanju občine smo Občinskega prostorskega na-Svoje prostore so v nekda-da, da so bile na območju
Prostore počasi Prvi so prišli skejterji
namreč ob spremembi pro-črta se je kljub našemu na-	njem Alpremu našle tudi tri Alprema podane že mnoge
obnavljajo

storskih aktov leta 2002 pri-sprotovanju celo pojavila ob-Že leta 2012 so potencial glasbene skupine, pa plesal-pobude in da gre za degradi­volili, da se razveljavi že spre-vezujoča smernica, ki določa, »Naša želja je bila, da bi s starega Alprema skupaj s ci breakdanca, člani društva rano območje, ki je nujno jeti zazidalni načrt za to ob-da je v sklopu sosesk Mali prihodkom od najemnin člani Skupine Štajn odkrili Kulkura, atelje LIK z mizar-potrebno sanacije. Hkrati pa močje, namembnost pa se iz grad in Alprem nujno treba lahko servisirali vsaj obresti skejterji iz kamniškega ŠD sko in keramično delavnico, se zavedamo, da brez stro­industrijske prekvalificira v predvideti nov mestni park. od dobrih dveh milijonov Debela Veronika, ki so nato Anina zvezdica, modna obli-kovnih podlag za mestno stanovanjsko rabo. Takšna S takšno zahtevo pa si občina evrov kreditov, ki so poveza-najeli, temeljito prenovili in kovalka  »Nekaj prostorov jedro nobena od investicij­sprememba namembnosti je močno oži možnost, da se bo ni z nakupom teh nepremič-uredili približno 120 kvadra-je še praznih, nočemo pa skih pobud ne bo deležna sicer za lastnika finančno ob takšnih pogojih sploh nin. Hkrati pa nismo želeli tnih metrov velik skejtepark. kakšnih za okolje motečih ustrezne obravnave oz. bo manj ugodna, saj pomeni ru-kdaj pojavil investitor, ki bo obremenjevati te lokacije z Leta 2013 so zgradili svojo dejavnosti,« poziva Rudi Ca-pridobitev mnenj in soglasij šenje približno 5500 kvadra-pripravljen vložiti svoj denar vračanjem za okolje moteče prvo rampo, lani pa še t. i. puder, ki vseskozi tesno so-pristojne službe za varstvo tnih metrov poslovnih objek-v revitalizacijo tega okoliša. industrijske dejavnosti. Zato skledo. »S prostorom in po-deluje s Skupino Štajn. kulturne dediščine otežena tov, ki bi jih lahko samostoj-Dvomim tudi, da bo ta obči-smo se odločili za novo goji smo bili takoj zadovolj-ali nemogoča. Glede na dej­zgodbo; želimo namreč pri-ni, zdaj pa smo najemno stvo, da OPN še ni sprejet,
Štajnovci ustanavljajo

dobiti predvsem najemnike, pogodbo podpisali za nedo-	vam žal konkretnih podat-
V prihodnjih mesecih bodo postavili skupni 	Zavod Alprem
ki bi to lokacijo oživili in iz ločen čas, tako da imamo s kov ne moremo podati,« so ekološki otok, zarisali parkirišča na obstoječem nje naredili neko ustvarjal-to lokacijo še veliko načr-»Štajnovci se z Alpremom nam odgovorili z Občine Ka­dvorišču, uredili skupno točko za brezžično no in družabno središče. Že-tov,« pravijo skejterji, ki so ukvarjamo na strokovni rav-mnik in dodali, da v največji 
leli bi, da nam vsaj tokrat skupaj s plezalci v prvem ni, in sicer poizkušamo z 	možni meri podpirajo bodo­
internetno povezavo, prenovili fasade nekaterih 
nasproti stopi tudi občina in nadstropju uredili tudi tera-določenimi idejami in pri-če investitorje, da pa morajoobjektov , za vse obiskovalce in najemnike pa nam z dopolnitvijo OPN so, ki je postala prijetno dru-stopi oživiti nekdanjo tovar-pri tem upoštevati veljavno 
si želijo urediti tudi kavarnico. 	omogoči, da bi se v naših žabno zbirališče mladih. no, ji dodati nove vsebine zakonodajo ter pogoje vseh prostorih lahko poleg indu-Prav skejterji so začeli širiti ter iz industrijskega in skla-nosilcev urejanja prostora. 
Kultura 
Večer glasbe  
Pestra Finesa plesa
Norah Jones 
Bojana Klemenc 
Kamnik – Torkov glasbeni večer za sladokusce v Klubu kino dom Doma kulture Kamnik v goste ni pripeljal svetovno znane ameriške pev­ke Norah Jones, a melanholi­čen glas Kamničanke Melise Spruk ni dajal občutka, da na kamniškem odru ne stoji taka zvezda. Projekt vzhajajoče kamniške glasbenice, v kate­rega je za koncert 14. aprila vpela še šest kamniških glas­benih kolegov, je navdušil šte­vilne poslušalce, ki so v prijet­

Poleg Melise Spruk, ki je očarala gledalce s svojim vokalom, so na odru ustvarjali še Marjan Spruk z bas kitaro, Rok Spruk s saksofonom in klarinetom, Anže Žurbi s tolkali, Jaka Zaletel z električno kitaro ter tubista Uroš Košir in Tine Oblak. 
Komu so zvonili 
V nedeljo, 12. aprila, je v Domu kulture Kamnik vrelo od mladostne energije. Na kamniškem odru se je vrtelo, skakalo, topotalo, ko se je na tretji Območni reviji plesnih skupin Finesa plesa polni dvorani gledalcev predstavilo kar enaindvajset plesnih točk plesnih skupin iz Kamnika, Tržiča in Kranja. 
Bojana Klemenc Le kdo bi si lahko pred leti Tržič in Plesne šole Linera joči so v odlični kondiciji in 
mislil, da bo dandanes v Cha cha cha iz Kranja. Na­območje je lahko ponosno, Kamnik – Prireditev v orga­našem mestu toliko izvrst­stopajoči so se predstavili s da premore tako širok spek­nizaciji JSKD – Območne nih plesnih navdušencev. svojimi plesnimi spretnos­ter pristopov k poučevanju izpostave Kamnik iz leta v Gledalci so navdušeno spre­tmi in znanjem v klasičnem plesa,« je ob reviji dejala leto privablja več plesalcev, mljali pester izbor plesnih baletu, show dancu, orien­strokovna selektorica Teja tudi tokrat pa je plesne nas­žanrov številnih plesalcev – talskih in indijskih plesih, Reba. Mi pa dodajamo misel tope strokovno ocenjevala na odru jih je zaplesalo kar sodobnem plesu, hiphopu, filozofa Nietzscheja, ki je že Teja Reba. Najboljši se bodo krepko čez sto iz KUOD salsi in bachati, plesu v vrsti davno nazaj trdil, da je dan uvrstili naprej na regijsko Bayani, Plesnega kluba Šin­tertribal fusionu. brez plesa izgubljen dan. plesno revijo, kasneje tudi šin, Glasbene šole Kamnik, »Revija je pokazala visoko Lepo število kamniških ple­na državno. Plesne šole ART, KUD Leyli kakovostno raven – nastopa­salcev že ve, zakaj. 
Brina Arbajter in Grega Golob s točko Žabec in princesa iz Na odru so se predstavile tudi kamniške plesalke KUOD Plesnega kluba Šinšin Bayani. 
Anine baletke na odru  kar trikrat 
Letni baletni koncert učencev plesa in baleta Glasbene šole Kamnik in dijakov Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je zadnja leta prvovrsten dogodek, ki je tudi letos v petek in soboto, 17. in 18. aprila, kar trikrat do zadnjega kotička napolnil dvorano Doma kulture Kamnik. 
Bojana Klemenc primanjkuje, saj se je že takoj 
po srednji šoli izobraževala v Kamnik – V prvem delu kon­Londonu, plesala dlje časa na certa so na odru s prefinje­odrih Londona in New Yorka. nimi koreografijami Ane Pot do Kamnika jo je pripelja­Trojnar zaplesale najmlajše la pred desetimi leti iz rodne­iz štirih plesnih pripravnic, ga Maribora, ko je po naklju­svoje celoletno delo so pred­čju odkrila razpis za učiteljico stavili učenke in učenci pet­baleta v kamniški glasbeni ih razredov baleta, v drugem šoli. Nekdanjo ravnateljico je delu pa so s svojim plesnim Ana na začetku vprašala le, če znanjem gledalce očarali še v glasbeni šoli načrtujejo širi­dijaki ljubljanske srednje tev baletne dejavnosti, in po baletne šole. pritrditvi se je perfekcionist­Za razmah baleta v naši obči­ka Ana z zanosom podala ni je zadnjih deset let še kako novemu izzivu naproti. Iz zaslužna baletna učiteljica dveh baletnih delavnic se je Ana Trojnar na generalki pred baletnim koncertom daje Ana Trojnar, ki jo sedemde­preko let razvila prava kamni­svojim mladim učenkam še zadnja navodila za brezhiben set baletnih učenk in dva ška baletna pravljica, ki bi si nastop.mlada baletnika naravnost za piko na i zaželela le še obožujejo. »Srčna želja je večje in primernejše prosto­pogled,« razmišlja Ana. Pri­ca je res odlična za naše naj­smisel mojega življenja. Sle­re, kot jih imajo mladi plesal­dobljena znanja, ki jih ves mlajše, saj otroci potrebuje­diti srcu je nekaj takega kot ci na voljo sedaj. čas dopolnjuje, s pridom jo gibanje, pridobijo in nau­širiti ljubezen. Vse druge Pred dvema letoma je Ana uporablja pri svojih učencih čijo pa se še dobre telesne stvari v življenju pridejo in zaključila dodaten študij v Kamniku, a kako tudi ne, drže, razgibanosti, samoza­se razvijejo same po sebi,« poučevanja plesa v Londonu saj so tako predani baletu, vesti, ritma, otroci dobijo pravi Ana Trojnar, nekdanja in je prva registrirana slo­da tudi Ano pogosto prese­občutek za delo v skupini,« balerina, ki je v plesu razvila venska učiteljica Royal Aca­netijo. Navdih za plesne toč­razlaga Ana. Na odru s pri­svoj slog, sedaj pa s srčno demy of Dance. »Ko plešeš ke svojih učencev Ana išče srčnimi, očarljivimi in ele­predanostjo razdaja svoje na odru, je vsa pozornost na na številnih baletnih pred­gantnimi nastopi kamniških bogato znanje mladim kam­tebi, ko pa podajaš svoje stavah in potovanjih, v Kam­baletnic in baletnikov je kar niškim plesalcem. znanje drugim, se fokus niku pa jo navdušuje predv­žarelo od ljubezni do baleta, Pred dvajsetimi leti je postala obrne s tebe na drugo ose­sem povezava z naravo. a največ aplavza je na koncu Ana poklicna plesalka. Ples­bo. Ta prehod ni tako lahek, Nikjer pa ne pozabi na svoje predstav požela ravno učite­nih izkušenj in znanja ji ne kot se morda zdi na prvi učence. »Baletna pripravni­ljica Ana Trojnar. 
Jasna Paladin 

Kamnik – V Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice so odprli zanimivo razstavo z naslovom Komu so zvonili, s katero v Kamni­ku gostuje Tolminski muzej. Omenjena razstava je nasta­la že leta 2012, tokrat pa se je zbirka vsaj začasno razši­rila tudi z nekaj kamniškimi primerki. Gre za razstavo najrazličnejših zvoncev. 
nem večeru lahko prisluhnili trinajstim pesmim Norah Jones. Mešanica elementov džeza, kantrija, soula, bluza, ki so karakteristika glasbe Norah Jones, Meliso navdu­šuje že od prvega albuma sve­tovne zvezdnice, zato se ji je ideja kamniškega tubista Uro­ša Koširja o tovrstni glasbeni poslastici zdela več kot zani­miva. Obiskovalcem večera so nastopajoči uspeli pripraviti krasen večer, na katerem so zbrani publiki predstavili zanimive kombinacije glasu in inštrumentov. 
»Ob raziskavah visokogorja se je vse bolj kazalo, da so tudi zvonci dokaz za zgod­nje začetke transhumente paše tudi v našem visoko­gorju, kjer najdemo številne dokaze za te trditve,« pravijo v kamniškem muzeju. Raz­stavo sta pripravila etnolog Marko Grego in arheolog Miha Mlinar, kamniške zvonce pa je predstavila arheologinja Janja Železni­kar. Razstava bo na Zapri­cah na ogled še do 15. junija. 
 IGRA IMITACIJE  
 
Mladi 


Princese v Bruselj, Petelinčki na akademijo 
Dvor Jezeršek na Zgornjem Brniku je gostil finale slovenskega kuharskega tekmovanja za najmlajše, kjer so med dvaindvajsetimi skupinami svoje jedi predstavili tudi Petelinčki na topolu in T hinski ostanki iz OŠ Šmartno v Tuhinju ter Kloštrske princese iz OŠ Toma Brejca iz Kamnika. 
Alenka Brun delek in bi jo otroci želeli tos pa so si z gamsovo juho Njihov jedilnik je komisijo 
imeti za šolsko malico. s pečenim štrukljem, ječme­navdušil in za nagrado so Zgornji Brnik – Osnovnošol­Finalni del je potekal v dveh novo kašo s kajžerco in trni­prejeli udeležbo na kuharski ci so ponovno dokazali, da skupinah. Gorenjci so prišli čem ter kloštersko kremšni­delavnici s posebnim scena­jim ni vseeno, kaj dajo v na vrsto v drugi in med enaj­to prislužile eno izmed le­rijem na Akademiji Jezer­usta, da se slovenska kuhi­stimi finalisti sta bili tudi pih nagrad: obisk Bruslja. šek. nja lahko kosa s svetovno in Osnovna šola Toma Brejca Tina Hribar pa je bila men­T hinski ostanki so nam na da se iz preprostih sestavin Kamnik ter Osnovna šola torica obeh skupin iz Osnov­kratko opisali svoj jedilnik: pripravijo izjemno okusne Šmartno v Tuhinju, ki se je ne šole Šmartno v Tuhinju. pripravili so firovž z ognjiče­jedi, ki bi jih na svoj jedilnik v finalni del uvrstila celo z Sedmošolci so si nadeli ime vim kruhom, ostanke s tin­lahko uvrstila marsikatera dvema skupinama. T hinski ostanki, šestošolci sko skuto, štrukeljce z dve­znana slovenska gostilna. Mentorica Kloštrskih prin­pa so bili Petelinčki na topo­ma različnima namazoma – Takega mnenja smo bili obi­ces iz Osnovne šole Toma lu. sladkim in slanim. skovalci tekmovanja; komi­Brejca Kamnik Urška Dol­Dvanajstletna Karin iz sku­Skoraj trinajstletni Martin, sija, ki je imela kar težko gan pravi, da so si dekleta v pine Petelinčkov nam pove, ki še ne ve, če bi bil poklicno delo pri izboru najboljših, bistvu nadela takšno ime, da so z žlinkrofi pripravili kuhar, trenutno pa kuha z pa tudi avtorica in vodja pro­ker tudi na njihovem jedil­juho, pa masovnik in spekli užitkom, pa nam je z men­jekta Kuhna pa to Anka Pelj­niku najdemo kloštrsko posebni metin in peteršiljev toričino pomočjo še razložil, han. kremšnito, ki so jo pripravi­kruh. Najtežja se ji je zdela da je firovž značilen za Tu­Jedi so letos razporedili v ka­le in postregle na svoj način, ravno peka kruha, saj moraš hinjsko dolino in je v bistvu tegorije: avtohtona ali lokal­sama kremšnita pa izhaja iz upoštevati precej stvari in zelenjavno­mesna juha, ki no značilna; jed, povezana z mekinjskega samostana. zelo pomembna je upora­so jo pripravljali na kmetih žiti ali kašami, in jed, kjer je Ene so tekmovale že lani, bljena količina mete oziro­ob posebnih dneh, v času glavno vlogo imel mlečni iz­ravno tako prišle v finale, le­ma peteršilja. kolin. 


Prvi projekt Oksimorona 

Premiera predstave Panj mladinske gledališke skupine Oksimoron bo 8. 
maja ob 20. uri v Domu kulture Kamnik. 


Tjaša Mislej 
Kamnik – Nova kamniška gledališka skupina Oksimo­ron pripravlja svoj prvi pro­jekt. Gre za krstno uprizori­tev drame Panj avtorice Tjaše Mislej, ki je bila lani nagraje­na z Grumovo nagrado za mladega dramatika na festi­valu Teden slovenske drame. Skupina Oksimoron je na­stala na pobudo dijakov in nekaterih bivših dijakov Gi­mnazije in srednje šole Ru­dolfa Maistra Kamnik, ki so že študenti, in sicer Urbana Brauneta, Nike Boršič, Aljo­ša Rebrača, Neže Blažič, Neže Vavpetič in Lane Buče­vec. Mlade gledališke ustvarjalce zanima predvsem sodobno angažirano gledališče. Že v srednji šoli so si pridobili veliko izkušenj z igro in gle­dališčem, ustvarjalno pot pa si želijo nadaljevati v smeri sodobnega gledališča, ki ima svoje lastne estetske za­konitosti in se odziva na do­gajanje v družbi. 

Člani skupine Oksimoron se zavedajo problemov so­dobne družbe, še posebej negotovega položaja mla­dih, zato so si za svoj prvi projekt izbrali dramo Panj, črno utopijo, ki na komi­čen način prikaže delova­nj e so cial neg a z avo da Panj, kamor zapirajo traj­no brezposelne osebe, jih tam rehabilitirajo in pri­pravljajo na vrnitev na trg dela. A direktive iz Evrop­ske unije to vrnitev odloži­jo za nedoločen čas. Vse pa se spremeni, ko v zavod pride mladi prekarni ume­tnik Maks. Mladinska skupina Oksimo­ron z novimi člani te dni za­vzeto vadi na odru dvorane Doma kulture Kamnik in se pripravlja na premiero pred­stave. Za režijo so prosili kar avtorico teksta Tjašo Mislej, ki je povabilo z veseljem sprejela. Premiera predstave bo v pe­tek, 8. maja, ob 20. uri, re­priza pa v soboto, 9. maja, ob 20. uri, obakrat v Domu kulture Kamnik. Predstavo so podprli in omogočili Gi­mnazija in srednja šola Ru­dolfa Maistra Kamnik, Mla­dinski center Kotlovnica in Dom kulture Kamnik. Vljudno vabljeni, da si ogle­date predstavo Panj in s tem podprete delo novonastale kamniške mladinske gleda­liške skupine. 
Foto: Matej Potočan 
Šport 


Gorski tekači 
državni prvaki 

Na državnem prvenstvu štafet v gorskih tekih v Socki je bilo kar devet ekip tekačev KGT Papež na zmagovalnih stopnicah, tri ekipe so dosegle tudi 
naslov državnih prvakov. 
Mira Papež 
Podjelše – V Socki je v nede­ljo, 12. aprila, potekalo drža­vno prvenstvo štafet v gor­skih tekih. Tekači so v štafe­ti tekli na krožni progi, dolgi 2,5 km s 100 metri vzponov. Med dečki je 2. mesto dose­gla ekipa KGT Papež v pos­tavi Miha Oražem, Nejc Uršič in Rok Sušnik, ki je dosegel najboljši rezultat kroga (10:02:42) v otroških kategorijah. Bron so pritekli Aleš Prelovšek, Grega Zagorc in Miha Podbregar. Peto mesto je pripadlo ekipi dečkov, ki so jo sestavljali Kris Kukovič, Maj Križnar in Rok Podbregar. Pri dekli­cah so naziv državnih prva­kinj dosegle Hana Dobov­šek, Tjaša Uršič in Viktorija Dolinšek, 3. mesto pa ekipa v postavi Eva Šinkovec, Iza Škrtič in Lana Poličnik. Mla­dinke Karmen in Suzana Orehek ter Manca Krt so bile državne prvakinje, mla­dinci Marino Mekiš, Matevž Škrtič in Urban Arbajtar pa so bili tretji. Med člani so kot državni prvaki slavili Sebastjan Zarnik (tudi rekorder proge), Gašper Bregar in Jošt Lapajne. Bron pa je pripadel ekipi v sestavi Ivan Urh, Bojan Kožuh in Metod Bregar. Čestitamo! 


Grkman ostaja predsednik Calcit Bike Teama 
Kamnik – Člani kamniškega gorskokolesarskega kluba Calcit Bike Team so na nedavnem občnem zboru mandat predse­dnika znova podelili Cirilu Grkmanu, ki klub vodi že od leta 2001 in je bil tudi edini kandidat za to funkcijo. Mesto špor­tnega direktorja je prevzel Luka Žele, ki je zamenjal Mohorja Vrhovnika. Upravni odbor Calcit Bike Teama tako sestavlja­jo: Ciril Grkman, Luka Žele, Petra Kranjec, Miha Kirn, Boš­tjan Hribovšek, Urška Veselko Babnik in Mohor Vrhovnik. Društvo je v letu 2014 poslovalo z dobičkom, ki ga bodo vložili v nakup potrebne opreme za tekme in treninge, pa tudi za gradnjo proge pump track, ki jo bodo še letos uredi­li za Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra. J. P. 
Podpisana pogodba za Gorski tek na Grintovec 
Bled – Na kongresu svetovne atletike, ki je pred dnevi pote­kal na Bledu, sta Združenje za gorske teke v okviru AZS in Svetovna zveza za gorske teke podpisala pogodbe s sloven­skimi organizatorji tekem v svetovnem merilu, med kateri­mi so tudi člani KGT Papež, organizatorji letos že 17. gor­skega teka na Grintovec. Kot nam je povedal Dušan Papež, takšno pogodbo podpišejo vsako leto, a še nikoli je niso na tako slovesen način na samem kongresu. »Vodstvo atletske organizacije nam je s tem izkazalo veliko priznanje za naša prizadevanja, zaradi katerih je Grintovec znan po celem sve­tu, na kar smo še posebej ponosni.« J. P. 
Tekači, vabljeni na 27. mekinjski kros 
Mekinje – Člani športno kulturnega društva Mekinje vabijo na tradicionalni, že 27. mekinjski kros in 9. memorial Mira Petka, ki bosta v ponedeljek, 27. aprila, z začetkom ob 10. uri pri samostanu v Mekinjah. Prijave na spletni strani prijavim. se ali na dan tekme v kulturnem domu od 8. ure do 9.30. Tekma šteje za Tekaški pokal občine Kamnik 2015. Najboljši v vsaki kategoriji bodo dobili medalje, najhitrejše čakajo tudi denarne nagrade. Razglasitev rezultatov bo ob 13. uri. J. P. 
Atleti že zbirajo medalje 
Člani Atletskega društva Kamnik so na mitingu Mladi upi atletike in na Domžale Open 2015 odlično 
začeli sezono na prostem. Osvojili so kar osem medalj. 
©
Jasna Paladin 

Mekinje – Atletski stadion v Mekinjah, ki je lansko pole­tje dobil novo, sodobno teka­ško stezo, je vse od jeseni drugi dom vse več atletov, združenih v Atletskem druš­tvu Kamnik. »Nekdaj je Kamnik svoj atlet­ski klub že imel, a je v devet­desetih letih povsem ugasnil. Sam sem prav takrat začel trenirati, prvo leto tako še v Kamniku, nato pa sem bil vse do lanskega leta član klu­ba v Ljubljani. In ko sem se vrnil sem, smo v Kamniku še vedno imeli stezo s peskom, travo in lužami,« nam pove zdaj že tekmovalno upokoje­ni nekdaj vrhunski slovenski atlet in reprezentant v teku na sto deset metrov z ovira­mi Damjan Zlatnar, najbolj zaslužen, da je atletika v Kamniku spet oživela. Jeseni 2013 je ustanovil Atletsko društvo Kamnik in bil eden od glavnih pobudni­kov in pogajalcev s Fundacijo za šport, ki je sofinancirala obnovo tekaške steze v Meki­njah. Jeseni se je tako kot predsednik društva, trener in 
deklica za vse© začel aktivno ukvarjati še z mladimi atleti, ki zdaj že tvorijo homogeno in uspešno ekipo. »Zdaj ima­mo dobre pogoje, sploh za tek, že kmalu pa se bodo začele urejati še površine za skoke in mete, tako da bodo drugo leto še boljši. Od jese­ni do danes se je v klub včla­nilo že nekaj več kot trideset mladih atletov, starih od deset do osemnajst let. V Kamniku je res ogromno atletskih talentov, to se je pokazalo že v zgolj pol leta, in če bomo tako nadaljevali s svojim delom, bomo že kma-lu pobirali medalje na držav­nih prvenstvih. Sam imam izkušenj za izvoz in z vesel­jem jih bom predajal mlaj­šim,« nam še pove Zlatnar, ki zase pravi, da je okužen z atletiko in zato z veseljem vsak dan na kamniškem atletskem stadionu. Z mladimi atleti je bil marca tudi na skupnih pripravah v Medulinu, aprila pa so se začela tudi prva atletska tek­movanja v tej sezoni na pros-tem. Na tekmi v Domžalah so kamniški atleti nedavno pob­rali osem medalj. Prva mesta so osvojili Agata Zupin na sto in štiristo metrov, Jure Grk­man prav tako na sto in štiri­sto metrov, Ana Milovič na šeststo metrov ter Tilen Ulčar na dvesto metrov in v skoku v daljino, Maja Šlebir pa je bila na sto metrov tretja. Atletska tekmovanja, vsaj za mlajše kategorije, pa si kma­lu želijo pripraviti tudi na domačem stadionu, a je prej treba zagotoviti vso opremo, tudi reflektorje in sodniško ekipo, zaradi česar so že organizirali tudi izobraževa­nje za atletske sodnike. 

Šahisti Šmarce presenečenje Ljubljanske šahovske lige 
Šahisti Športnega društva Barob Šmarca so v I. Ljubljanski šahovski ligi nepričakovano zasedli odlično tretje mesto in tako dosegli enega največjih uspehov v svojem dolgoletnem delovanju. 
Nebojša Mijatović 

Šmarca – Dosežek je še toli­ko večji, saj Barob ni spadal niti v širši krog favoritov, poleg tega pa je nastopil z oslabljeno prvo postavo. Eki­pni uspeh so člani dopolnili z dobrimi posamičnimi predstavami, saj so na prvih štirih deskah prav vsi osvojili kolajne. Tomo Sedlar (prva deska), Nusret Sivčević (dru­ga deska) in Nebojša Mijato­vić (tretja deska) so v svoji konkurenci osvojili srebro, Metod Simičak (četrta deska) pa se je z izvrstnim izkupič­kom na svoji šahovnici vese­lil zlatega leska. Pomembne točke in nepogrešljivo borbe­nost so h končnemu rezulta­tu prispevali še Cveto Lani­šek, Gregor Strajnar, Branko Hafner in Miran Jeran. Prvo mesto je z naskokom zasedla ekipa Vrhnike, na ligo, predvsem v prvih dveh pa nastopa kopica izvrstnih šahistov – številni mojstrski kandidati, celo nekaj FIDE mojstrov in igralcev s še višji­mi mednarodnimi naslovi, pa tudi tako zveneča imena, kot je Laura Unuk, mladin­ska svetovna prvakinja do 16 let. Ljubljanska liga vedno znova privablja šahiste s šir­šega ljubljanskega območja, mlajšim omogoča nabiranje dragocenih izkušenj in pri­merjavo z močnimi nasprot­niki, vsem ljubiteljem kral­jevske igre pa priložnost za razvedrilo, druženje in miselne izzive. Končni vrstni red I. Ljub­ljanske šahovske lige: Vrh­nika (28 točk), Zagorje (23), Barob Šmarca (21,5); Podpeč (21), Komenda Suma (19), Kočevje (16), Karel Jeraj (15,5), Bor Dob (14), Zelenci LPP (13,5), DOM-IN (8,5). 

čelu z mednarodnim mojs­trom in večkratnim držav­nim prvakom Leonom Gosti­šo, drugo je bilo Zagorje, tretje mesto pa si je v nepos­rednem obračunu za bron proti Podpeči v zadnjem kro­
gu priigrala Šmarca. Ljub­ljanska šahovska liga sicer nadaljuje tradicijo nekdaj zelo priljubljene delavske lige in je bila letos organizi­rana v že 68. izvedbi. Deli se na Super ligo, I. ligo in II. 
Šport 


Kamnik je center 
slovenske odbojke 

.1. stran 
Tudi v ligi prvakinj? 
Z zmago v državnem prven­stvu se je Kamničankam od­prla pot za nastop v ligi prva­kinj. Malček nenadejano, toda slovenski ženski klubi so v različnih evropskih po­kalih, v veliki meri prav po zaslugi Calcit Volleyballa, pri­šli do dovolj velikega števila točk, da se je zanje odprlo mesto v družbi najboljših evropskih ekip. Trener Ga­šper Ribič se zaveda, kaj vse bi to pomenilo, v prvi vrsti profesionalni ustroj kluba, potem je tu še vprašanje (ne) primernosti kamniške špor­tne dvorane. »Niti nismo pri­čakovali, da bomo prvaki, zato se bomo s temi sladkimi težavami ukvarjali, ko bo pri­šlo tako daleč. V vsakem pri­meru so si naše igralke pri­služile mesto v ligi prvakinj. Toda tudi če bomo igrali le v pokalu CEV, naša dvorana ne bo primerna, da bi domače tekme igrali v njej. Kakšna bo naša odločitev, bo znano v mesecu dni, ko se bo treba prijaviti,« je o morebitnem igranju v ligi prvakinj pove­dal Gregor Hribar, predse­dnik kluba, in poudaril, da je letošnja sezona najbolj uspe­šna v zgodovini kluba. »Ko smo začeli sestavljati žensko ekipo, je bil naš cilj, da se čim bolj upiramo Brani­ku in da pridemo v finale. V pokalnem tekmovanju nam to ni uspelo, vendar v klubu ni bilo nobene panike. Zau­pali smo trenerju in igralkam, vedeli smo, da je pri njih veli­ka želja, in moram reči, da je strokovno vodstvo vedelo, kaj dela. Bolje se res ni moglo končati,« je z uspehom žen­ske ekipe Calcit Volleyballa zadovoljen Hribar. 

Doma premagali ACH Volley 

V finalu končnice državnega prvenstva igra tudi moška ekipa Calcit Volleyballa, ki je po porazu na prvi tekmi v dvorani Tivoli, ko ji ni prav veliko uspevalo, minulo sre­do s 3:2 premagala ACH Vol­ley. Na ta način so prišli še do ene tekme v športni dvorani Kamnik, ki je bila na sporedu včeraj, na tretji v Ljubljani pa so spet morali priznati pre­moč najboljši slovenski mo­ški ekipi zadnjega desetletja. 
Za Calcit Volleyball so v sezoni 2014/15 igrale: 

Organizatorki igre: Mojca Bo­žič, Zala Kranjc, sprejemalke: Lana Ščuka, Petra Vrhovnik, Ana Katarina Hribar, bloker­ke: Tamara Borko, Maja For­štnarič, Mekana Barnes, Ele­na Kučej, korektorka: Urška Igličar, Klara Kregar, prosta igralka: Meta Jerala, trener: Gašper Ribič, pomočnik tre­nerja: Aljoša Jemec, statistik: Igor Klančišar 
Plezalci gostili tekmo Zahodne lige 

Člani Plezalnega kluba Kamnik so uspešno organizirali tekmo Zahodne lige v balvanskem plezanju. 
Monika Povšič 
Kamnik – Vse od ustanovi­tve Plezalni klub Kamnik aktivno deluje na področju športnega plezanja v občini Kamnik. Novi balvanski ple­zalni center je tako hitro po­stal osrednje stičišče mladih športnih plezalcev Kamnika in širše okolice. To so prepo­znali tudi izven meja ka­mniške občine. Kljub kratkemu času obstoja in delovanja kluba so organi­zatorji tekem športnega ple­zanja Zahodna liga Plezalne­mu klubu Kamnik že zaupa­li organizacijo ene od tekem Zahodne lige 2015. Tekma Zahodne lige v balvanskem plezalnem centru Plezalnega kluba Kamnik se je odvijala v soboto, 18. aprila. Tekme se je udeležilo 268 mladih ple­zalcev iz plezalnih klubov od Sežane, Ajdovščine do Jese-nic, ki so nastopili v desetih kategorijah, ki jih je spre­mljalo 500 staršev, trenerjev, spremljevalcev. Na uspešno izpeljani tekmi so bili izjemno uspešni tudi naši člani. Na stopničkah za zmagovalce smo kar šest­krat pozdravili naše plezal­ce. Štirje od njih so stali na najvišji: Timotej Romšak – 


1. mesto starejši cicibani, Dominika Kodra – 1. mesto mlajše deklice, Aljaž Resnik 
–
 1. mesto mlajši dečki, Nejc Sitar – 1. mesto starejši deč­ki, Luka Jerman – 2. mesto starejši cicibani in Tina Pr­vinšek – 3. mesto mlajše ci­cibanke. Ob tem pa so naši tekmovalci osvojili še dve 4. mesti (Pia Mavec – starejše cicibanke in Betka Debevec 

–
 mlajše deklice) ter zabele­žili še osem uvrstitev med prvih dvajset v različnih ka­tegorijah. Čestitke vsem! 


Triatlonci na skupnih pripravah 

Tina Smolnikar 
Kamnik – Drugi teden apri­la so si triatlonci TK Utrip iz Kamnika in TK Telemach Ljubljana izbrali za skupne priprave pred začetkom nove sezone. Med jutra­njim plavanjem, opoldan­skim tekom in popoldan­skim kolesarjenjem so se­stavljali mozaik prijetnih izkušenj spoznavanja in povezovanja. Pozitivna energija se je nadaljevala tudi v večerni uri analize opravljenega dela pretekle­ga dne. In ker so zadovoljni in nasmejani otroci vedno navdih, so s svojim zgle­dom pritegnili kar nekaj re­


ponovno snidenje ob istem času, na isti lokaciji in v do­bri družbi. 
H2O-polo novice 
Vaterpolska državna prvenstva so v polnem teku, člani gredo v zadnji del rednega dela, tudi kadeti in mladinci imajo do končnice še en krog. 
Dare Homar 

Kamnik – Ekipa članov bo letos težko ponovila preboj v zaključni del, saj fantje še niso okusili zmage. Zadnji tekmi proti Žusterni in Bra­niku napovedujeta v za­dnjem delu rednega dela prvenstva boljše rezultate. Drugače je pri mladincih in kadetih. Čeprav po rednem delu ne bodo prvi, bodo na­slov državnega prvaka na­skakovali z drugega mesta, pri mladincih in kadetih so v odločilnih tekmah izgubili z AVK Triglav. Kadeti: Kamnik : Triglav 8:13, strelci za Kamnik: Blaž Briški 4, Tim Ostrež 2, Kri­stijan Burgar in Rok Ber­gant 1 Mladinci: Triglav : Kamnik 12:9, strelci za Kamnik: Martin Stele in Tadej De­bevec 3, Jaka Zorman 2, Rok Bergant 1 Na zaključnem turnirju se bodo fantje v obeh kategori­jah v polfinalu pomerili z Bonifiko iz Kopra. Za dobro pripravljenost na zaključna turnirja bomo poskrbeli tudi z odhodom na priprave v Novi Sad, kjer bodo fantje vadili skupaj z Vaterpolo klubom Vojvodina, še prej pa bodo kadeti igrali na izre­dno močnem mednaro­dnem turnirju v Kranju. Konkurenca šestih ekip iz Srbije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije bo za naše va­terpoliste dobra šola pred polfinalnima tekmama. V vaterpolskem društvu se že pripravljamo na poletne dejavnosti, saj bodo počitni­ce vsak čas tu, tudi letos bo pestro na kamniškem baze­nu Pod skalo. 
Odprto prvenstvo občine v namiznem 
tenisu 



Tjaša Žibert 

Duplica – Kamniški igralci so osvojili pokal in kar pet kolajn in s tem dosegli izre­den uspeh na četrtem odpr­tem občinskem prvenstvu v namiznem tenisu. Tekmo­vanje je potekalo v treh kate­gorijah v OŠ Marije Vere v nedeljo, 12. aprila. Blestel je predvsem Ivo Ze­lič, ki je zmagal v tretji kate­goriji. S taktično dovršeno igro in z močno rezanimi žogicami je nasprotnike spravljal v obup. S tretjima mestoma sta navdušila Igor Gluvič in Darja Grom. V drugi kategoriji sta naša Franc Drolc in Damjan Đu­rić dosegla drugo in tretje mesto. Zmagal je večkratni državni prvak Jože Hafner iz Ljubljane. Hafnerja je edini v skupini premagal mladi kamniški up Žan Planinc, ki je potem podlegel psihične­mu pritisku in je po dveh nesrečnih porazih končal tekmovanje v tolažilni skupi­ni. V najmočnejši kategoriji smo gledali sanjski celjski finale. Matej Cvetko je prvič v karieri premagal najboljše­ga slovenskega amaterskega igralca Matevža Žganka. Tretje mesto sta si razdelila naš Marjan Nadvešnik in Gorazd Štor iz Velenja. Gledalci so uživali v vrhun­skih potezah mojstrov bele žogice in so pohvalili orga­nizacijo tekmovanja. 
Zanimivosti 

Planinski kotiček 

Bojan Pollak 
Obisk vodstva srbske planinske zveze 
V okviru sodelovanje med PZS in PSS je deset članov vodstva PSS od 27. do 29. marca obiskalo Kamnik, toč­neje Društvo GRS Kamnik. V petek jim je priznani stro­kovnjak za plazove mag. Miha Pavšek predaval o pla­zovih, nevarnostih v snegu in podobnem. Nato so odšli na Veliko planino, kjer so imeli v soboto tečaj reševanja izpod plazov, ki so ga za njih organizirali kamniški gorski reševalci. Popoldne so se vrnili v dolino in nato se jih je še sedem povzpelo na Kamniško sedlo, kjer so se naslednji dan udeležili tudi Kamniškega memoriala za smučko in cepin. Vmes pa so izmenjali svoje izkušnje in znanja s prisotnimi kam­niškimi gorskimi reševalci. 
Društvo GRS Kamnik skrbi za podmladek 
Društvo GRS Kamnik pred­vsem zadnja leta skrbi, da prihaja postopno do zamen­jave generacij. Zaradi dobre­ga sodelovanja s PD oz. AO Kamnik se vrste gorskih reševalcev precej pomlajuje­jo. Vendar postati gorski reševalec ni enostavno in hitro in v Kamniku je eden od osnovnih pogojev tudi to, da je tisti, ki bi rad pomagal reševati v gorah, alpinist. Nato pa mora opraviti uspo­sabljanje, tako v okviru društva kot v okviru GRZS. Letos je to uspelo Urbanu Novaku, ki je tako postal gorski reševalec z licenco. V reševalne vrste pa so se kot čisti začetniki oz. pripravni­ki vključili: Jaka Capuder, Blaž Gladek, Monika Pla­ninc, Marko Gradišnik, Matej Mučič, vsi iz AO Kamnik, in zdravnica Urška Ferk. 

Alpinistična šola je v polnem razmahu 
V novo alpinistično šolo se je vpisalo devet tečajnikov, ki že intenzivno izkoriščajo lepo vreme za pridobivanje praktičnih znanj iz plezanja. Vaje so v plezalnem vrtcu na Perovem, pa tudi na ploščah pod Trato, kjer so splezali že nekaj kratkih, toda večrazte­žajnih smeri. 
Prihaja čas cvetenja žafranov na Veliki planini 
Zadnji topli dnevi so pobrali precej snega in sezona žaf­ranov na Veliki planini se počasi začenja. Najprej na Gojški, nato na Mali in na koncu še na Veliki planini, kjer pričakujemo, da bo konec aprila, v začetku maja vse modro ... 
Športnica na lepotnem izboru 
Ljubljana – Na letošnjem trinajstem izboru Miss športa Slovenije 2015, ki je potekal minulo soboto, smo med osemnajstimi športni­cami in rekreativkami na modni brvi v štirih izhodih spremljali tudi osemnajstle­tno Majo Šlebir iz Stahovi­ce. Dekle je iz gorskega teka  presedlalo na novo šport­no disciplino, tek na sto metrov; jo pa, kot nam je povedala, šport sprošča in ji zbistri misli. A. B. 

Skupaj za zdravje 
Kamničan Vladimir Stanič je direktor prve ekološke trgovine pri nas, dolgoletni glavni trener Karate kluba Virtus Duplica in bivši kamniški godbenik. Dan po svetovnem dnevu zdravja, kjer je bila letošnja pozornost namenjena varni hrani, smo ga na prireditvi Skupaj za zdravje povprašali o 
ekološki hrani. 
Bojana Klemenc 

Kamnik – V četrtek, 9. apri­la, je v Matični knjižnici Kamnik potekala prireditev Skupaj za zdravje, na kateri so se obiskovalcem v popol­danskih urah predstavili lokalni ponudniki ekološko pridelane zdrave in okusne hrane in pripravkov, zvečer pa se je druženje zaključilo s predavanjem Marjetke Krač­man o prilagajanju prehra­njevanja pri različnih zdrav­stvenih omejitvah. V knjižnici smo ob tem poklepetali z Vladimirjem Staničem, direktorjem prve slovenske ekološke trgovine. 
Kalček je bila prva slovenska ekološka trgovina, danes je tovrstne ponudbe veliko več. Kaj se je v vseh teh letih spremenilo? 
»Predvsem ponudba. Proda­jalna z ekološkimi izdelki je bila pred petindvajsetimi leti posebnost. Kupcev je bilo v začetku malo in so predvsem prihajali iz vrst vegetarijancev in veganov. Slovenskih ekoloških izdel­kov ni bilo za dobiti. Kalček je oral ledino na ekološkem trgu v Sloveniji. Mnogim slovenskim kmetom, ki so se odločili za ekološko pri­delavo, je bil Kalček prvo prodajno mesto in stik s kupci. Sedaj je ekoloških trgovin po Sloveniji že veli­ko in tudi konvencionalne trgovske družbe uvajajo eko­loške izdelke v svojo ponud­bo – nekateri že zato, ker je danes eko © in© . Čeprav je vse več domačih ekoloških pri­delkov, slovenska pridelava še ne more zadovoljiti vseh potreb kupcev.« 
Kolikšno osveščenost opaža­te pri slovenski prehrambni verigi – od pridelave do kup­ca? 
»Spodbudno je, da se o eko­loški prehrani veliko piše in govori. Žal država ne spod­buja pridelave in nakupov zdravih ekoloških izdelkov. Kupovanje zdrave prehrane bi lahko kupcem omogočili denimo z nižjo obdavčitvijo. Opažam, da si naši kupci pridobivajo informacije pre­ko spleta in eko revij, v trgo­vini berejo deklaracije, zani­majo jih poreklo in certifika­ti, svoje izkušnje pa so prip­ravljeni deliti tudi z drugimi kupci. Želimo prispevati k ozaveščanju zdravega nači­na življenja, zato nudimo številna brezplačna predava­nja in delavnice o pripravi eko hrane. Veseli me, da je osveščenost o zdravi prehra­ni boljša, a se lahko še izbo­ljša.« 
Kakšne so prednosti ekološ­ke hrane? 
»Pri pridelavi ekološke hra­ne se ne uporabljajo pestici­di, fungicidi in podobno, predelana hrana pa je brez kemijskih dodatkov. Ekološ-ko kmetovanje ne dovoljuje uporabe kemičnih sredstev, razkuženih semen, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih orga­nizmov, sintetičnih dodat­kov v krmilih in kakršnega koli zdravljenja živali s kemoterapevtiki. Pri prede­lavi se poskuša v največji meri ohraniti hranilne sno­vi, ki jih vsebuje pridelek. Uporaba umetnih konzer­vansov in barvil ni dovolje­na, zato so ekološka živila bistveno bolj kakovostna. Ekološko kmetijstvo nam zagotavlja hrano, s katero smo bolj zdravi, hkrati pa ohranja naravo – pomaga ohranjati čist zrak in vodo ter celotno bogastvo žival­skega in rastlinskega sveta, minimalno obremenjuje okolje, ohranja rodovitnost tal in ščiti naravne življenj­ske vire. Pri predelanih izdelkih mora biti 95 odstot­kov sestavin sledljivih iz eko-pridelave, seznam morebitnih dodatkov je omejen le na dodatke narav­nega izvora. Ekološka živila so živila z visoko kakovostno prehrambno vrednostjo, odlikuje pa jih višja vseb­nost vitaminov in mineralov ter bogatejši okus.« 

Kako se prehranjuje vaša družina? 
»Spreminjanje prehranje­valnih navad je proces in odkrito povem, da še vedno kupimo tudi konvencional­ne izdelke, poskušamo pa jih omejiti na najmanjše možno število. Nekatere pri­delke kupujemo pri kmetih, ki jih poznamo in jim zau­pamo, imamo pa tudi lasten vrt, na katerem ne uporab­ljamo umetnih gnojil.« 
Kamničani vas poznajo kot karateista in glasbenika. Od kod povezava z zdravo hra­no? 
»Mislim, da so za zdrav način življenja potrebne tri stvari: redno gibanje, notra­nji mir in zdrava prehrana. S karatejem že sedemintri­deset let skrbim za redno vadbo in notranji mir, k dobremu počutju mi poma­ga tudi glasba, ki me sprem­lja še od otroških let. Manj­kala je še tretja komponenta 
– zdrava prehrana. Ko se mi je ponudila prilož­nost, da se začnem ukvarjati z zdravo hrano, sem jo z veseljem sprejel. Rad bi poudaril, da včasih ljudje v naših trgovinah iščejo reši­tev svojih težav izključno s spremembo prehrane, poza­bljajo pa še na drugi dve komponenti. Tudi če se pri prehrani včasih pregrešimo, lahko telesu z vadbo poma­gamo, da izloči strupe, ki so se nabrali pri uživanju nee­kološke prehrane, in če dodamo še notranji mir, smo na poti k boljšemu zdravju in bolj kvalitetnemu življenju.« 


Čaka na svojo priložnost 
Kamničan Rene Šantić se je v resničnostnem šovu Bar na Planet TV  obdržal kar nekaj časa, vseeno pa smo gledalci mogoče pričakovali, da bo ostal celo dlje.
Alenka Brun vreden. Upam, da se bo 
zame našlo nekaj v smeri Kamnik – Dokler šov še promocije in fitnesa. Pripra­poteka, svojih © sotrpinov© v vljen pa sem tudi na druge ljubljanskem baru simpatič-ponudbe, ki bi mi razširile ni Kamničan ne more obis-obzorje.« Izrazitega favorita kati. V prihodnje pa z vesel-med barovci za zmago jem, saj bi z nekaterimi rad nima, če pa bi ostal v šovu ohranil prijateljske odnose. do konca in osvojil denarno Vsekakor bo ostal prijatelj s nagrado, bi si z njo popravil Suzano. »Suzana je super svojo in mamino eksistenč­punca, vendar sem mnenja, no situacijo. »Upam, da bo da bo najin odnos v realnem kljub izpadu iz oddaje še svetu prijateljski. Mislim pa, bila kakšna priložnost, da s da gostinstvo ni pravi poklic trdim delom in promocijo zame, čeprav je spoštovanja iztržim nekaj iz tega.«



Foto: Tina Dokl
Foto: Planet TV 
Zanimivosti, križanka 

Maistrov ples v rdečem 
V soboto, 18. aprila, je bila Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik v znamenju plesa in rdeče barve, denar, ki so ga ob tem zbrali, pa bodo namenili ureditvi učilnice na prostem. 
Jasna Paladin 
Kamnik – »Na naši šoli si že dlje časa prizadevamo uredi­ti našo okolico in arhitektur­no precej zaprto stavbo bolj odpreti navzven. Povezali smo se s Skupino Štajn in našli nekaj možnih področij. Za telovadnico bomo čez po­letje tako uredili kolesarski poligon, ob izhodu iz jedilni­ce pa učilnico na prostem za naše dijake in vse te načrte smo povezali s 1. pomla­dnim Maistrovim plesom v rdečem, saj bomo del sred­stev, zbranih z vstopninami, namenili prav slednjemu. Prav tako smo želeli pope­striti družabno življenje v Kamniku in še bolj povezati dijake, njihove starše in dru­ge občane, ne nazadnje pa smo mnenja, da morajo naši dijaki, bodoči intelektualci, znati tudi plesati in se temu primerno urediti,« je pove­dal ravnatelj Šemso Mujano­vič, zadovoljen, da so s ple­som dosegli svoj namen. V avli GSŠRM se je tako cel sobotni večer vrtelo okoli petintrideset parov, ki so morali k svojim oblekam do­dati vsaj nekaj v rdeči barvi. 

Poleg dobre glasbe in prije­tnega vzdušja je večer za­znamovala tudi odlična ve­čerja. In čeprav je bilo ple­salcev na prvem plesu neko­liko manj, kot so organiza­torji pričakovali, so bili tisti, ki so na ples prišli, tako navdušeni, da so se na GSŠRM že odločili, da bo Maistrov pomladni ples v rdečem odslej tradicionalen. 
Tradicionalno srečanje 

»Solidarcev« 

Jasna Paladin 

Kamnik – V dvorani nad ka­varno Veronika so se minuli petek, 17. aprila, znova zbra­li člani, podporniki in prija­telji Delavskega kulturnega društva (DKD) Solidarnost Kamnik na svojem že 16. tradicionalnem srečanju »Solidarcev«. Prvo tovrstno srečanje so pripravili ob svo­ji osemdesetletnici, saj letos praznujejo že 96-letnico svojega delovanja. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik društva Martin Gorenc, ki je skupaj z Zlatko Levstek poskrbel tudi za ve­zno besedo. Dvorana pa je bila nato skorajda pretesna za bogat kulturni program, ki so ga pripravili. V koncertnem sporedu so nastopili: pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost pod vod­stvom Marka Tirana, mladi pevci Otroškega pevskega zbora Vrabčki DKD Solidar­nost pod vodstvom Marine Aparnik, pevke Ženskega pev­skega zbora DKD Solidarnost pod vodstvom Marka Tirana in nato še člani Pihalnega or­kestra DKD Solidarnost, ki jih vodi dirigent Uroš Gorenc. Solidarce je letos z obiskom in spodbudnimi besedami počastil tudi podžupan Ma­tej Slapar. 


Velik uspeh Folklorne skupine Kamnik 
Kamnik – Člani Folklorne skupine Kamnik so svoj nastop na nedavnem območnem srečanju folklornih skupin opravili z odliko. »Strokovni spremljevalec srečanja Vasja Samec je predstavljeno koreografijo in izvedbo koroških plesov z na­slovom Muho lovit prepoznal kot dovolj dinamično, zanimi­
vo in svežo za skupno oceno 9, kar skupini določa zaenkrat še neuradni državni nivo. Skupina se bo 9. maja predstavila še na regijskem srečanju v Radovljici, kjer bomo poskušali prepričati in navdušiti še državni selektorki za morebitno uvrstitev na eno izmed dveh državnih srečanj. Kakorkoli, za­dovoljni smo, da smo vsako leto boljši, ocena pa nam pred­stavlja dobro motivacijo za delo v prihodnosti,« je sporočil 
Foto: Matic Zorman 

Šolska avla se je spremenila v gala plesišče, po katerem se Med plesalci, ki so z nakupom vstopnine prispevali za 
je vrtelo okoli petintrideset parov. / Foto: Matic Zorman učilnico na prostem, je bil tudi ravnatelj Šemso Mujanovič. 
predsednik Folklorne skupine Kamnik Janez Hribar. J. P. 
Nagrade: 3-krat bon v vrednosti 6 EUR. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do srede, 6. maja 2015, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4. 

Prireditve 

Prireditve v aprilu in maju 

Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si 

RECIKLARNICA 

Sobota, 25. aprila, med 9.30 in 17. uro 
(Festna Vesna, Šutna, Park Evropa, Mestni vrtiček pri Kolodvorski) 
Spomladansko rajanje v mestnem središču Kamnika Garažna razprodaja, menjalni krog, aktivnosti za otroke, izdelava visokih gred, predavanje o balkonskem vrtnarjenju in še veliko več 
Organizatorja: Reciklarnica in KUD Kufr 
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK 
Sobota, 25. aprila, od 8. do 13. ure, Glavni trg 
Tržnica Okusi Kamnika Podeželje in Eko Tržnica lokalnih ponudnikov domače hrane, vrtnin, cvetja, zelišč in otroška delavnica Mali vrtnarček (od 10. do 12. ure) 
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK 

Torek, 28. aprila, ob 19. uri, Matična knjižnica Kamnik 
Pogovor o knjigi: Bil sem kuhar maršala Tita Avtor bo spregovoril o svoji poklicni kuharski poti na Brdu, kjer je bil pogost gost tudi Tito. 
Sreda, 6. maja ob 19. uri, Knjižnica Komenda 
Nina Polajnar: Predavanje o hišah 
Petek, 15. maja, ob 18. uri, Lončarjev muzej, Podboršt 
Kamniške pravljične poti 

Predstavitev knjige s pripovedovanjem pravljic 
Z nami bodo pripovedovalci: Irena Cerar, Rok Kušlan, Breda Podbrež­nik Vukmir ter Ivanka Učakar. 
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK 

Petek, 24. aprila, ob 21. uri, dvorišče gradu Zaprice 
Koncert Dre Hočevar trio Dre Hočevar, bobni, elektronika; Bram De Looze, klaviature; Lester St. Louis, violončelo; Matic Sterle, slika 
Vstop: prostovoljni prispevki 

Organizator: Neformalni kolektiv Gonzo Tech v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik 
Sreda, 6. maja, ob 19. uri, grad Zaprice 
Predstavitev knjige Vlada Motnikarja: Kamniška knjiga. Pesmi, zgodbe in pričevanja. 
V Kamniški knjigi iz zbirke t. i. mestnih knjig, ki jih izdaja Slovenska matica, so zbrani literarni prispevki, zgodovinska pričevanja in likov­ne upodobitve Kamnika. 
Sreda, 13. maja, ob 19. uri, grad Zaprice 
Predavanje Marka Trobevška: Barok – sijaj zmagovite cerkve 
(cikel Kulturna zgodovina od srednjega veka do industrijske revolucije) 
DOM KULTURE KAMNIK 

Sreda, 29. aprila, ob 21.30 v Klubu Kino dom 
Swing v Kamniku 
Plesni večer, vstop prost! 

Torek, 5. maja, ob 18. uri, Velika dvorana DKK 
Gledališka skupina GSŠRM Kamnik Rudolfi: R.U.R. 
Fantazijska drama, vstopnina: 5 evrov/2 evra – mladi do 26 let 
Torek, 5. maja, ob 20. uri, Klub Kino dom 
Andrej Težak – Tešky: Tešky dela prvi celovečerec 
Celovečerna stand up komedija, vstopnina: 3 evre 
Petek, 8. maja, ob 20. uri, Velika dvorana DKK 
Gledališka skupina Oksimoron: Panj 
Črna komedija – PREMIERA!, vstopnina: 5 evrov 
Sobota, 9. maja, ob 20. uri, Velika dvorana DKK 
Gledališka skupina Oksimoron: Panj 
Črna komedija – prva ponovitev, vstopnina: 5 evrov 
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK 
Petek, 24. aprila, ob 21. uri 
Jam Session 
Zmes nepričakovane glasbe 
Vstop prost! 

Dobrodelni Lionsi in Neumrljivi 
V Domu kulture Kamnik je Lions klub Kamnik v petek, 10. aprila, organiziral svojo tradicionalno letno 
dobrodelno prireditev. 
Andreja Eržen Firšt 

Kamnik – Predstava The Immortals – Neumrljivi, ki jo je izvedla angleška gleda­liška skupina GSŠRM Kam­nik, je bila nepozabno doži­vetje. Tako za gledalce, ki so uživali v profesionalni izve­dbi, kot tudi za nastopajoče, ki so se z veseljem odzvali povabilu k sodelovanju v dobrodelni prireditvi. Ekipa skoraj petdesetih nas­topajočih pod mentorstvom Katje Balantič, skupaj z avtorjem besedila Milanom Mandeljcem in glasbeni­kom Maticem Smolnikar­jem, ki je prispeval tudi nekaj avtorske glasbe, je izvedla pravi glasbeni spek­takel v angleškem jeziku, z napeto zgodbo, polno čarov­nic in čarovnikov ter večne­ga boja med dobrim in zlim, ki ga je dopolnjevala odlična glasba in energija igralcev. Predstava je bila uspešna tudi z vidika dobrodelnosti; gledalci so Dom kulture Kamnik zasedli do zadnjega sedeža in s svojo prisotnos­tjo pripomogli pri zbiranju sredstev. V Lions klubu Kamnik smo zadovoljni, da se je še enkrat več pokazalo, kako je za dober namen pam, ki so se vsi odpovedali honorarju ter seveda vsem obiskovalkam in obiskoval­cem za nakup vstopnic. Zbrana sredstva bomo kam­niški Lionisti namenili dru­žini dijakinje kamniške gimnazije. 

pomembno sodelovanje šte­vilnih različnih akterjev. Med kratkim premorom se je predsednik Lions kluba Kamnik Brane Golubović zahvalil angleški gledališki skupini GSŠRM Kamnik, orkestru ter tehničnim eki-
Mednarodni dobrodelni tek znova tudi po ulicah Kamnika 
V nedeljo, 3. maja, bo na kar 35 lokacijah po vsem svetu – tudi v občini Kamnik – potekal dobrodelni 
tek Wings for life World run. 
Jasna Paladin 

Kamnik – Eden največjih športno-dobrodelnih dogodkov na svetu, ki je namenjen zbiranju sred­stev za raziskave poškodb hrbtenjače, bo letos potekal že drugič, in sicer 3. maja, v 33 državah sveta in na šest­ih kontinentih. Organiza­torji bodo povsod 100 odstotkov od zbranih start­nin namenili v dobrodelni namen. Start slovenskega teka bo v Ljubljani ob 13. uri. »Tekmovanje Wings for life World run je drugačno, ker si tekači lahko sami izberejo razdaljo, ki jo bodo pretekli. Namesto da bi tekli do vnaprej določenega cilja, pravzaprav bežijo pred zasledovalnim vozi­lom, ki starta trideset minut za samim startom tekačev. Teka se lahko ude­ležijo vsi, od rekreativcev do maratoncev, znanih ose­bnosti in tistih, ki le želijo narediti nekaj dobrega. Pri­jave še vedno potekajo na spletni strani Wings for life World run,« vabijo organi­zatorji. 
Tekači bodo letos znova pri­tekli tudi v Kamnik, kjer se bodo na Glavnem trgu lahko okrepčali s priboljški Oku­sov Kamnika, ki jih bodo pripravili kamniški gostinci. Pot bodo, ob bučni spodbu­di gledalcev in energični glasbi Maistra Jaka, nadalje­vali mimo Malega gradu, po Šutni in naprej, dokler jih ne bo dohitela ciljna črta. 

Urbani sprehod Jane©s Walk 
V prvem tednu maja bodo po vsej Sloveniji potekali urbani sprehodi Jane s Walk, ki opozarjajo na 
hodljivost mest – letos tudi v Kamniku.  
Jasna Paladin  o pomenu pešačenja po vsak­ dnevno soočajo, ter omogoča­ novi uporabniki sami začeli z  
danjih opravkih in poudarjajo  jo oblikovanje pobud, kako  obuditvijo prostorov. »Skupaj  
Kamnik – Urbani sprehod,  učinek, ki ga imajo lahko  soseske narediti privlačnejše  se bomo dotaknili preteklosti  
ki nosi naslov Sive cone  pešci na urejanje mestnega  in prijetnejše za življenje. Na  in poskusili načrtovati priho- 
Kamnika, se bo zgodil 3.  prostora. Namenjeni so pove­ urbanem sprehodu po Kam­ dnost za pozabljene dele mes­ 
maja ob 11. uri z zborom  zovanju prebivalcev s sosedi  niku se bodo udeleženci z  ta. Sprehod bomo zaključili v  
pred cerkvijo na Šutni.  in sosesko in spodbujanju  organizatorji pogovarjali o  bivši kamniški smodnišnici,  
Mednarodni projekt Jane© s  pripadnosti območju bivanja.  možnih novih dejavnostih, ki  ki predstavlja največje degra- 
Walk združuje približno uro  Obenem sprehodi odpirajo  se lahko umestijo na zapušče­ dirano območje v Kamniku  
in pol trajajoče urbane spre­ priložnost za pogovor o teža­ na industrijska območja, ter  in morda tudi največji poten­ 
hode po mestih, ki ozaveščajo  vah, s katerimi se stanovalci  obiskali tiste objekte, kjer so  cial,« vabijo organizatorji.  

Zahvale 

Tatjana Hlačer 
Kamnik – Otroci skupinice Čebelica iz enote Marjetica vrtca Sonček so na pobudo in organizacijo ene izmed mamic obiskali Hišo kera­mike. Pričakali sva jih Ire­na in Tatjana, da sva jim predstavili vsaka svojo spe­cialnost, vreteno in poslika­vo. Takoj jih je pritegnilo vreteno, kjer se je vrtela kepa gline, ki se je pred otroškimi očmi spreminjala v gibanju na vretenu in se izoblikovala v posodico. Kot je komentirala vzgojiteljica: prava čarovnija. Medtem je 

Upokojenci tekmovali v pikadu 
Člani Društva upokojencev Kamnik so organizirali odprto prvenstvo Pokrajinske zveze 
DU Gorenjske. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Na tekmovanju, ki se je odvijalo v društvenih prostorih, se je pomerilo de-set društev ali kar sto deset tekmovalk in tekmovalcev, in sicer člani Društev upo­kojencev Kamnik, Lesce, Komenda, Dovje-Mojstrana, Kamna Gorica, Rateče-Pla­nica, Jesenice, Naklo, Škofja Loka, Žirovnica in Kokrica. Vsako društvo je v vsaki ka­tegoriji lahko nastopilo le z eno ekipo, ki so jo sestavljali štirje tekmovalci in ena re­zerva. Udeležence so pred začet­kom tekme pozdravili pred­sednik Društva upokojencev Kamnik Vinko Polak in Miha Prosen, v društvu za­dolžen za športne aktivnosti, ter tudi župan Marjan Šarec. Čeprav upokojenci radi pou­darjajo, da je bistvo njihovih športnih tekmovanj pred­vsem v druženju, tudi na tej tekmi tekmovalnega naboja ni manjkalo. V konkurenci žensk sta bili najboljši Mimi Vrhovnik in takoj za njo Zinka Zore (obe DU Kamnik), v konkurenci moških pa je pred Miho Prosenom (DU Kamnik) slavil Ivan Rozman (DU Le­sce). Ekipno – tako pri žen­skah, kot pri moških in še skupaj kot društvo – so na tekmi slavili Kamničani. Udeleženci so pohvalili zelo dobro organizacijo domače­ga društva, predvsem člane sekcije za pikado. 

Tim Sloge vabi na letovanje s poslanstvom 
Ljubljana – Družba Tim Sloge, otroška hiša slavja, kreativ­nosti in učenja vrednot, katere del so tudi nekatere Kamni­čanke, konec avgusta organizira počitniško letovanje v Baški na otoku Krku. »Naša vizija je popeljati na letovanje tudi čim več otrok iz socialno šibkih družin. Vse plemenite ljudi, starše, podjetja in znane osebnosti vabimo, da podarijo po­čitnice otroku, ki ga lahko sami izberejo. Možno je darovati tudi znesek po želji, s katerim bodo omogočili letovanje čim več otrokom, ki še niso bili na morju,« nam je povedala vodja projekta, Kamničanka Zala Grilc, in dodala, da imajo prostora za osemdeset otrok od 7. do 14. leta starosti. J. P. 
Dijaki v šolo z eno avtobusno vozovnico 
Kamnik – Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik je dosegla dogovor s Kam-Busom in Alpetourjem glede po­enotenja mesečne vozovnice za svoje dijake. Kot so nam sporočili, bodo dijaki, predvsem tisti z gorenjskega konca, ki se v šolo vozijo z obema prevoznikoma, z novim šolskim letom (od 1. septembra dalje) kupili le eno mesečno vozov­nico, s katero se bodo lahko vozili na avtobusih obeh ome­njenih družb. J. P. 
Najmlajši obiskali Hišo keramike na Šutni 

Irena poslikala cvetlični mo­tiv na biskvitno ploščico in pripravila različne podgla­zurne barve, da so otroci na­njo odtisnili svoje male prst­ke. Radovedno so jo opazo­vali tudi pri poslikavi. Plo­ščico bomo poglazirali in bo krasila steno v našem atelje­ju. Seveda pa ni šlo brez do­tika gline. Za ta namen sem prinesla za malčke, stare od enega do treh let, običajno glino, brez dodatkov, da jo lahko nesejo tudi v usta, pa ni nič narobe. Koščki gline so nastali kroglice in repki 
 Z veseljem so odnesli stvaritve s seboj. 
S plavanjem v Snoviku pomagali družini 
Snovik – V soboto, 11. aprila, so člani Leo kluba Kamnik in Terme Snovik pripravili dobrodelno akcijo z naslovom Pla­vam, da pomagam, s katero so 20 odstotkov od vsake proda­ne vstopnice namenili za dobrodelni namen. »Zbirali smo denar za družino iz Tuhinjske doline, ki se je znašla v stiski. Na dogodku je prisostvoval tudi zdaj že upokojeni plavalec in olimpijec Emil Tahirovič, ki nam je v pogovoru razkril marsi­katero podrobnost iz plavalnega sveta. Dan pa smo polepša­li tudi otrokom, ki so z animacijami in iskanjem skritega za­klada uživali v vodnih radostih,« je dogajanje povzel Bernard Jarc iz Term Snovik in napovedal, da bodo podobno akcijo v Snoviku pripravili tudi prihodnje leto. J. P. 
Zahvala za donacijo 

Društvo staršev otrok s posebnimi potrebami se iskreno zahvaljuje gospe Olgi Kotnik za njeno donacijo. S svojim darilom je prispevala sredstva za odprtje dnevnega centra gibalno oviranim osebam, ki nam bo omogočil srečnejše in kvalitetnejše življenje. Še enkrat iskrena hvala. 


POGREBNIK, d. o. o. 
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje 
T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com 


PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev – po Sloveniji in tujini) 



PRODAJA POGREBNE OPREME 



SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA 



NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE 

POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA 


FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA 



OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH 



IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM 



UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV 



VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC 



PREKOPI 




NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK 





OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI 

UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad) 

Po tulipanih  še rododendroni 
V Arboretumu Volčji Potok se jutri začenja tradicionalna, že 24. razstava tulipanov, po njej pa se bodo posvetili še rododendronom, ki so jih v parku prvič posadili že pred petdesetimi leti. Ob jubileju so jih v zgornjem angleškem parku zasadili še 250. 
Jasna Paladin 

Volčji Potok – V Arboretumu sicer še vedno odpravljajo po­sledice lanskoletnega žledolo­ma, a tega obiskovalci v parku skorajda ne opazijo več, čeprav je narava sama lani februarja polomila kar okoli 900 dreves v gozdnem in 300 dreves v parkovnem delu. Do sedaj so opravili že skoraj tisoč strojnih ur dela, izvlekli 2500 kubičnih metrov poškodovanih debel in vej, posadili 1500 novih dreve­snih sadik  in za vse skupaj 
V Arboretumu bo tudi letos zacvetelo več kot dva milijona
porabili skoraj 240 tisoč evrov. 
tulipanov in drugih spomladanskih cvetlic. / Foto: Gorazd Kavčič 
Obnovili so sanitarije 

»Veliko tistega, kar nam je lani zakuhala narava, smo že sanirali, a veliko dela nas še čaka. Popolnoma posledic ne bomo mogli nikdar odpraviti, načrtujemo pa glavnino uredi­ti do februarja prihodnje leto, ko bomo dokončno obnovili še gozdne poti, bregove jezer in potokov, senčni skalnjak in ruševine gradu na Grajskem hribu. A kljub vsemu je park zelo lep in tudi preko zime smo veliko naredili. Sanirali 
Predvsem najmlajši bodo letos znova lahko občudovali 
smo stranišča v zgornjem 
dinozavre, ki so prostor našli tudi pod streho. / Foto: Gorazd Kavčič
delu parka in jih končno ure­dili tudi za invalide. Naredili smo tudi novo kuliso Souva­nove graščine, saj je staro raz­trgal veter, in na tem mestu uredili prizorišče za koncerte in prireditve. Žal pa se kljub drugačnim napovedim in večletnim pripravam še vedno nismo lotili obnove glavnega vhoda. Dogovor z državo, ki je naš ustanovitelj, je bil, da nam za to zagotovi 200 tisoč evrov, preostalo pa prispevamo sami. Načrti so narejeni, tudi uskla­jeni z zavodom za varovanje kulturne dediščine, denar V sklopu sanacije žledoloma so v parku posadili že 1500 smo sami za to prihranili, novih dreves. / Foto: Gorazd Kavčič država pa naj bi svoj del zdaj črtala iz državnega proračuna. dva milijona tulipanov, 200 velikih rododendronov, ki so Sami pa naložbe ne moremo tisoč narcis, 10 tisoč hijacint jih pripeljali iz Nemčije in financirati,« je na novinarski in mnogo drugih spomla­bodo v zgornjem angleškem konferenci ob začetku sezone danskih cvetlic. Skupaj z vrt­parku, kjer je zanje idealna povedal direktor Arboretuma narskim sejmom in sejmom mikroklima, na polno zacve­Volčji Potok Aleš Ocepek. vrtne opreme bo razstava na teli že sredi maja. V Arbore­
ogled od 25. aprila do 3. maja, tumu pa že nekaj let ne gre 
Več kot dva milijona 

za tem pa bodo veliko pozor­tudi brez dinozavrov. Letos 
tulipanov 

nosti deležni tudi rododen­jih bo na ogled nekoliko V parku so se zadnje tedne droni, ki so jih v parku prvič manj, so pa prav vsi premi­intenzivno pripravljali na že zasadili pred petdesetimi kajoči, na ogled pa bodo v 
24. spomladansko razstavo, leti. Obletnico bodo prazno­posebnem pokritem delu in za katero so oktobra posadili vali z zasaditvijo 250 novih drugod po parku. 
Tekma z vlečnimi psi v Mekinjah 
Jasna Paladin deljek, 27. aprila, organizi­niki podali na pet kilomet­
ral t. i. Canicross – Bikejo­rov dolgo pot. Start v kate­Mekinje – Slovenski klub ring Mekinje 2015, ki bo gorijah Canicross bo ob vodnikov vlečnih psov bo potekal skupaj z Mekinj­11.30, v Bikejoring ob 12.30, skupaj s Športno­kulturnim skim krosom. Vlečni psi se razglasitev rezultatov pa bo društvom Mekinje v pone­bodo skupaj s svojimi last­ob 14. uri. 
Kristijan Erjavec 

Kamnik – S starta se je kljub nizkim temperaturam, dežju in blatu pognalo 68 tekmovalcev, v takšnih raz­merah pa sta bila najboljša Tadej Razpet iz Pedal Racing in Italijanka Giulia Albanese iz U. C. Caprivese. Razpet je bil v prvi in drugi etapi drugi najhitrejši in se prebil v vodstvo, ki mu ga do konca ni odvzel nihče več, tudi zaradi vse slabših raz­mer na progi. Drugi je bil na koncu Nejc Huth iz Energi­jateam.com, ki je za zmago­valcem zaostal štiri sekunde, tretji pa še en član domžal­ske ekipe Tomaž Oražem. Za Albanesejevo, ki je bil najboljša že na dirki v Trstu, je končala Avstrijka Fleur Jeanquartier, omenjeni sta bili tudi edini tekmovalki. Najboljši mladinec je bil Grega Žvan (MBKsportR.si), v kategoriji master 2 je zma­gal Hrvat Andrej Stroj (BK Opušteno), v kategoriji mas­
Dirka za sneto skiro 

V soboto, 18. aprila, je kamniški gorskokolesarski klub Calcit Bike Team gostil prvo tekmo serije SloEnduro 4fun. 
»Vsi so zmrzovali, ampak dogodek je uspel. Hvala tekmovalcem, ki so se kljub slabemu vremenu podali na dirko in se, upam, tudi zabavali.« 
ter 1 pa Jaka Tancik (Energi­jateam.com), ki je dobil tudi nagrado za največ opravlje­nih voženj na drugi trasi, prevozil jo je petkrat. V kate­goriji HOBI je slavil Avstri­jec Martin Obernaus. Iz vrst Calcit Bike Teama je bilo na startu pet tekmoval­cev. Miha Spruk je bil 27., tik za njim je končal Mohor Vrhovnik, Jan Balantič je bil 30., Grega Bernot pa 31. Rok Traven ni končal dirke. »Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so v tako slabih razmerah pomagali pri organizaciji dogodka: redar­jem, starterjem, prijavni slu­žbi, Andreju Deklevi, gor­skim reševalcem, fotogra­fom ... Vsi so zmrzovali, ampak so se zelo potrudili, da je dogodek uspel. Hvala tudi tekmovalcem, ki so se kljub slabim napovedim in vremenu podali na dirko in dali vse od sebe in se, upam, da tudi zabavali. Bilo jih je 68, če pa bi bilo vreme vsaj malo pomladno, verjamem, da bi bilo na startu zagotovo sto ljudi. S končnim izkupi­čkom tekmovanja sem zado­voljen, zadovoljen sem tudi, ker je bila na startu medna­rodna zasedba ter veliko novih obrazov. Upam, da jih še srečam na enduro trailih. Imamo tudi nekaj stvari, ki jih bom v prihodnosti lahko še izboljšali. Za naprej pa obljubljam še kakšno zani­mivo presenečenje na Endu­ro Kamnik, Dirki za sneto skiro,« je dogodek komenti­ral vodja tekmovanja Miha Spruk.