Litijski predaleč izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Alojzija Vehovec, Marija Zore, Rafaela Mele in Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj. Naklada — 1700 izvodov. Leto XVIII. Litija, maj 1977 Številka 5 TITO V, ■jgnpfniiofr v tefe-,'razde>ljili je.pldl^ ^gstvd^arovari^ptČrMŠfc SjjpiČrz besSuamiie^^italiz^ggCp&Se^F 'dlaJ^emTv^delajjji^j jsjgnj uj\n r i "Icate^ iejp-.^il ^a-'kTj'Učavnica^a".'-Pd^dhn ik"' z»upaL od»b<\ (ifcsjn bil pfci :asnil Kb, Kun™ reb, Kamnal .in brezupno .dnisti Iti^prist; f/b bile d| Titu je hnorejo m ^dobrfl ^■stal H IPgffiine SI Wm- domovi 0. V teh lJ d,zapirali. Pl | tov. Tita M btjn službe. F ■tifleval del: strani Švl POT Na skupni seji zveznega zbora republik in pokrajin skupščine J v torek, 17. 5. 1977 so delegati podprli predlog zvezne konten Jugoslavije, ki je izražal misli i Jugoslovanov, da tovarišu Titu delijo odličje narodnega heroja, nastalo med vojno, natančneje 1 1943. Prvikrat je tovariš Tito postal’ heroj že med vojno, na seji pred AVNOJ 19. decembra 1944. Takrat je da to priznanje ne pripada samo njemu, vrhovnemu komandantu, ampak tudi tistim, ki so prelivali kri po vsej Jugo: V to priznanje je vtkana vsa njihov; tvovalnost in prizadevanje v NOB. Pred petimi leti, za svoj ose, stni dan, je postal narodni V treh desetletjih od 1944 in je ostal simbol hrabrosti in požrt nosti v boju za napredek samou politike neuvrščenosti in miru v s7 lijonom zatiranih po svetu je njegovo postala luč, ki jim je kazala pravo svobodo. Ko je na svečanosti, 24. m; 1972 sprejemal visoko odlikovanje, je1 tako, kot leta 1944 dejal, da je to priz: za vse naše delovne ljudi, za vse njegove1 delavce. Skupaj so se dolga leta bojevali srečnejše življenje bodočih generacij. Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije j predlagala v letošnjem letu jubilejev, da1 tov. Tito tretjič dobi RED NARODNEGA HEROJA. Predlog je delegatom obeh zborov obrazložil predsednik ZK SZDL Jugoslavije, Dušan Petrovič. Tov. Tito ga mora dobiti zato, ker je osebnost, ki ne pripada samo nam, marveč vsemu svetu. Tu je skup_ vsebina tisoč predlogov, ki še ved: jajo iz tisoč kolektivov, od tisoč p, kov, iz tisoč krajev. V vseh tel je Tito opisan kot naj večji bo: preteklih in današnjih dni. Vs vezuje rdeča nit neizmerne^ hvale tovarišu Titu za vse lepše življenje vseh naro Titove Jugoslavije, kak državo v marsikaterem to smo mi vsi. Naše bratstvo in e: socializem, neodvisno, dosegamo, so poveza Jasne, nedvoumne besede, s katerimi feulwyem izkoriščanju in jih vodil v stavke, k, da je bilo delavsko gibanje brez £lstva. Spoznal je, da se morajo proti frakcionaštvu, za čisto ^iščenje partije je trajal vse h teh letih je bil večkrat Zagrebu je bil zaprt v je bil premeščen v začela delovati re-ito je ves čas po-r se pridno pri-remestili so ga zpustili so ga mora živeti v !i podredil, ker ja. Bil je pre-ilegalo, najprej feb. Postal je član omiteja za Hrvatsko, sto-J in bil izvoljen za organizacij-ja_.'-Prizadeval si je, da bi bilo par-čim bližje osnovnim organi-heposrednih stikih z njimi. Je-ostal sekretar CK KPJ. Tedaj ovo poglavje v zgodovini naše vodstvo so sestavljali mladi zrasli od spodaj, iz ljudstva, je bilo sposobno in enotno. Par-a pripravljena na svojo najtežjo ^poznali fašistično in nacio-t. Ko so 6. aprila sovraž-so kralj in člani vlade sV^j narod pustili brez seji tujhAin Tgsfe^^dO^Vkojnvmisti. -Na £ ja‘jj^B^^1^^pmiteia 4. julija "et sklep, da se narodnoosvo- ^^Tifcjezfe dfi.tafidga'lbčetka z za-Si^rb^^v^chit^vdikt) bijko^^sak naš iJti šlaVnStepopejo ttiVinucdov. SpQfildfcio>^lsamo _______ ijjgjl J°- 10 udeležen:u^UrmAtev tierevi, „ "Ifrzasedanje " leta'1945 prikrmaril Zdj o 5 ■«¥i§,tdf^5ee> Zavladal ]0mir. Meč Med J&lgimi ' ostpo prav ■ ?T2 * Titova pot Nadaljevanje s 1. strani nič nedotaknjenega, celega, ohranjenega. Danes si težko zamislimo, kakšna je bila dežela potem, ko so se po nji štiri leta valili tanki, ko so letala na gosto sejala bombe, ko so požgali in uničili toliko domov in tovarn. Deželi je grozila lakota, ker je med obdobjem setve še divjala vojna. Zopet je bil tovariš Tito tisti, ki je poiskal rešitev. - naša pot hkrati pa zahtevali, da oni spoštujejo našo neodvisnost, in da se ne vmešavajo v našo politiko. Sovjetska zveza je zaradi tega povečala pritisk, celo odkrito grozila, če se ne bomo odpovedali svoji poti. čeprav v najtežjih okoliščinah povojne graditve in v skrbi, kako bomo nahranili vse ljudi, je tov. Tito odgovoril z odločnim: »NE!« Povečali so pritisk, a naleteli še na trdnejšo, jekleno odločnost. Leta 1950 so dobili delavci tovar- danes pogledamo te ogromne napore delovnih ljudi, ki vedo kaj hočejo, kaj imajo v glavi in kaj v rokah, vemo, da smo dosegli velikanski uspeh.« Naša notranja politika je bila v teh letih usmerjena v utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov. Tov. Tito ob vsaki priložnosti poudarja, da so lahko le složni in strnjeni ljudje vseh narodov in narodnosti dovolj močni, da ubranijo pridobljeno. Apetiti tujih držav še niso prenehali. V vseh naših ljudeh je trdno zasidrana misel: TUJEGA NOČEMO — SVOJEGA NE DAMO. 16. 4. 1977 smo v Litiji sprejeli zvezno Titovo štafeto. Na košarkarskem igrišču smo prebrali pozdrave našemu dragemu maršalu in priredili kratek kulturni program. Nato so pohiteli še v mnoge druge kraje. Pozval je na delo mladino, katere geslo je bilo: »Ne bo počitka, dokler 'bo trajala obnova!« Obnavljali smo domovino in hkrati šli po lastni poti v socializem, želeli smo si in tudi sklepali prijateljstvo z vsemi državami, ne v upravljanje. Samoupravljanje je doseglo tak uspeh in obrodilo tako uspešne sadove, da je tov. Tito leta 1971, na velikem kongresu samoupravljavcev dejal: »Lahko smo zadovoljni s tem, kar smo dosegli. Mnogo smo se morali mučiti v teh letih. Toda če Našo zunanjo politiko pa usmerja tov. Tito pravzaprav preko svojih dveh gesel: miroljubno sodelovanje in neuvrščenost, Titova zamisel o neuvrščenosti je postala ena najbolj dragocenih vrednosti povojnega obdobja. Zato ni moglo biti drugače, kot da je bila prva konferenca neuvrščenih držav prav v Beogradu. To je bil prvi korak, da so se začeli neuvrščeni, tisti, ki si želijo, da bi se narodi spoštovali in živeli v prijateljstvu, združevati. Tita po svetu upravičeno imenujejo »poslanca miru«, saj je med številnimi mirovnimi poslanstvi prepotoval skoraj ves svet, in se srečal s stotinami najpomembnejših ljudi na svetu! V letošnjem letu poslavljamo njegov 85. rojstni dan in 40. obletnico prihoda -na vodstvo KPJ. Proslave bodo potekale v znamenju novih delovnih zmag, počastitev spomina na dogodke v NOB in kovanju načrtov za nadaljnjo krepitev in rast SFRJ. S Titom bodo praznovali vsi narodi Jugoslavije z zavestjo, da bodo čuvali vse dosedanje pridobitve in jih tako ohranili za bodoče rodove. M. Malenšek Prevzem štafetne palice na meji naše občine. VSEBINA STRAN 1 — Titova pot — naša pot STRAN 3 — Koliko zaslužim — Prvo tromesečje STRAN 4 — Predilni stroj BD200RC in OE — rotorsko predenje STRAN 5 — obveščanje delavcev ... STRAN 6 — Letovanje — Požar v sukalnici STRAN 7 — Alarmna znamenja — Prometno gospodarstvo ... STRAN 8 — Poškodbe... — Kadrovske vesti STRAN 9 — Upokojili sta se — Promet v Ljubljani STRAN 10 — Šport in razvedrilo STRAN 12 — Križanka Z letošnjega prvomajskega srečanja Litijanov na Sitarjevcu — pri TV pretvorniku Štafeta zapušča Gabrovko — hiti proti Litiji. Koliko zaslužim? »Samo pomisli: elektrika 700 din, RTV 92 din, stanovanje 820 din, vrtec 700 din, sinu moram kupiti hlače, hčerki čevlje in možu jopico. Pa živeti tudi moramo, mesec je dolg.« »Pa misliš, da boš lahko vse to kupila s plačo? Ali veš, koliko boš zaslužila, da lahko tako naprej planiraš? Jaz razdelim denar šele potem, ko ga dobim.« Z letošnjim letom ponovno prehajamo v obdobje, ko je mogoče primerjati finančne dosežke s predhodnim letom. Nov način obračunavanja dohodka se je v vsakdanji praksi uveljavil, prav tako Zakon o obveznem zavarovanju plačil. Težje pa je rezultate primerjati z več leti nazaj, ker so bila merila za obračun drugačna. Tudi primerjava s prvim tromesečjem preteklega leta je le približna, ker lani za to obdobje nismo delali finančnega obračuna. Proizvodnja bombažne preje se je v tem obdobju v primerjavi z lanskim letom povečala za 23,7 °/o, stanične znižala za 28 % in česane znižala za 59 °/o. Tudi proizvodnja sintetične preje je manjša za 2,5 %. Celotna proizvodnja preje je večja za 4 % od lanskih 1.666 ton, na letos proizvedenih 1.736 ton, predvsem na račun zelo povečane proizvodnje bombažne preje. Vsekakor pa tak asortiman proizvodnje ni ugoden z dohodkovnega vidika: zato je bila že v marcu zastavljena akcija za spremembo asorti-mana v korist sintetične in česane preje, ker pri bombažni skoraj nič ne zaslužimo, zaradi drage surovine. Prodaja v tem letu dobro teče. Prodali smo vso proizvodnjo letošnjega leta in še nekaj lanskih zalog, za kar smo iztržili 101 milij. din. Izvozili smo 142 ton preje, kar je več od planirane količine, vendar za 192 ton manj kot lani. Vso prejo smo izvozili na konvertibilno področje. Zaloge gotovih izdelkov so minimalne, komaj v višini enodnevne proizvodnje. Prodano prejo so kupci v večini Plačevali z gotovino v zako- »Res je. Ves mesec delam, pa ne vem, koliko bom zaslužila.« Prisluhnil sem ondan temu »nenavadnemu« pogovoru in se zamislil. Saj smo vendar samoupravljale;, razpolagamo z družbenimi sredstvi, ustvarjamo dohodek. Na sestankih dolgo razpravljamo o celotnem dohodku, bruto in neto, o skladih, poslovanju, o izvršitvah planov, o investicijah. Poslu- Finančni plan za letošnje leto smo postavljali pogumno, z nekoliko višjimi cilji kot lani, saj smo upravičeno pričakovali, da bodo najkasneje v prvem tromesečju povišane cene preji. To vprašanje pa še do danes, čeprav smo že proti koncu maja, ni rešeno. Znatno je vplivalo že na rezultat prvega tromesečja, čeprav smo delno predelovali še surovine, kupljene po starih cenah. Še z večjo zaskrbljenostjo pričakujemo obračun polletja, ki bo zajel še nekatere dodatne stroške prvega tromesečja. nitih rokih, le manjši del prodaje je bil krit z menicami. Lahko rečemo, da ima nov plačilni sistem ugodne posledice. Prav to nam je omogočilo, da smo lahko nakupili večje zaloge surovin. Vežejo nam sicer 113 milij. din obratnih sredstev, vendar je denar v surovinah pametno naložen, saj cene tem stalno naraščajo. Prodaja lanskoletnih zalog (50 ton) je ugodno vplivala na ostanek dohodka v prvem tromesečju, ker smo del stroškov teh zalog pokrili že z lanskoletnim dohodkom. Sprejete proizvodne naloge so zahtevale večje število delavcev. Poprečno število je ob koncu tromesečja narastki na 1179 delavcev, ali za 12 oseb. Zanimivo pa je, da je bilo v primerjavi z lanskim obdobjem letos v prvih treh mesecih koriščenega manj rednega dopusta, manjši pa so bili tudi bolniški izostanki. Osebni dohodki so v odnosu na lansko tromesečje nekoliko višji, gledano na poprečje leta 1976, pa so večji le za 1 %. Poprečni mesečni osebni dohodek je 3.630 din. A. K. šamo, razpravljamo, izprašujemo, glasujemo! O milijonih in milijardah teče beseda. Pa da bi si delavec ne znal izračunati svojega osebnega dohodka? Poklepetal sem s sodelavci, postavil sem jim eno samo vprašanje: ALI BI SI ZNALI IZRAČUNATI OSEBNI DOHODEK ZA TA MESEC? Preberite odgovore! Pomislite, kako bi vi odgovorili! Tov. MILKA NOVAK ve, da je osebni dohodek odvisen od dosežene norme, drugih komponent ne pozna. Rada bi si znala izračunati osebni dohodek. Marjan Vrbovšek: pozna več tvorcev, (ki vplivajo na višino dohodka. Naštel je naslednje: število ur, točkovni sistem, nočni dodatek, redni dopust. Ti in ostali elementi vplivajo na bruto osebni dohodek. Da dobimo čisti dohodek, moramo nekaj odšteti. Koliko in kaj odštejemo, ne ve. Odtegljaje prebere na plačilni listi. »Osebni dohodki so odvisni od točke, ta pa od proizvodnje in prodaje,« je povedal VRATAR, JAKOB SKUBIC. Obračun plač je zanj zelo zapleten, tudi na plačilnem seznamu se težko znajde. Pravi, da je bilo včasih bolj enostavno. Vedno je vnaprej vedel, koliko bo zaslužil. Tov. Valentina Sernel in Anica Bene ne vesta kalko izračunajo osebni dohodek, in nista nikoli o tem razmišljali. Radi pa bi vedeli, da bi si znali vnaprej izračunati. Tov. Bene je predlagala, da bi to objavili v našem glasilu. Zaupam ji lahko, da je to tudi končni cilj tega razgovora in da bo lahko brala natančne podatke o izračunavanju osebnega dohodka v eni naslednjih številk glasila Litijski predilec. Tudi tov. ANTON KRIVEC ne razmišlja o tem, kako bi si vnaprej izračunal dohodek. Ve, da je odvisen od proizvodnje in prodaje preje, ter od njene kvalitete. Zanima pa ga, kako to, da sedaj ob koncu tromesečnega obračuna ne dobi več razlike, kot je to bilo še lansko leto. »Višina plače je odvisna od višine točke, sama pa si je ne znam izračunati. Mislim, da bi to lahko napravila, če bi vedela, koliko dobim od kg sukane preje ali od metra. Zanimivo bi si bilo znati izračunati osebni dohodek.« Tako je povedala tov. Rezika Dragar in pristavila, da pravijo, da je višina plače odvisna od proizvodnje v prejšnjem mesecu. Samo tega ne ve. MARIJA BARTOLI je snažilka v sukalnici. Vsak mesec dobi približno enak osebni dohodek, in ne razmišlja, kolikšen natančno naj bi bil. Tov. Silvo Blaj iz zabo-jarne ve, da je osebni dohodek odvisen od dela, ne ve pa, kako bi si ga izračunal. Pravi, da je bilo včasih bolje, ker so imeli normirano delo. čas bi tudi že bil, ko bi se osebni dohodek dvigal hkrati z dviganjem življenjskih stroškov. »Ne veva, kako bi si natančno izračunal plače. Nimava norm in zato ne možnosti, da bi zaslužili kaj več. V informacijah bereva, da smo dobro poslovali, osebni dohodek pa se ni povečal. Prosiva, da. nas na preprost način obvestite, kako naj osebni dohodek izračunamo.« To je bila želja TOV. LJUDMILE ŠTEMPIHAR IN HEDVIKE RINK. Izmed dvanajst sodelujočih je edino elektrikar DUŠAN BABIČ pritrdilno odgovoril na moje vprašanje. Povedal je, da si osebni dohodek izračuna takole: pomnoži vrednost točke s številom ur, številom točk in s 67,95. Nazadnje sem vprašal še sebe in dobil pritrdilen odgovor. Da, sam si vnaprej izračunam osebni dohodek. Že zaradi gotovosti družinskega proračuna, dolgoročnega načrtovanja dopusta in večjih nakupovanj je prav, da vemo, na koliko denarja lahko računamo 13. v mesecu. Prav je, da vemo, kako se oblikuje naš neto osebni dohodek, koliko zaslužimo za opravljeno delo, koliko od tega dobimo izplačano in za kaj prispevamo razliko. Vsak samou pravi jalec bi moral poznati tvorce, ki vplivajo na osebni dohodek, da bi si ga lahko sam izračunal. Ti razgo-Voripa kažejo premajhno osveščenost delavcev v tej smeri. Vedo, da lahko zaupajo ljudem, ki opravljajo to odgovorno nalogo, da izračunajo vsake- mu izmed 1200 članskega kolektiva pravilen osebni dohodek. Toda, ali ni prav preveliko zaupanje, (naj to ne zveni kot nezaupnica odgovornim), pripeljalo nekatera podjetja do prepoznega ugotavljanja nepravilnosti. Kdo še ni slišal sodelavca, ki je tiho mrmral vase: »Ne vem, če je vse to čisto točno, od ikod so vse te številke, na to se čisto nič ne spoznam.« Želje in pripravljenost večine, ki so sodelovali v tem razgovoru je, da se bolje spoznamo z »zapleteno« problematiko izračunavanja osebnega dohodka in prav je tako. Vse tako negodovanje in nezaupnice bi odpadle, če bi delavec sebi izračunal dohodek vnaprej, ob izplačilu pa primerjal. Matic Malenšek Prvo tromesečje - za silo Finančni uspeh prvega tromesečja je naslednji: (v 000 din) 1976 1977 Indeks celotni dohodek 102.000 98.134 96 amortizacija 4.729 4.729 100 dohodek 27.200 25.087 92 osebni dohodki 17.425 17.205 100 ostanek dohodka 2.812 1.176 41 Ostanek dohodka je pičel, tudi amortizacijo smo obračunali le po minimalnih stopnjah. Vsak mesec, dan pred plačilnim dnevom, si ogledamo plačilno listo. Od kod so vse te številke? Predilni stroj BD 200 BC in 0E - rolorsko predenje Za predenje bombažnih, celuloznih in sintetičnih vlaken, se danes uporabljajo skoraj izključno prstančni predilni stroji, ki so se v zadnjih letih zelo izpopolnili, vendar se že kažejo meje, do katerih se lahko razvije klasični prstančni predilni stroj. Fdktorji, ki onemogočajo nadaljnji razvoj prstančnih predilnih strojev so: — dosežena je gornja meja obratov vreten; — dosežena je gornja meja hitrosti travdlerjev; — napetost preje je med predelavo na meji pretrga; — z večjimi obrati prstančnih predilnih strojev nastajajo še drugi nezaželjeni efekti, kot ropot, vibracije itd. Raztezalko Ingolstadt smo uredili tako, da se pramen lahko uporablja kot predpreja na brezvretenskem stroju BD-200 RC. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED / vel ja od 22 do 27. maja 1 977 . maja 1978/ Litijo Ljubi jana Ljubi jana - Litija od h. prihod op. odh. prihod op . 4,39 5,14 2,50 3,21 5.05 5.39 1 4.35 5,075 5.175 5.54 5.30 6.01 5.52 6.24 3 6.25 6.525 6.045 6.34 6.35 7.085 6.13 6.46 2 9,25 9,575 6.49 7.20 10.55 11.27 7.35 8.06 12.50 13.225 8.235 8.55 13.20 13.485 9,20 9.52 13.31 14.07 3 11,175 11,50 14.20 14.46 1 12.46 13.18 14.35 15.08 14.50 15.19 15.05 15.38 1 15.03 15.36 15.40 16.09 16.29 17.04 17.00 17.305 5 17.18 17.49 17.40 18.11 19.285 20.02 18.40 19.11 19.56 20.25 19.30 20.04 21.015 21.31 4 ' 20.32 21 .07 21.505 22.23 22.27 23.025 23.22 23.50 Opombe : 1 vozi ob delavnikih razen ob sobotah 2 ne vozi ob sobotah nedeljah in prazn"kih in še od 1 . VII. do 31. Vlil. 3 vozi ob delavnikih 4 vozi ob nedeljah in praznikih 5 vozi ob petkih razen 22. VII. , voz: pa še 21.Vil. odvod trato ntt dovod /roko pramen Sheme predibe naprave Brezvretenska predilna stroja, ki smo ju postavili v predilnici I, že obratujeta. Zaradi vseh teh faktorjev se tudi proizvodnja, oz. produkcija na prstančnih predilnih strojih, ne more več povečati, to pa je glavni razlog, da so začeli proizvajalci tekstilnih strojev iskati nove poti izdelave preje. Že leta 1807 je Samuel Wiliams v Londonu patentiral sistem OE postopek predenja. Uvajanje tega novega postopka pa je zasluga češkoslovaškega bombažnega instituta v Usti nad Orlico. Bistvo tega OE postopka predenja (to je sistem predenja z odprtim koncem), je v tem, da se dovajana, razvlaknjena vlakna prisukavajo k že spredenemu (odprtemu) koncu preje, s pomočjo rotacijske naprave, pri tem pa se preja tudi vije. Stroje za to vrsto predenja je začela najprej izdelovati češkoslovaška tovarna Elitex, danes pa imamo v svetu že nekoliko proizvajalcev, ki se ukvarjajo s proizvodnjo teh strojev npr. Krupp, Zinser (ZRN), Ritter (Švica), Platt (V. Britanija), Toyoda, Hovva (Japonska) itd. Tako imajo različni proizvajalci različne izvedbe. Razlike med posameznimi tipi strojev so predvsem v dovajanju pramena, kanalu za dovajanje vlaken, rotorski turbini, in odvajanju preje iz rotorskega telesa. Vendar pa se izpredena preja po OE postopku, kljub omenjenim razlikam, v principu bistveno ne razlikuje. Delovanje stroja BD 200 — RC Brezvretenski predilni stroj BD 200 — RC, katerega smo nabavili v podjetju, je izde- lek češkoslovaške tovarne Elitex, in je izpopolnjena inačica prvih tovrstnih strojev BD 200. Stroj lahko prede preje od Nm 16 do Nm 60, naj večji možen razteg je do 200 kraten, premer navitka pa je 250 mm. Proces izdelave preje na tem stroju lahko grobo razdelimo na: — dovajanje predpreje — predenje — navijanje preje na križne navitke. Kot predpreja se uporablja pramen raztezalke, ki je v loncih pod stroji, torej poteka proces predenja od spodaj navzgor. Pramen iz lonca se dovaja do podajalnega ustja. Tu pridejo vlakna v območje izčesalnega valjčka, ki se vrti z okoli 8000 vrtljajev na minuto. Podajalno ustje je sestavljeno iz lijaka in podajalne mizice, ki pritiska na podajalni valjček; iz-česalni valjček pa pobira s svojo žagasto oblogo vpeta vlakna iz podajalnega ustja. Tako nastane pod podaj al-nim in izčesalnim valjčkom do 1000 X razteg. Vlakna, ki jih nosi izčesalni valjček, se snemajo, in s pomočjo zračnega vleka vodijo v turbino, oz. komoro, ki se vrsti s 36.000 vrtljajev na minuto. Pri tem nastane še do 10 X razteg vlakna pri vstopu v predilno komoro. Zaradi centrifugalne sile se vlakna enakomerno razporedijo po obodu komore. Predilna turbina nosi vlakna večkrat naokrog, in zaradi tega se vlakna zgostijo. Vlakna v tem zgoščenem pasu morajo priti v stik z že izpredenim koncem pre- je, in vlakna se zaradi rotacije prisukajo okrog, že izdelanega, konca preje, in na ta način se tvori preja. En konec vlakna je že prisukan v prejo, medtem ko je drugi konec ša v stiku z vrtečo površino predilno komore, ki vrti prejo okrog svoje osi in na ta način dobi preja pri vsakem obratu turbine en zavoj. Spredena preja se odvaja skozi odprtino v sredini sepa-ratorja do odvajalnih valjčkov in se nato na zgornjem delu stroja navija na križne navitke, ki se nato lahko uporabljajo že direktno v tkalnici. Če se preja pretrga, se dovajanje predpreje ustavi, turbina in česalni valjček pa tečeta naprej. Vlakna, ki so na poti v turbino, moramo pri pretrgu s pomočjo čopiča odstraniti iz turbine. Pretrgi pa nastanejo zaradi nečistoč v predpreji, slabih mest v predpreji itd. V prostoru, kjer so nameščeni brezvretenski predilni Odprto predilno telo. Vidi se predilna turbina in separator. stroji, so zelo pomembni klimatski pogoji. Predivo se najbolje predeluje pri 22 do 24° C in pri relativni zračni vlagi 65—75 %. Ti stroji mo- Služba vzdrževanja je pravočasno poskrbela za popravilo strešne kritine skladišča cevk. Adaptirati bo potrebno še napušč nad rampo ob industrijskem tiru. rajo tudi biti ločeni od ostalih strojev, da prah, ki ga povzročajo drugi stroji, ne povzroča motenj v turbinah, kar je lahko vzrok pretrgom in pa kosmati preji. Nekatere razlike med prstančnim predilnim strojem in brezvretenskim predilnim strojem Razlike med PPS in brezvretenskim predilnim strojem so tako v načinu izdelave preje, kot tudi v sami konstrukciji stroja. Omenili bi samo najznačilnejše razlike med tema strojema: — postopek prstančnega predenja temelji na tem, da se od vlakna preko baterske-ga runa in mikalnikove ko- prstančnimi predilnimi stroji ,to pa zaradi razlike v načinu vitja, — na prstančnem stroju se preja navija na navitke, pri OE strojih pa se navija na križne navitke. Zaradi tega odpade faza previjanja in se taka preja lahko uporabi že direktno v tkalnici, — produkcija OE strojev je do 3-krat večja, pri prstančnem stroju, — varnost pri delu je zagotovljena v večji meri, kot pri klasičnih PPS, kjer imamo nekaj izrazito nevarnih mest, kot so npr. vretena, kljuka za dvig vretenskega voza itd. Prstančni OE-postopek postopek m Predpreja j i CD Raztezalo cb ep r id do Raztezalo ,CQ <5.] Rotor Vitje Vreteno Vitje Navijanje Kcps I40g m i'iYi‘i i t;: "• n itu"::.1 IU ; 11:11 i 11111:11: •1 t 111:11 s1 •:: 1 >1 : \ ■ 111111111 • 111 • I H11 •!;: •: : 111 *«111 • 111 tl 11: i l i : "• i >»11:1 '■ 11111: i:: :! i1 ‘; i ■ i: i1 tl l:; 11111: • > 11: V =1: : i t i i i t i i i : t " i i r. * t : : 1111111: i: i: 11 111 i t 111111: 111 i 111111 *111 i1111 i 111:11 -; ’ t > ‘:' i t v. 11! H U11:' t ■1:'11 VV' ti '1 U " : 1 . 111‘. ■ 111 I : : " ; t i I ': ! > ■ - h'«V,V,'flavti -£ R. v,v.v.v/, 1: ' 11111111II: i: 11 " i II I I...*........• ! : I 13000 g'Ivi' j l/' I l i 11 l l'i‘l l l: I: I ; ' : (fl 11111:11. i! i 11111 ! III l U 11 ‘1111 U : 1111 i ! (i 1111U t. i U11:: i >: i $ 1111 i • 11.: 11: i • 111:11 i r. 11 ‘ l H l U i li it 11: ii 11111 ‘ i' j i • i: i: 11' 1111 111 111' 1111 : 1111 !: . i ■ •. t n ;:' ; :1'';:; Navijanje Navitek Preja Primerjava konvencionalnega prstančevega postopka in predilnega postopka OE z rotorjem odnosno predilno turbino. prene, preko pramena na raz-tezalkah, flyerjih in prstanč-nih strojih vedno bolj razteza — tanjša, in na ta način dobimo prstančno prejo. Na OE strojih pa se posamezna vlakna odvzemajo in zlagajo, oz. prisukavajo na vrtljivi, odprti konec preje, — pri OE postopku odpade vmesna faza izdelave Predpreje na flyerju, — preja, izdelana po OE Postopku ima drugačne lastnosti, kot preja, izdelana na Prstančnih predilnih strojih. Preja spredena po OE postopku, je bolj voluminozna, večja so prazna mesta med Posameznimi vlakni, ni pa tako trdna, kot je preja, spredena po postopku s Zaključek število strojev za predenje z odprtim koncem je še malo, vendar se ta način predenja že uspešno uveljavlja v predilnicah bombaža in sintetike. Čeprav je s temi stroji mogoče presti zaenkrat le nizke in srednje številke preje, je produkcija le-teh veliko večja, kot pri klasičnih prstančnih predilnih strojih, tako, da lahko pričakujemo še večji razmah teh strojev. A. K. in J. R. Obveščanje delavcev v združenem delu in orgaanov v DO po zakonu o združenem delu Pravočasno in pravilno obveščanje je sila važen moment v javnem življenju. Posebno nas zanima ureditev po ZZD (zakon o združenem delu), ki je zajeta v tretjem poglavju citiranega zakona. Organizacije združenega dela morajo preko določenih organov zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju, tako tudi ma-terialno-finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka. Nadalje morajo biti delavci obveščeni o uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev. O pripravah za splošno ljudsko obrambo, o uresničevanju družbene samozaščite, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za opravljanje, odločevanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole. Zakon pravi, da imajo delavci pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa, ter o delu poslovodnega organa (direktorja temeljne organizacije) in drugih organizacij. Prav tako lahko sindikat zahteva, da so delavci obveščeni o delu in izvrševanju sklepov prej omenjenih organov. Obveščanje mora biti vsakemu delavcu pristopno, da se lahko seznani s poročili, jih prouči in tudi lahko poda svoje mnenje, oz stališča. Način in roke za obveščanje delavcev, vprašanja o katerih morajo biti delavci obveščeni ter kateri organi so odgovorni za obveščanje delavcev, urejajo zakon in drugi samoupravni splošni akti organizacije združenega dela. če pogledamo, kako je obveščanje doslej urejeno v naši delovni organizaciji, vidimo, da je ta snov urejena v statutu v členih 76 do 90. O sistemu obveščanja smo pisali že v številki 4 v letu 1976, zato ne bi teh stva- ri podrobneje navajali, ker bodo morale biti urejene na novo v statutu ali drugem samoupravnem splošnem aktu. Ne glede na to, bomo morali upoštevati določila ZZD, ker ta že veljajo od 11. 12. 1976. Obveščanje po določilih statuta v glavnem zajema vso snov, o kateri morajo biti delavci obveščeni po ZZD, prav tako je urejena odgovornost organov in oseb, ki so zadolženi za obveščanje. Sredstva za obveščanje oz. načini so tudi vpisana, to so sestanki delovnih skupin ali zbori delovnih ljudi, razne konference in tribune za vse delavce, seminarji, najsi bodo uvajalni ali izobraževalni. Ta nači-n obveščanja je neposreden, posredna sredstva obveščanja pa so objavljanje poročil na oglasnih deskah, opozorilni napisi in lepaki, razne okrožnice in dnevne informacije, diagrami o gibanju proizvodnje, in v veliki meri glasilo Litijski predilec. Nova je obveznost po ZZD, da mora biti o obvestilih, ki so dana delavcem, obveščena tudi samoupravna delavska kontrola in sindikat. Samoupravna delavska kontrola je že doslej sama dala zahteve o seznanjanju, zlasti z zapisniki samoupravnih organov in nekaterih komisij. Novo je tudi, da mora delavski svet in poslovodni organ obveščati delavce in sindikat o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah druž- benega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacije sodišč, organov družbenopolitičnih skupnosti oz. sindikata, če ti to zahtevajo. Neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja delavskega sveta in drugih organov, delavcev in sindikata, pomeni kršitev pravic delavcev, poslovodni organ pa je odgovoren za kršitev take obveznosti. Če je opuščeno obveščanje, ali se je d^lo neresnično obvestilo, in zaradi tega ni bil sprejet sklep, ali pa je bil sprejet škodljiv sklep, odgovarja poslovodni organ tudi materialno, in v takem primeru se združi disciplinska in materialna odgovornost. Iz vseh teh, na kratko navedenih določil, je razviden namen in pomen pravilnega, pravočasnega, resničnega in popolnega obveščanja za delavce, kot to zahteva zakon o združenem delu. Obveščanje ima prav gotovo velik pomen za pravilnost poslovanja, pa tudi uspešnost, saj če bodo delavci pravilno obveščeni, bodo tudi lahko pravočasno in tudi pravilno odločali oz. se osebno izjavljali, najsi bo na referendumu, zborih ali sestankih. Obravnave vprašanj, ki bodo zajete z referendumom, so obvezne po ZZD, ker bi sicer lahko bil referendum neuspešen in neveljaven. fr fr Zaradi povečanega hrupa v oddelku sukalnice morajo posluže-valke strojev uporabljati stekleno vato ali ušesne čepke. Na fotografiji vidimo previjalko, kako si namešča vato. Letovanje V mesecu maju počasi, neopazno upada naša delovna storilnost. Iz dneva v dan se počutimo bolj utrujeni, neazinteresi-rani, pogosteje imamo glavobole. Vse nam je odveč, ne najdemo si mesta, dela ne opravljamo več tako hitro in spretno. Najraje bi nekam odšli in nekaj dni nikogar videli in nič slišali. Telo se je izčrpalo, potrebuje počitek in novo energijo. V takem razpoloženju pričnemo planirati dopust. V naših razmišljanjih si predstavljamo morje, sonce, dolgo spanje. Da, letos zagotovo ne bomo gledali na uro in zgodaj bomo hodili spat, in več bomo z družino in .... Največ naših delavcev bo preživelo dopust v Novigra-du, kjer imamo počitniške hišice. Prijetno urejeno naselje v borovem gozdičku privablja leto za letom številne dopustnike. Med delavci v podjetju završi pravo dopustniško razpoloženje že sedaj, ko dopust in čas bivanja šele planirajo. Vsak član uskladi čas bivanja z dopustom moža ali žene, s šolskimi počitnicami in časom svojih prijateljev, s katerimi bi želel letovati. V skladu z novimi pravili so o letovanju v počitniškem domu Predilnice Litije prošnje že napisane, roki za posameznike že znani. Obvestila so prosilci dobili. Kdor je menil, da njegova razporeditev ni bila pravična. se je lahko pritožil. Vse podrobnosti o tem so bile objavljene v informacijah. Pri razporejanju letovanja ni bilo od 311 prosilcev možno ugoditi osmim delavcem in upokojencem PL. Od teh en delavec ni dobil prostora v Puli, dva delavca in pet upokojencev pa v Gozd Martuljku. Od prve razdelitve letovanja dalje, razpolaga s prostimi hišicami in jih dodeljuje delavcem, upokojencem in drugim, uprava obrata družbene prehrane. Prijave sprejema tov. Marjana Remec. Zanimalo me je, kaj mislijo o novem pravilniku v našem kolektivu. Sogovornike sem si izbral med pobudniki za ta pravilnik, med prijav- ljen« in med člani kolektiva, ki bodo dopust preživeli doma. Tovariš VINKO KERŽAN, vodja oddelka za ekonomske analize — je dobil predvideni rok in mesto dopusta. Meni, da bi bilo prav, če bi v pravilnik vnesli še dodatno določilo, po katerem naj bi imeli prednost pri izbiri časa dopusta tisti delavci, ki si zaradi službenih obveznosti ne morejo izbirati prostih dni. Tovariš ANTON JANČAR, čistilec sanitarnih prostorov — je zelo zadovoljen z novim načinom razdeljenja terminov, ker sedaj ni več prerekanja. Sam je napisal dva različna datuma. Na morje bo šel predvsem zaradi otrok. Temu mnenju se je pridružila tudi tovarišica HERMINA KRIVEC, predica. Zelo rada gre v Novigrad zaradi lepe plaže, urejenega okolja. Tudi s hrano je bila do sedaj zadovoljna. To so njeni edini brezskrbni dnevi in zanjo dovolj počitka in užitka. Misli pa, da bi mlajši lahko imeli malo več organizirane rekreacije in zabave. Tovarišica JULIJA KOLMAN dela na raztezalkah. Novi pravilnik ji je všeč predvsem zato, ker ni potrebno stati toliko časa v vrsti. Zaupa komisiji, da bo upoštevala določila pravilnika. Želela je v Novigrad julija ali avgusta in mesto tudi dobila. Tovarišica JOŽA ZUPANČIČ, predica — bo letošnji dopust na morju omejila na sedem dni, ker ima doma veliko dela. Gradijo novo hišo, otroci še ne hodijo v šolo, zato si je lahko izbrala čas ob zaključku sezone. Želi si več organizirane rekreacije, predvsem pa plavalni tečaj za otroke. Tovariš JULE DIMEČ, zaboj arna — se ni prijavil za letovanje, ker bodo imeli velike stroške z obnovo stanovanja. Žena je bolehna in bi ji bivanje ob morju gotovo koristilo. Toda vsega hkrati ne zmorejo. Tovariš LOJZE LUKANČIČ, čistilnica — se ni prijavil za letovanje, ker nima časa. Ni prepričan, da mu je počitek nujno potreben. Med dopustom si bo doma zgradil garažo. Tudi FRANČIŠKA ČEŠEK, predica —- ne gre letovati. Njena družina bi rada šla, vendar v letošnjem letu fi- nančno tega ne bi zmogli, ker imajo preveč posojila. Dopust bodo preživeli doma. Hodili bodo na krajše izlete. Vsi sogovorniki, ki so se prijavili na letovanje, so z novim načinom razdeljevanja terminov zelo zadovoljni. Zanimivo pa je sploh, da vsi trije delavci, ki ne bodo šli letovati, pravilnika sploh ne poznajo. Ker se niso zanimali za letovanje, si tudi pravilnika niso prebrali. Predsednik konference 00 sindikata v našem podjetju inž. PAVEL KOPRIVNIKAR je povedal: »Delavci so že več let upravičeno kritizirali razdeljevanje terminov za letovanje. Dolge vrste in prerekanja so nam že presedale. Zato smo v letošnjem letu imeli posebno komisijo, v kateri so predstavniki vseh oddelkov, ta je sestavila nov pravilnik o dodeljevanju mest za letovanje. Prepričan sem, da je pravilnik dober, čas pa bo pokazal upravičenost te trditve. Seveda pa ga bo v prihodnjih letih treba še dopolnjevati.« Matic MALENŠEK Požar v sukalnici Ob poltretji uri je nočna izmena v sukalnici prenehala z delom. Stroji in druge delovne naprave, ki povzročajo ropot, so obnemele. Zaposleni so zapustili oddelek. Mojster nočne izmene v sukalnici, Vojko Koderman, je s pomočjo stikal izključil fluorescentne svetilke in zapustil oddelek. Vsi so hiteli proti domu, vabile so jih tople postelje. Janez Gril, vzdrževalec pre-vijalnih avtomatov, je šel domov skupno s Šepcem Francom. Nehote se je ozrl proti zgradbi sukalnice, katere zgradba je pogreznjena pod asfaltno cesto. Okno na zidni steni sukalnice je bilo ožarjeno. Žareč sij plamena je zajemal severozahodni del oddelka. Nemudoma je stekel proti vratarnici in o požaru obvestil vratarja Skubica Jakoba. Vratar je ob 2. uri 7 minut telefonsko obvestil o požaru dežurnega gasilca Podkrajška Karla, ki je bil v gasilskem domu. Takoj je odhitel proti sukalnici. Ob 2. uri 40 minut so prvi pritekli na kraj požara: Gril Janez, Podkrajšek Karel, Tomažič Alojz in Ajdonik Stane. Slednja dva sta na poti z dela na dvorišču zaslišala prasketanje plamena. Gril Janez, ki je pritekel od vratarnice, se je napotil v su-kalnico. Na severozahodni strani so ob zidni steni zagorele papirnate cevke, pomet, jermenice iz bakelita, leseni zaboji in naoljena vretena sukalnih strojev. Plamen je segal do stropa, kjer je odletelo steklo fluorescentne svetilke. Gril, Ajdonik in Tomažič so takoj ob prihodu pričeli gasiti ogenj z ročnimi gasilnimi aparati na ogljikov dvo-kis, brez večjega uspeha. Pričele so se topiti stene vozička iz aluminija. Prečno kotno železo predalov, v ka- Zanetek požara je verjetno povzročila iskra, nastala ob kratkem stiku dovodnega kabla fluorescenčne svetilke. terih so bili leseni zaboji z materiali, se je pričelo zaradi raztezanja kriviti. Goreče trde in mehke cevke so se pričele usipati iz zabojev na hrastov parket. Goreče bakelitne jermenice so padale v voziček. Požar se je širil tudi po stenskem električnem kablu proti vskladiščenim zabojem preje. Zapiskale so požarne sirene v posameznih oddelkih. Delavec v predpre-dilnici je sprožil notranji alarm. Vodja izmene čistilnice, tovariš Jože Zupančič, je ustavil posamezne stroje, in delavce napotil v sukalnico. Bil je že zadnji čas za pogasitev požar Dežurni gasilec je odredil napad z vodo iz treh zidnih hidrantov s pomočjo tlačnih gumiranih cevi C. Curki vode iz ročnikov so uspešno zajezili požar. Oddelek je zajel dim in sopara. Kar je ostalo lesa od zabojev je pooglenelo. Na kraj požara so pritekli delavci: Podbregar Alojz, Což Ivan, Kurent Ivan, Slapničar Ivan, Juvan Marjan ml., Zupančič Jože, Koleša Alojz, Pajk Ivan, Zaman Jožef, Ceglar Alojz, Lovše Feliks, Ži-bert Ivan, Cirar Franc in Femc Pavel. 0 zanetku požara je bil telefonsko obveščen direktor proizvodnega sektorja tovariš Peterca Brane, ki je prišel v podjetje od doma. Požar je bil pogašen ob 3. uri. »Zaradi vročine, dima in naglice pri gašenju smo bili vsi utrujeni in premoče- Alarmna znamenja 1. NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA '\AAAAAAA/V» zavijajoč zvok siren s trajanjem 60 sekund 2. NEVARNOST NAPADA Z JEDRSKIMI, BIOLOŠKIMI ALI KEMIČNIMI SREDSTVI rvrv XZX/ AA zavijajoč zvok siren s trajanjem 3 krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presledki 3. POŽAR (velja tudi v miru) enakomeren zvok siren v trajanju 3 krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presledki 4. NARAVNE NESREČE enakomeren zvok siren v trajanju 20 sekund, zavijajoč zvok s trajanjem 20 sekund in zaključni enakomeren zvok v trajanju 20 sekund brez presledkov 5. PRENEHANJE VSEH NEVARNOSTI (v miru tudi enakomeren zvok siren v trajanju 60 sekund ob 12. uri) Člane kolektiva opozarjamo, da so predpisani novi alarmni znaki. Zaradi spremenjenega znaka za požar je ustrezno spremenjen 57. člen Pravilnika o varstvu pred požarom Predilnice Litija. Nove alarmne znake natančno proučimo in si jih zapomnimo, da bomo znali ukrepati ob posamezni nevarnosti. F. LESJAK Prometno gospodarstvo in dražje gorivo ni,« je v razgovoru kasneje izjavil Tomažič Alojz. Ob 6. uri je posebna komisija skupno z organom LM na samem mestu ugotovila: — da je zgorel zaboj bakelitnih jermenic, dva zaboja trdih cevk in posamezna transportna sredstva. Roš.to-dovana in deformirana so bila vretena od sukalnih strojev Allma, ki so bili zloženi v zaboju kot nadomestni deli. Uničen je tudi del dovodnega električnega kabla za osvetlitev, fluorescentna svetilka in hrastov parket v neposredni okolici požara. Upoštevajoč amortizacijo, to je obrabo uničenih predmetov, znaša skupna škoda 119.707,00 ND. Domneva se, da je nastal požar zaradi kratkega stika v dovodnem delu fluorescentne svetilke. Pomet (odpadne nemastne niti) se odstranjujejo iz oddelka dnevno. Električne instalacije so bile izdelane po projektu in redno vzdrževane, skladno z normativi. Požarna komisija je tudi izdelala priporočila in sklepe, ki bodo tudi izvedeni. Poostren bo nadzor nad rednim čiščenjem svetlobnih teles in klime, ker obstaja večja možnost nastanka iskre zlasti ob vklapljanju svetlobnih teles. Požar je obravnaval tudi operativni štab IGD Predilnice Litija; skupno s požarno-varstveno komisijo DS, sprejel sklep, da se na predlog DS tov. Janeza Grila nagradi zaradi pravočasne prijave požara in sodelovanja pri gašenju. S tega mesta izrekam priznanje v imenu IGD Predilnice Litija in požarnovarnostne komisije tudi dežurnemu gasilcu Karlu Podkrajšku in vsem, ki so uspešno pogasili požar v sukalnici. Franc LESJAK Vzdrževalec previjalnih avtomatov. Tov. Janez Gril je prvi prihitel v podjetje in obvestil o požaru v sukalnici. Prvi je tudi prihitel na mesto požara in pomagal gasiti. Po njegovi zaslugi je bil požar v pol ure pogašen, in tako ni nastala še večja škoda. Po nedavnem sklepu zveznega izvršnega sveta s katerim so občutno povečane cene tekočega goriva, se nam vsiljuje vprašanje: kako bo to učinkovalo na stanje posameznih gospodarskih dejavnosti, zlasti prometne? Moramo priznati, da sama podražitev ni nikogar presenetila, ker se je o njej v zadnjem času večkrat govorilo. Toda procent povečanja cene 86 oktanskega motornega bencina za 36.7 %, je za marsikoga pomenil neprijetno presenečenje. Ne smemo pa pozabiti, da se cene goriva v naši državi skoraj tri leta niso spremenile, čeprav se je cena surove nafte na svetovnem tržišču v tem času že dvakrat povečala. (Od celotne količine nafte, ki jo potrošimo, je 70 odst. iz uvoza). Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bodo nove cene goriva najbolj vplivale na položaj posameznih prometnih panog. Pričakujemo namreč, da bo korektura cen neposredno vplivala na usmeritev potnikov in blaga iz cestnega na železniški promet, posebno na večjih razdaljah. Navsezadnje je eden od strategij skih ciljev novega družba nega dogovora o prometni politiki Jugoslavije, ki je trenutno v javni obravnavi, racionalnejša in ekonomičnejša poraba vedno dražjih tekočih goriv. Niso potrebne večje analize, da pridemo do spoznanja, kakšno veliko škodo nam prinašajo tovornjaki, ki vozijo na razdaljah od petsto, tisoč in tudi več kilometrov (pogostoma prazni v eno smer), in to na linijah vzporednih z železniško progo. Ob tem pa železniške zmogljivosti niso dovolj izkoriščene, kljub nižjim cenam, kot v avtomobilskem prometu. Po ocenah bo železnica zaključila poslovno leto 1976 z izgubo v višini ca. šest milijard dinarjev. Najbolj verjetno je, da bodo nove cene goriva prisilile gospodarstvo, da se obrne k ekono- mičnejšemu prevozniku — železnici in rečnemu transportu. Seveda bodo podražitve prizadele tudi ti dve prometni dejavnosti. Železničarji, na primer, vzporedno s pričakovanjem povečanega blagovnega prometa, opozarjajo na podatke, da železnica, predvsem za potrebe dieselskih lokomotiv porabi letno okrog 180 tisoč ton goriva. Na drugi strani pa bo prišla naša največja rečna transportna delovna organizacija »Jugoslovensko rečno brodarstvo«. ki sicer posluje zelo uspešno, v resne težave (omenjajo celo izgubo), če ne bo tako, kot železnica, oproščena temeljnega davka na promet z gorivi. V težak položaj jih lahko privede tudi močnejša konkurenca ostalih osmih podonavskih dežel. Gotovo bo sklep o podražitvi tekočega goriva najbolj prizadel podjetja, ki opravljajo dejavnost javnega cestnega prometa. Statistični podatki kažejo, da ta podjetja porabijo okrog pol milijona ton goriva. Po prvih grobih ocenah bo povečanje cen diesel-skega goriva povečalo stroške avtoprevozniških podjetij za približno 600 milijonov dinarjev. Večina teh podjetij vidi edini izhod iz težkega položaja v povečanju cen storitev, ki so sicer pod družbenim nadzorom. Tako ne bomo presenečeni, če bodo podjetja, ki opravljajo mestni promet v večjih mestih, kmalu dala na dnevni red vprašanje cen svojih storitev. Ce k temu dodamo, da je skupščina združenja JŽ pred nedavnim vložila zahtevo za povečanje cen svojih storitev za 12,4 in JAT za okrog 15 procentov, obstoja upravičena bojazen, da bodo povečane cene goriva izzvale verižno povečanje v celotni prometni dejavnosti. Na odgovor, ali je takšna bojazen upravičena ali ne, nam ne bo treba dolgo čakati. Pri gorenju cevk, bakelitnih jermenic in pometa so bila deformirana vretena sukalnih strojev, topile so se aluminijaste stene vozička, prečno kotno železo regalov se je zaradi raztezanja ukrivilo. V neposredni okolici nastanka požara je vskladiščenih nad 20 ton preje, trdih cevk in sukane preje. S pravočasno intervencijo smo obvarovali oddelek sukalnice. V. Gošič, Tanjug Prevod. D. Grahor 61g70 LITIJA SLOVENIJA. VOJAKI PIŠEJO Iz Pirota, kjer služi vojaški rok, se nam je oglasil Alojz Lokar. Za razglednico se lepo zahvaljujemo in mu želimo, da bi mu vojaški dnevi čimprej minili. Poškodbe v mesecu aprilu Po vsaki večji poškodbi se razvije debata med sodelavci poškodovancev. Obravnavajo vzroke in okolnosti pri vsaki poškodbi posebej. Žal moramo ugotavljati, da je končni vzrok posameznih poškodb opustitev varnostnih ukrepov. »Stroje čistimo in odstranjujemo napake med obratovanjem in to toliko časa, dokler nismo poškodovani.« Tako je izjavil kvalificirani delavec, ki vzdržuje delovne stroje in priprave. Ali ni to malomaren odnos do lastne varnosti in tudi do družbe v kateri živimo? Rozina Ivan, posluževalec strojev v oddelku čistilnice, je 1.4.1975 utrpel težjo poškodbo, ker je odstranjeval odpadke med obratovanjem stroja. Prisebnosti, da je lahko še pravočasno s pomočjo varnostnega stikala ustavil stroj, se ima zahvaliti, da mu otepalni valj ni zdrobil desne roke. 11. 5. 1977 mi je tov. Rozina Ivan v razgovoru izjavil: »Nikdar več ne bom odstranjeval odpadkov med obratovanjem stroja. Sem preveč »nastradal« ob zadnji poškodbi. Poškodovana roka me še vedno boli. Sedaj si vedno vzamem toliko časa, da pred čiščenjem stroj ustavim. Zdravje je več vredno kot vse bogastvo.« Tako Rozina Ivan. Ali nas morajo šele lastne poškodbe in invalidnost motivirati za varno delo? Zelo umesten je predlog priznanega strokovnjaka za varstvo pri delu, da bi moral vsak posluževalec in vzdrževalec strojev »okusiti« posledice poseganja z rokami v nevarno območje strojev. Ta strokovnjak je predlagal, da bi moral vsak novosprejeti delavec med mirovanjem stroja vtakniti roko med valja, ker se bo posluževalec strojev le tako zavedal posledic opustitve varnostnih ukrepov. Na izmenah so odgovorni za izvajanje varnostnih ukrepov vodje izmen in mojstri. Ali lahko pričakujemo, da bodo posluževale! izvajali varnostne ukrepe, če te ukrepe sami dosledno ne izvajajo in ne vodijo strokovnega nadzora nad delom posluže-valcev. Upajmo, da počasi tudi posluževale! strojev in mojstri spoznavajo, da je varnost pri delu ključna točka vsakega dela. S strani direktorja proizvodnega sektorja, so bili v mesecu maju izdani ukrepi, ki bodo povečali delovno disciplino, odgovornost in varnost pri delu. Obratne poškodbe 1. Kirm Jožef — transportni delavec Opis poškodbe: Kranjc Ivan je z viličarjem dostavil kartone s prejo v odprto skladišče. Transportni delavec je kartone preje odstranjeval iz palet in jih sortiral. Pri vzvratni vožnj i po rampi odprtega skladišča je voznik ob dovozu na glavno transportno pot viličar naglo obrnil in z zadnjim delom vozila zadel poškodovanca in mu poškodoval levo nogo. Vzrok: Neprevidnost voznika viličarja in tudi poškodovanca. Varnostni ukrep: Vodja transporta in vozniki vozil, so bili opozorjeni na izvajanje varnostnih ukrepov v transportu in pri nakladanju vozil. 2. Vidergar Milena — po-služevalka česalnih strojev Opis poškodbe: Med posluževanjem česalnih strojev so se nabrala na česalu kratka bombažna vlakna. Poškodovanka je med odstranjevanjem kratkih vlaken pomotoma s pomočjo ročice pognala stroj. Česalo jo je zagrabilo za kazalec desne roke in ji ga poškodovalo. Vzrok: čiščenje in odstranjevanje vlaken med obratovanjem stroja Varnostni ukrep: Poško- dovanka je bila opozorjena na dosledno izvajanje varnostnih predpisov pri poslu-ževanju česalnih strojev. Večja tovorna vozila večkrat poškodujejo strešne žlebove 3. Menegalija Marjan — po-odprtega skladišča ob kotlarni. Po izvršeni adaptaciji nakla- služevalec mikalnikov dalne rampe industrijskega tira bo razširjena transportna pot. Opis poškodbe: Periodično čiščenje obloge mikalnikovih valjev (izpahovanje) smeta opravljati dva v ta namen izobražena delavca, pod nadzorstvom brusača (72. člen pravilnika o varstvu pri delu). V nobenem primeru ne sme izpahovati samo en posluževalec strojev. 4. Jančič Jože — delavec pri remontu elektromotorjev Opis poškodbe: Proti koncu izmene je nameraval poškodovanec pospraviti orodje, ki je ležalo na delovni mizi. Skočil je proti mizi, pri tem se je spotaknil ob rob lesenega podstavka, in z nogo udaril ob podstavek ter si poško-vai palec desne noge. Vzrok: Neprimerna in odprta obutev poškodovanca. 5. Jelnikar Anton — mizar Opis poškodbe: Pri žaganju smrekove letve na krožni žagi se je odkrhnila nekaj cm dolga iver ter se s hitrostjo zadrla poškodovancu v palec desne roke. Vzrok: Nepredvidevanje nevarnosti. Varnostni ukrep: Pregled krožne žage po poškodbi. 6. Ceglar Alojz — posluževalec čistilnih in rahljalnih agregatov Opis poškodbe: Med čiščenjem agregata za predenje staničnega vlakna je padel poškodovancu zaščitni pločevinasti pokrov jermenice pri otepalu na levo nogo. Vzrok: Izrabljen zatič zaščitnega pokrova, nepravilno nameščen zaščitni pokrov. Varnostni ukrep: Takoj po poškodbi je bil s strani službe VD vodja remonta opozorjen na pomanjkljivo zaščito pri zaščitnem pokrovu. Franc LESJAK i X ..iJŠi Posamezne vodne hidrante v oddelku sukalnice bomo morali očitno zavarovati z dodatno zaščito. Med obratovanjem čistilnih strojev ne smemo posegati pod stroje, ker lahko pride do težjih poškodb. Vrteči valji transportnih trakov so še posebno nevarni, kar dokazuje primer obratne poškodbe vodje izmene na rahljaču bal v bombažni čistilnici (TEMAFA). Kadrovske vesti Med posluževanjem mikalnikov se je poškodovancu zamašil obodni boben. Posluževalec je šel po izpahovalni aparat in ga namestil v nosilca. Pri izpahovanju je vrglo izpahovalni valj iz nosilca, pri tem je konec valja udaril poškodovanca v glavo. Tov. Menegalija se ne spominja, kako je prišlo do poškodbe. Odlomljen nosilec za izpahovalni valj, pretrgana gumirana vrvica za pogon valja in odkrušen rob jermenice izpahovalnega valja utemeljujejo domnevo, da je nastala poškodba pred, oziroma med izpahovanjem mi-kalnikovega bobna. Vzrok: Opustitev varnostnih ukrepov, ker smeta z vednostjo brusača izpahovati mi-kalnikovo garnituro 2 izpaho-valca (čl. 72, točka 5 pravilnika o varstvu pri delu). Prišli v mesecu aprilu 1977 4. 4. 1977 Gligorjevic Rosa, Litija, Levstikova 8 — pred-predilnica 4. izmena 4. 4. 1977 Perčič Marija, Litija, Parmova 1 —• čistilna kolona predilnice sintetike Odšli v mesecu aprilu 1977 28. 3. 1977 Fazlid Mirsada, Trbovlje, Kolodvorska 14 — v poskusnem delu na željo delavke 5. 4. 1977 Gligorjevic Rosa, Litija, Levstikova 8 — v po- skusnem delu na željo delavke 8. 4. 1977 Brne Ana, Litija, Grumova n. h. — upokojitev 13. 4. 1977 Medved Olga, Trbovlje, Žabjek 22 — v poskusnem delu na željo delavke 23 . 4. 1977 Bedenk Barbara, Litija, Trg na Stavbah 1 — upokojitev 9. 4. 1977 Džankovid Fadila, Trbovlje, Kolodvorska 12 — pismeni sporazum J. Tomc Upokojili V mesecu aprilu sta se upokojili dve naši sodelavki, Barbara Bedenk in Ana Brne. Nobena ni dosegla polnih pokojninskih let. Obe sta se starostno upokojili. Tov. Barbara ima skoraj 30 let delovne dobe. Od -tega je delala 21 let na mikalnikih. Zaradi bolezni, imela je astmo, so jo za nekaj let premestili v stročarno. Tu je lahko kdaj pa kdaj šla na svež zrak, kjer ni prahu. Ko se je njena bolezen izboljšala, je pričela delati zopet v predpredilnici — tokrat na raztezalki. Povedala je še: »Ko sem prišla leta 1947 v Predilnico v službo, je bilo marsikaj drugače, kot je sedaj. Delovne razmere so bile precej slabše. sta se Doma sem iz Spodnje Slivne. Odkar sem zaposleni v Predilnici, stanujem v Litiji. Večkrat obiščem sinovo družino v Moravčah. Iz Litije do tja, preko Vač, ne bi bilo daleč; toda tod ne vozi avtobus. Moramo iti preko Domžal. Sedaj, ko sem v pokoju, jih bom večkrat obiskala.« Tov. Ana ima malo manj delovne dobe, saj je morala službo prekiniti, ker ni imela varstva za otroke. Tako se j upokojila z malo manj kot 24 službenimi leti. Doma je iz Spodnjega loga. Z družino je stanovala v Litiji, na Stavbah. Ko so zgradili svojo hišo na Graški Dobravi, so se preselili, in lepo živijo is hčerkino družino. Ima tri vnuke. Zelo rada jih ima, in jih bo sedaj lažje popazila. V službi se je dobro počutila, delala je v su-kalnici. S kolegicami se je razumela. Nikoli ni prišlo do nesoglasij. Tudi ona je pritrdila, da so bile v začetku njenega službovanja precej težje delovne razmere. Obema tovarišicama želimo še mnogo zdravih let. M. M. Tečaj za voznike koles s pomožnim motorjem S sodelovanjem AMD Litija smo v našem podjetju organizirali tečaj za voznike koles s pomožnim motorjem, za naše delavce. Prijavljenih je bilo 44 kandidatov, predavanja pa se je, na žalost, udeležilo le 22 kandidatov. Kljub temu bo potrebno pohiteti z opravljanjem izpita, saj bodo miličniki strogo kontrolirali potrebne dokumente. Na sliki: Udeleženci tečaja in predavatelj tov. Ivan Simonič. Promet v Ljubljani V tem sestavku bomo obravnavali tretjo »disciplino«, parkiranje. Beseda bo stekla o javnih parkirnih površinah, na katerih je parkiranje časovno omenjeno in so nameščene ure za plačan j e uporabnine za parkirni prostor. Vozniki morajo, ko parkirajo osebni avtomobil na takem mestu, plačati uporabnino, ki znaša en dinar za 20 minut, oziroma tri dinarje za eno uro parkiranja: Voznik, ki je z enim, dvema ali tremi dinarji »navil« parkirno uro, ima pravico parkirati na tistem mestu toliko časa, dokler kazalec na Parkirni uri ne prekorači čas »0« minut. Ura sicer tik—taka še nekaj minut in kazalec se pomika po rdečem polju številčnice, vendar je to že prekoračen čas dovoljenega parkiranja. Ta čas, ki traja nekako 5 minut se smatra za tolerantni čas, ki omogoča vozniku, da se lepo, brez nepotrebne naglice z vozilom odpravi naprej, iskat »parkirno srečo« drugam. Pooblaščene uradne osebe bodo zatikale kazenske listke na vsa tista vozila, ki bodo še ostala na tistem mestu še potem, ko se bo avtomatska Parkirna ura že povsem ustavila. Za voznike je pomembno tudi to, da nima pravice še enkrat aktivirati parkirno uro, ampak mora po preteku iztečenega časa vozilo s parkirnega mesta umakniti. Obveznost plačevanja uporabnine je vsak delavnik od 6. do 20. ure. Kdaj bo uveljavljen tak način plačevanja uporabnine, bo objavljeno kasneje, ob uveljavitvi predpisa. Tovorna motorna vozila in avtobusi smejo parkirati na območju mesta Ljubljana samo na parkirnih prostorih, ki so za to določeni in označeni. Tak parkirni prostor je že urejen in že funkcionira za potrebe tovornega in avtobusnega prometa ob obvozni »Nemški« cesti na Ježici. Uporabnina za parkiranje znaša za: tovorno vozilo ali avtobus 2.00 din na uro, tovorno vozilo s prikolico 3.00 din na uro. Na mestnih vpadnicah se že dlje časa postavljene posebne obvestilne table, ki označujejo prostor, kje se ta parkirni prostor za tovornjake in avtobuse nahaja. Izjemoma se lahko začasno dovoli parkiranje tovornih vozil tudi na drugih lokacijah izven parkirnega prostora na Ježici. Pravico uporabe začasnih parkirnih prostorov na posameznih lokacijah lahko pridobe organizacije združenega dela, ki se bavijo s transportno dejavnostjo in ki se pogodbeno obvežejo, da bodo zagotovile minimalno zadrževanje posebnega parkirnega prostora, sofinancirale razširitev parkirnega prostora na Ježici oziroma parkirišča ob Dolenjski cesti, in plačale mesečno uporabnino 200 din za vsako tovorno vo žilo po številu rezerviranih mest. Znano je, da so prav tovornjaki razrili marsikatero neutrjeno površino, posebno pločnike, dele zelenic in podobno. Prav zaradi tega in še zaradi marsikaj drugega pričakujemo, da bodo odgovorni v delovnih organizacijah in tudi vozniki sami razumeli smisel novega prometnega režima v zvezi s tovornim prostorom in se po tem tudi ravnali. Gotovo je eno, kapacitete parkirnih mest so se z novim režimom v ožjem središču mesta zmanjšale za 643 mest. manjšanje gre na račun uvedbe kolesarskih pasov, novih peščevih površin in vnašanje določenega reda v parkiranje. Končno naj bo predpisan še tak red mirujočega prometa, se bo vedno našel kdo, ki se na to požvižga in parkira vozilo po svoje, ne glede na to ali je pri tem kdo oviran, ogrožen ali je vozilo na zelenici, pločniku, kolesarski stezi itd. Zoper tako samovoljo pa se bori »pajek«, ki od jutra do večera »pometa« prometne površine namenjene pešcem in odvaža tiste avtomobile, ki so na prepovedanih mestnih njegov lahek plen. Kako je pravzaprav z odvažanjem osebnih avtomobilov? Takole: »Če najde pooblaščena uradna oseba vozila: na mestu, kjer ni dovoljeno ustavljanje oziroma parkiranje, na rezerviranem parkirnem prostoru. odredi, da se vozilo odstrani na stroške voznika ali lastnika oziroma imetnika pravice uporabe. (22, člen odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani). Lastnik oziroma uporabnik odpeljanega vozila je dolžan plačati stroške za odstranitev vozila v višini 500 dinarjev ob prevzemu vozila, poleg tega pa še kazen za prekršek. Marjan Metljak Delo pri stroju za odvijanje predpreje TRIM Vsi na kolo za zdravo telo V nedeljo, 15. 5. 1977, je zveza telesnokulturnih organizacij Litije priredila akcijo TRIM — KOLESAR. Prevoziti je bilo potrebno 16 km: Litija—Sava—Litija. Čas vožnje ni bil omejen. Prireditve se je udeležilo 165 ljudi. Organizacijo so brezhibno izvedli člani ŠŠD Predilec — Litija. Start je bil pred osnovno šolo na Rozmanovem trgu Prav te dni, pred 44 leti, 21. maja 1933, je nastal gornji posnetek, na katerem so zbrani takratni litijski, predilniški balinarji. Tekmovali so pred, sedaj že porušeno »Stalo«. Na sliki so še sedaj zaposleni Novak Franc (predpredilnica) tretji z desne, takrat star 6 let, Nejedly Ludvik (vratar), 13 z desne. Delavske športne igre v balinanje Dne 23. aprila 1977 so Franc, Škoberne Franc in vijačem, ki jih ni bilo se vršila na balinišču ri- Vizlar Jože. Seveda pa malo, in so nas bučno biškega društva Litija ba- gre hvala tudi vnetim na- podpirali. linarska tekmovanja v __________________________________________ okviru DŠI. Za tekmova- Kontrolni žig na Savi nje so se prijavile štiri ekipe: Gradmetal, Lesna industrija, Predilnica Litija in ekipe združenih obrtnikov. Tekmovanje je potekalo po sistemu vsak z vsakim en set do 21. Rezultati so sledeči: I. kolo: Obrtniki: Gradmetal 21: 17, Predilnica : Lesna 21:17; II. kolo: Gradmetal : Lesna 19:21, Obrtniki : Predilnica 16: :21; III. kolo: Predilnica : Gradmetal 21:11; Lesna : Obrtniki 8:21. Najstarejši in najmlajši udeleženec Lestvica je naslednja: Predilnica 6 točk, Obrtniki 4 točke, Lesna 2 točki, Gradmetal 0 točk. Naša zmaga je velik uspeh, 'ker smo se zbrali pet minut pred tekmo in še s takimi tekmovalci, ki balinajo samo včasih. Za ekipo so nastopili Mešič Tekmovanje SODELUJOČE EKIPE 1. IUV I. 2. IAK 3. GRADMETAL 4. PRESAD 5. IUV II. 6. OŠ GABROVKA 7. PREDILNICA II. 8. MIZARSTVO LITIJA 9. LESNA LITIJA 10. TRGOVCI 11. GOSTINCI 12. PREDILNICA I. 13. KOVINA 14. SKS LITIJA I. kolo 22. in 25. II. 1977 Gostinci : Predilnica I. 1500:1626 Trgovci : Lesna 1590 : 1513 IUV I. : IAK 1561 : 1382 Gradmetal : Presad 1543 : 0 Predilnica II : Mizarstvo 1580:1624 IUV II. : OŠ Gabrovka 1380 : 1478 kolo 1. in 3. III. 1977 Kovina : SKS Litija 1262 : 1356 Presad : Predilnica II. 1198 : 1547 OŠ. Gabrovka : Gostinci 1449 : 1466 Predilnica I. — IUV I. 1610 : 1499 Mizarstvo : Trgovci 1508 : 1546 Lesna : IUV II. 1578 : 1419 IAK : Gradmetal 1342 : 1575 . kolo 8. in 11. III. 1977 Lesna : Gostinci 1640 : 1471 IUV II. : Mizarstvo 1458 : 1541 Presad : SKS Litija 1373 : 1521 IUV I. : OŠ Gabrovka 14880 : 1473 Trgovci : Kovina 1565 : 1248 Predilnica II. : IAK 1578 : 1409 Predilnica I. : Gradmetal 1605 : 1568 Za razvedrilo — Greste z nami domov? — Ne, domov že pridem, jaz imam večje težave, kako naj Pridem od doma. — Boš pohitel, dragi? Stol potrebujem. V restavraciji — Natakar, ta jed ima pa res smešen okus! — Zakaj se pa potem ne smejete? — V/TIS NA Dč~LO ? - "f, 2 Dela / Pri mizarju — Potrebujem zaboj, velikosti, 30 m X 10 cm X 10 cm. — Kaj boste z njim? — Nekomu bom poslal cev za škropljenje vrta. - Kako ilvli? - Poprečno: z dohodki pod poprečjem, z izdatki pa nad njim! da je tale sodnik — Ne, ne, nič nujnega nimam. Kar pripoveduj! 00 sindikata IV. kolo 15. in 18. III. 1977 Kovina : Gostinci 1391 : 1363 Mizarstvo : Presad 1563 : 704 OŠ Gabrovka : Gradmetal 1511 : 1478 Lesna : IUV I. 1565 : 1631 Trgovci : IUV II. 1496 : 1416 Predilnica I. : Predilnica II. 1627 : 1539 IAK : SKS Litija 1378 : 1442 V. kolo 22. in 25. III. 1977 Gostinci : Trgovci Gradmetal : Lesna Predilnica II. : OŠ Gabrovka SKS Litija : Predilnica I. Presad : IAK Kovina : IUV L 1444 : 1580 1545 : 1567 1592 : 1483 1450 : 1603 1121 : 1533 1340 : 1526 VI. kolo 29. 3. in 1. 4. 1944 IUV II. : Gostinci Mizarstvo : IAK OŠ Gabrovka : SKS Litija Predilnica I. : Presad Lesna : Predilnica II. Kovina : Gradmetal Trgovci : IUV I. VII. kolo 5. in 8. IV. 1977 Gostinci : Mizarstvo Gradmetal : Trgovci Presad : OŠ Gabrovka IAK : Predilnica I. SKS Litija : Lesna IUV I : IUV II. Pred. II. : Kovina Mizarstvo : Kovina 1450 : 1445 1489 : 1469 1459 : 1538 1643 : 1327 1581 : 1540 1343 : 1523 1544 : 1568 1440 : 1502 1560 : 1483 1335 : 1461 1524 : 1626 1539 : 1592 1515 : 1417 1540 : 1377 1539 : 1369 Lestvica po odigranih sedmih kolih pa bi bila sledeča: Številke v kolonah pomenijo: 1. kolona število tekem, 2. število zmag, 3. število neodločenih tekem, 4. število porazov, 5. razliga v kegljih in 6. število točk. 1. PREDILNICA I. 7 2. IUV I. 7 3. LESNA 7 4. MIZARSTVO 7 5. GRADMETAL 7 6. SKS LITIJA 6 7. PREDILNICA II. 7 8. TRGOVCI 7 9. OŠ GABROVKA 7 10. GOSTINCI 7 11. IAK 7 12. IUV II. 6 13. KOVINA 7 14. PRESAD 7 Naši kegljači so se v tem tekmovanju dobro držali, predvsem prva ekipa saj vodi brez poraza v polovici prvenstva. Druga ekipa pa bi z malo več sreče zaslužila višje mesto. Za prvo ekipo so nastopali naslednji tekmovalci: Janez Belec, 7 0 0 11340 : 10407 14 6 0 1 10780 : 10331 12 6 0 1 11136 : 10735 12 6 0 1 10766 : 9566 12 4 0 3 10792 : 8851 8 4 0 2 8846 : 8667 8 4 0 3 10916 : 10299 8 4 0 3 10804 : 10357 8 3 0 4 10314 : 10314 6 2 0 5 10129 : 10638 4 1 0 6 10037 : 10392 2 1 0 5 8540 : 9053 2 1 0 6 9330 : 10412 2 0 0 7 7058 : 10761 —1 Franci Žnidar, Toni Kos, Janko Kos, Milan Švare in Jože Vizlar. Povprečje ekipe je 450 podrtih kegljev. Za drugo ekipo pa so nastopali: Glušič Alojz, Franci Mešič, Franci Škoberne in Janez Hauptman. Povprečje druge ekipe je 389,8 podrtih kegljev. Kegljanje je precej drag šport. Zato so tudi rezultati sad in prizadevanje vsakega posameznika, vezani za njegov lastni žep, kajti sindikalna organizacija plača samo tekmovanje. Treningi in copate pa gredo na račun vsakega posameznika. Vemo, da je v našem kolektivu precej ljudi, ki bi radi kegljali, zato bi moral sindikat najti sredstva za plačilo steznine, vsaj dve uri tedensko. To bi bila tudi neke vrste rekreacija, saj drugih možnosti za rekreacijo, zaradi pomanjkanja objektov in sredstev, tako in tako ni. Za konec želimo tekmovalcem v nadaljevanju tekmovanja čim več podrtih kegljev, da bi dostojno zastopali barve naše onsovne organizacije. Jože Vizlar Naša 1. ekipa Hill n |Hk | PISEC -SATIR STAC. PEVEC SECEHA} ITAU -JA P/7AČA S-SLOV. ZA7EC IVAN Večer- na o&leea zA c?£-PZ-AIE" JPA- /U'7A jrtOBES' SEL SVovi I gaŠLdA VILA BOft. TU7A NAFTNA MUŽ&A 'LApjO. 7EČ.A VEL'MJ 2ES£T- TO SPogrrJ: AyCTIV NIŠ 3 US v/?sr4 HA*Cy£- TJA ZEZ.A ELJ BUTINA K/oqoM. C QS'ENE A'EZ 2 E bRžAVA V A2.I7I VAMAZM C Z OL1EK) CfRtfuŠtčl TEtOV^b. Oo^a) IM/V 3)0&LE- LAR. "PftEPOi/. S7AZIU ■PLEMEN U7EV/C LAVR'J JEZERO v.4 07č>£ V' 7AM2-4NU VELI S'PAK>I?A DbTiSCA vet. Tol M< 2V MO?cA VlLNAR rrTTTTrmrrmmEmjTrjiTpmi SLtUL.A, LIROV.OB. N A Rob osvz>vb. Boe & A sveta KM3IC.A ?EdZI7C. fJoRVTSZ! JEZiVoSL. IME "PESMICE yvoyy ARAE.SRA DRŽAVA HACobui MACAZlV ?RlbEV. OSLICA TOb»0ny MOSTOV^ Zboli MECZA ZEVA V StblGIJI TRI NOl-3) a S UTA 3oiy6.k7.lT. 2AZ.TE- i_ešt- v/ALEC tU-UZO £7. IME' ?CMoiu\ EL A COL Avto OZMAlM •SACA3E- OBIEICT LAb^E- DELViCE uiubL^A-NA ETIOPSKI ATLET S RIS Ek POZ. 3 J ATA cc.su EVA £(L$EN kCAZEL LOg>KM< C^OLbNE ŽIVALI au&vi ?Ol£oP. O E. A -NJE ^OfULM-A tZftvILA Q(2.SlčA B ME SREČE lUCOSL LOŠ ARRAg sueco^ MA^Eb . ?obRE6w VtMlJ ■ J2/V.4k£ ZA ŽVEPLO UAbAV EbvACb WJ>EIJ Mesto na tEuŠVJ CyoC.\ viAZALW| zAvmevC VLAbAE. z-KjAMEK/- ITALIJA uno eb NATlOfJ • AHCIVJ TRAFO TOSTAIA. OSo -I//A/A ■4UDA tk-♦ ERC!^ ŠVZA ŽjOLEIEN 14BSTO ?p T V 1\ n A_ J p z A z A/ i 7 L_ A_ ss; P_ _z_ 1 A_ A J_ £ A_ |y m s A A N z 0_ _V_ £_ £_ 'Sk £_ / £ A£ n I0'«< Z D g Sl R_ 0^ T T £ V £ Es iif __ EE £ A z s A_ E, £_ /V £ _A_ J st.: ik . - ire»A R n J_ £: N_ V N £ vS £ £ 0 l L SE- P_ EE, 'SStt ss. p -e l 1 6 2K. srt; £ / £ 's££ AL LA JL _l_ T A A P A Č ži 5 II A/ Z ut*W JM V L / z £ N _/_ C ~A 11 5 £ A 7" A N Z) £ ~R 0 1 j s?;, 5 _D_ N E T '"oLLT A__ A R ŠSS M A / A/ E IšŠj B l dr m K V A 7£i ;E- 7AW S 3_ A J £ A oi In n ti irlr ti ■A m r# F! lA Iti ,6 tl A F 7 Es / / y v A z / D A £ Z) sss Z /7 rcM £ A i EL T > \ j& A/ A /? 0 D j"" A/ IS U Z / 7 £ Z _J_ ‘,2“ £ E z "J" E Z/ S- M / S 7 £ R / 7 Z? E A ;E* z | lA C £ «sa> E V A &B £ E £ A Z B T A 7 7 A' iš;t. /v 0 N A R /y S J A £ A v J A Es / > ? 4 £ A // %p‘ N A V y E S3£ £ £ E A' te M )5 !! p p 3oZ H 0 N / g £ 7 Er lil 7' ! S tw' S n L A D_ 0 A 7 N A 5 z & H B *-«» / £ ieAT 5 7 £> £ £ A 7 Es p šF V 3 S T £ 7 A LL £ A s i| p Eni N / 5 A S‘ £ A £ S H n s M A- )B_ 0 0_ C_ /V £_ S A Rešitev in izid žrebanja nagradne križanke Do ponedeljka, 9. maja 1977, smo do 12. ure prejeli le 11 rešitev. Žrebanje je bilo v ponedeljek, 9. maja ob 12.30. Pri tem so sodelovali: Joža Tomc, Milan Kaplja in Magda Šraj. (Vsi splošni sektor.) Izžrebani so bili: 1. Mirko Cvek (upokojenec) 50.— din 2. Mimi Cvek (upokojenka) 30.— din 3. Miro Tišler (česainica) 20.— din Končno smo potolkli rekord, toda v slabem pomenu be- sede. Tokrat je oddalo rešene križanke najmanjše število reševalcev. Verjetno tiči vzrok v tem, da ste vsi dobili naše glasilo po pošti, na dom — in so rešene križanke, pozabljene, ostale doma. Prav gotovo je število reševalcev veliko večje. Vabimo vse člane kolektiva, da sodelujejo tudi s sestavljanjem križank, katere bomo objavili v našem glasilu. Nagradna križanka Križanko rešil: Rešitev nagradne križanke oddajte v skrinjico glasila Litijski predilec do srede, 8. junija 1977, do 12. ure. Ime in priimek: Nagrade: Oddelek, naslov: 1. nagrada 50.— din 2. nagrada 30.— din 3. nagrada 20.— din