Štev. 307. V Ljubljani, v soboto dne 15. junija 1912. Leto II. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov / .* ob pol 11. dopoldne. \ •. •. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., ia uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inaerati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. .t: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. 1 Reklamacije lista so poštnine proste. .......... Uredništvo zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 skarna I. nadstr.). Uradne uro za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • '■ ■ sprejemajo. : s NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 2t'60, polletno K 1 ^80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo oaloteiuo K 26'40; za • : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. ; ; Posamezne številke po 8 vin. Militarizem. Sedanja razprava brambne reforme v državnem zboru oziroma v odseku razodeva zopet silno okostenelost avstrijskega militarizma •n tako kratkovidnost, da ne spoznava nit* Svojih lastnih interesov in ne zna ločiti, kaj jo Jljegovim namenom koristno, kaj pa škodljivo. 1 udi ljudem, ki se krčevito drže starega nmskega nauka si vis pacem, para bellum,« če nočeš mir, se pripravljaj za vojno, tudi ljudem, ki mislijo, da je v oboroževanju edina varnost, bo moralo postati jasno, da sc je . ali isrizem preživel. In človek, ki mu ni zakrknjen konservatizem in brezumno oboževanje tradicij popolnoma zaslepilo oči. mora priti cfc> trdnega prepričanja, da se približuje militarizmu smrtna ura Ze «c opp/'i*ejo na njem znamenja starostne slabosti, in od te bolezni ne okreva noben organizem. Armada je aparat, s katerim s katerim se imajo voditi vojne. Tukaj ne bomo reševali vprašanja, če so vojne potrebne ali ne. če se vjemajo z idejami človečnosti, napredka, krščanstva in kulture, temveč jemljemo vojno in vojsko enostavno kot dejstva. S tega stališča bi morala biti vojska tako urejena, da ji je čimbolj zagotovljena zmaga, če pride do Vojne. To priznavajo kajpada tudi poglavarji militarizma, tei pravijo: Zato zahtevamo več vojakov, zakaj deset mož ima več moči kakor Det; zato zahtevamo novih kanonov, zakaj dober top ubija bolj temeljito od slabega; zato zahtevamo drednota. da ne zaostanemo za sovražnikom. ki jih ima. Na vse to se lahko odgovori, dia ima ljudstvo nujnejše potrebe kakor puške in bajonete. Lahko se odgovori, da ima demokracija v ysaki državi nalogo omejevati oboroževanje in zatirati ubijalske instinkte. Lahko se dokaže, da služi nakupovanje orožja samo kapitalistom in da se vjemajo tudi novodobne vojne le s kapitalističnimi interesi. Lahko se naglasa, da ima modrost vlade skrbeti za dobre odnošaje z drugim državami in za 'ohranitev miru. Lahko se poudarja, da bi se z ogromnimi vsotami. ki se mečejo militarizmu v žrelo, lahko tako povzdignilo blagostanje in kultura! da bi se že s tem močno zmanjšala nevarnost vojne. Ali vseh teh in podobnih argumentov se nosemo posluževati, ker se lahko dožene absurdnost militarizma tudi brez njih. Militarizem hoče biti pripravljen za vojno, m zato zahteva tisoč reči. ki veljajo miljone. Ali recimo, da so za streljanje potrebne puške m za sekanje sablje. za pomorske bitke ladje in Poizvedovanje iz višav zrakoplovi in samoleti; Vendar ne more niti vojaška modrost utajiti, da kljub mogočno razviti tehniki vsi lepi morilni instrumenti še ne znajo sami ubijati, ampak da je za ta prekrasn kulturni in krščanski posel vedno treba človeka. Orožje je za armado potrebno; ali njen najpotrebnejši material je vendar vojaštvo. Za množino tega materiala skrbi militarizem kakor hudič za naraščanje peklenskega prebivalstva. Judi s sedanjo brambno reformo je to pokazal; Ze v miru hoče imeti armado povečano, dasi bi človek mislil, da je takrat sploh ni treba. Ali militarizem je popolnoma pozabil na drugo Plat, na kvaliteto, na kakovost človeškega materiala. Rekruta sicer postavljajo pod mero če jc dosti velik, premerijo mu prsi. če So dovolj močne, preiščejo ga vsega, če je zdrav in dovolj krepak. Pri novem silno pove- ~ - - - • • ^ - ■ 1)R. OTON BAUER: Narodni ali razredni boj. (Dalje.) Dijak: Ali je sploh tega treba, da prihajajo Češki delavci v naše nemške kraje in odvzemajo r.ašim nemškim delavcem delo. Naj ostanejo v svojih čeških vaseh. Delavec: Ali misliš, da prihajajo češki delavci prostovoljno k nam. Misliš, da se podajo 2 veseljem v kraj, v katerem ne razumejo je-2ika prebivalstva, ki jih pogostoma sprejme Piav negostoljubno. Beda in sila jih žene k nam. To so kmečki fantje, ki nimajo doma zraven mlajših bratov ne prostora, ne kruha; to so rokodelski pomočniki in delavci, ki v domovini ne najdejo dela. Zato prihajajo v nem-kraje, da tukaj najdejo posla v tovarnah, v {■udriikih’ in pri stavbah. Saj nimiajo kakor ti bogatega očeta, ki bi jim pošiljal denarja. Da, Le bi se Nemci in Čehi te dežele, namesto da slabijo v neplodnem nacionalnem boju, združili proti politiki agrarcev. ki ovirajo raz-, s,rJarri naše industrije, potem bi ta kmalu razmetala v nemških in čeških delih te dežele, v Nemških kakor v čeških krajih bi bilo dosti dela in češkim delavcem ne bi bilo več treba, jiodlti v nemške kraje, ker bi našli delo v domovini. Dijak; Kaj pa je nam Nemcem mar. kje 'ajdejo Cehi delo. Ampak priseljevanje v našo nemško deželo bi se jim moralo zabraniti. Delavec: l ako misliš ti, Ali nemško-na-cionalrii tovarnarji so drugega mnenja. Vidiš l,,1i ti.* vc‘%o tkalnico.^ Nje posestnik je nemški nacionalec, član »Zveze Nemcev.« radodaren podpornik nemške delavske stranke. J**1 vse to ga pri zadnji stavki ni oviralo, da je ‘ajel češke stavkokaze. Nemški delavci, ki so “ eJ tam delali, so morali pustiti domačo čanem kontingentu ne bodo smele biti naborne komisije prestroge, če bodo hotele vsako leto dobiti tisto število novincev, ki ga predpisuje novi zakon, zlasti ob sedanji splošni gospodarski mizeriji. ki ne vzgaja hrustov. Ali v ljudski šoli so nas učili gospodje kateheti dn obstoja, človek iz duše in telesa, in ker imajo pri vojaštvu svoje posebno duhovništvo vsake vere. bi tudi tam lahko vedeli o tem. Zmage v boju ne odločuje samo orožje, ne sama fizična moč. ampak tudi duh. In nemara je duh pri tem še najvažnejši faktor. Nekoliko se gospodom še sanja, da imajo duševne kvalitete nekaj pomena pri voditeljih. Pravijo, da iščejo za vrhovne poveljnike najpametnejše ljudi, kar pač še ni popolnoma dognano. Ali duh ne igra svoje vloge samo pri voditeljih, temveč tudi pri tistih množicah, ki se bodo morale tepsti, če pride do živega. Moralne lastnosti armade odločujejo pogostoma bolj kakor vse drugo. Da nima vojna uprava zmisla za to reč, pokazuje vsa organizacija militaristične vojske. in pokazuje še posebej sedanja brambna reforma. V večini modernih držav je vpeljana splošna brambna dolžnost, in razglašeno je načelo, da je taka armada »oboroženo ljudstvo.« Iz daljave je videti, kakor da je res tako. Kdorkoli je sposoben, dobi puško ali sabljo; izuri se. pa gre potem domov kot vojak, vsak hip pripravljen, da pograbi orožje, če nastane potreba. Glavna množica vojske, rezervisti, so navadni državljani. Oni se bodo bili, če pride do vojne. Vojska je oboroženo ljudstvo. Ali zadnji sklep je le tedaj mogoč, če se zamenjavajo pojmi. Ljudstvo se ne sme smatrati za nezavedno, za brezpravno maso, za čredo. Militaristična vojska je pa organizem, v katerem nima ljudstvo nič odločevati, nič govoriti. temveč le ubogati. Militaristična organizacija ima vse znake fevdalizma na sebi. Slepa subordinacija izroča vso vojsko razmeroma majhnemu številu visokih častnikov; vse drugo je brez lastne volje, in kjer je zadušena volja, tam je tudi misel zamorjena in vse moralne lastnosti so v sponah. Militaristična armada ni »oboroženo ljudstvo«, temveč mehanizem. Ce je za zmagovanje treba navdušenja, vztrajnosti v težavah, zatajevanja samega sebe. krepke volje in nevzdržnega stremljenja za gotovim ciljem, tedaj je militaristična vojska inferiorna, zakaj vse te lastnosti se v njej ne morejo tako razvijati kakor v brambni organizaciji, v kateri prihajajo vse duševne lastnosti množice do čim popolnejše veljave. Ko je peščica Burov premagovala angleške trume v južni Afriki, je črpala vso moč, katero je občudoval ves svet, iz moralnih lastnosti svojih vojakov; bojeval se je oborožen narod, pa je dosegel čudežne uspehe. Italijanski vojaki niso iz slabšega testa kakor ves poprečni vojaški material v Evropi; pa vendar se jim upirajo neregularni Arabci, ki imajo sla-bejše orožje od njih in se nikdar niso učili paradnih maršev. Francoske republikanske čete, ki so bile takorekoč iz tal izteptane. so naklestile najglasovitejše armade absolutističnih držav. Garibaldi je s svojimi prostovoljci izvajal čudeže, vzorno dresirani ruski regimenti pa so bili v Mandžuriji tepeni, da je bila groza, papeževi vojaki so bežali, preden je počil prvi strel, ker jih ni gonil noben notranji nagon, ker vojna njihovih gospodarjev ni bila njihova vojna. grudo; danes delajo na Saksonskem in Čehi, ki delajo za nekaj vinarjev cencje. so na njihovem mestu. Nemštvo je nemško-nacionalnim tovarnarjem deveta briga, če je v nevarnosti njihov profit. Dijak: To res ni lepo od njih. Ampak Čehi prihajajo k nam. če tudi jih ne pokliče nihče, tudi ne tovarnar. Delavec: Prav imaš. Ko sem delal v Nemčije. sem videl prihajati vsako leto veliko poljedelskih delavcev iz agrarnega izhoda v industrijske kraje zahoda. Povsod potuje prebivalstvo iz agrarnih okrajev v industrijska mesta. Ravno tako tudi pri nas; in ker je pri nas češki^ del dežele večinoma agraren, nemški del dežele večinoma industrijski, prihajajo Čehi v nemški del dežele. Dijak: Kaj pa jih potrebujemo. Delavec: Vprašaj nemške posestnike rudnikov in fabrik in stavbne podjetnike, ali bi imeli dovolj delavcev, če ne bi prihajali Čehi. Dijak: Ali misliš, da bi nemška industrija ne mogla obstati brez češkh delavcev. Delavec: To ravno ne! Dajte nam kratek delovni čas. zdrava poslopja v tovarnah, cenejša stanovanja in cenejša živila, potem vam bomo vzgojili zarod, ki bo mnogoštevilen, zdrav iti krepak dovolj, da bo preskrboval našo industrijo z delavskimi močmi. Potem naša industrija ne bo potrebovala čeških delavcev. Danes pa nam ni mogoče. Tisoči nemških delavcev zapuščajo deželo, ker jim je nemogoče živeti v tako slabih razmerah. Ostali pa hirajo vsled jetike. Naše žene slabe in podlegajo bolezni, več kot tretjina naših otrok umre pred šestin, letom, v takih razmerah seveda ni mogoče. najti dovolj Nemcev, nosehno ne v Časih, ko je mnogo dela. V takih časih prihajajo češki delavci v odpomoč pomanjkanju delavcev. Zato je naš boj za visoko plačo in kratek delovni čas. je naš boi za cenejša živila in zdrava Teh nedostatkov militarizma ne odpravlja brambna reforma, pač pa jih pomnožuje. Zakaj s tretjim letom službe za en del vojakov zanaša povsem novo nezadovoljnost v vojsko. Petnajsttisoč prostih vojakov pri infanteriji bo vsako leto smatralo vojašnico za kaznilnico. Veliko bo podčastnikov, ki tudi ne bodo imeli bistveno drugačnih občutkov; in kavaleristi. ki bodo imeli tretje leto kot nagrado zato, ker so morali že dve leti dannadan po dve uri bolj zgodaj ustajati zaradi snaženja konj. tudi ne bodo navdušeni vsled podaljšanja vojaške službe. Tisoč in tisoč vojakov bo čutilo, da so ponižani, zapostavljeni, osramočeni, in tiste moralne lastnosti, ki se razvijajo iz takih občutkov. ne pospešujejo zmage v bitki. Militarijem ne razume svojih lastnih pogojev. Njegova pot drži navzdol. Vse žrtve, ki jih naklada prebivalstvu, ga ne bodo rešile; umakniti se bo moral novi brambni organizaciji, ki se bo po pravci lahko imenovala »oboroženo ljudstvo.« Šuklje o deželnih financah. Bivši deželni glavar Šuklje. ki so ga klerikalci še ob njegovem odstopu venčali z rožami svoje slave, je izdal v založbi Klein-mayr in Bamberg brošuro z naslovom. »Deželni zbor kranjski in deželna financa.« To je kritična razprava, ki obsega 13 poglavij in se v vseh bavi s kranjskim deželnim gospodarstvom v precej pesimističnem duhu. Najzanimivejše je poglavje »O bodočem proračunu,« ki ga vpeljuje avtor s sledečimi besedami: »Morda največja pomanjkljivost letošnje proračunske debate v kranjskem deželnem zboru obstoji v dejstvu, da se nihče izmed govornikov ni lotil poizkusa, napraviti približno sliko o potrebščini in pokritju deželnega bud-geta v bližnji bodočnosti. In vendar je baš tak poizkus sila poučen! In vendar bi si baš vla-dujoča večina morala sama staviti vprašanje: Kako bodo izgledale deželne finance čez dve leti. ko našim poslancem poteče volilna doba ter bo apelirati na volilce, da S. L. S. zopet iz-roče^krmilo v deželi Kranjski!« Šuklje detajlira potem proračunske postavke in prihaja za leto 1913—1914 do sledeče bilance: sedaj v bliž. bod. Potrebščina . J . . 6,683.000 7,294.000 K Pokritje . » . . .. 5,024.000 5.280.000 K Primanjkljaj , . . . 1,659.000 2,014.000 K To bilanco spremlja Šuklje s sledečim uva-ževanjem: »Končni rezultat moje budgetarne preis-akve je torej nepovoljen. Z mirno vestjo lahko rečem, da niti ene številke nisem postavil lahkomiselno. Vestno sem se izogibal neosno-vanega pesimizma, navzlic temu sem prišel do zaključka, da bode, ako sicer ostane vse pri starem, že vnajbližji bodočnosti, že 1. 1913 do 1914 deželni primanjkljaj v proračunu poskočil na dva miljena kron. Pomen te deficitne šte-vilek se zrcali najbolj v dejstvu, da znašajo vse deželne doklade na državne direktne davke okroglo 1.5 miljona ter so tedaj za cel četrt miljoria kron nižje od primankljaja. In sedaj vprašam: V očigled tem suhoparnim in vendar tako zgovornim številkam, je li še dopustna hiperbola, da ns »druge dežele zvidajo za naše finance?!« Ni namreč jasno, da je finančni po- ložaj dežele Kranjske v istinj postal nad vse resen ter da je uprav dolžnost poklicanih faktorjev. brez odlašanja se lotiti perečega vprašanja. kako sanirati deželno gospodarstvo in zopet_ pridobiti mu izgubljeno ravnotežje?« Šuklje potem razmotriva vprašanje saniranja. Za prihranke ne vidi prilike. V državno pomoč ne veruje. Država po njegovem mnenju ni v položaju iz svojih dohodkov tako izdatno podpirati deželne uprave, da zamorejo dejansko v ravnotežje spraviti svoje zavoženo, gospodarstvo. Pa tudi če bi država Kranjcem iznova dovolila na leto miljon kron prispevka, s tem še zdavna nismo rešeni. Potem bi bil naravnost javen škandal, če se dež. zbor pri tet priliki ne bi domislil svojih stradajočih učiteljev; tu p.a stane najskromnejša reforma 500.000 K. Ostalo bi torej komaj 500.000 K za pokritje dvamiljonskega deficita. Šuklje smatra zvišanje deželnih doklad za neizogibno. Ker ni obveljal njegov predlog, da se izvede to zvišanje stopnjema. bi mogel priporočati zdaj le zvišanje od 40 na 60 odstotkov. Od današnjega diferenciranja odsvetuje,* češ da je tieba kapitalista priklicati v deželo. » Zvišanje direktnih deželnih doklad ne zadostuje. Zato priporoča še deželni davek na plesne zabave in pa samostojno deželno naklado na vse v deželi zavžito neobdačeno vino. Ta vinski davek zagovarja Šuklje v dveh: poglavjih in računa, da bi to neslo 500.000 K kosmatega dohodka. Svojo razpravo, s katero se bomo še po-bavili. zaključuje Suklja s posebnim poglavjem. ki je v marsikaterem ozi^u zanimivo. Izjavlja se z* zve^sea prtatef& S. L. S. to s«5 sklicuje na hvalo, ki mu jo je zapel »Slovenec«’ takrat, ko je odstopil. Nadalje pa pravi. »Dvignem pa svoj glas tudi kot zvest pristaš S. L. S. Neomajno vdan sem njenim nar čelom, iz tega seveda še ne sledi, da bi jaz, ki menda spadam že med najstarejše politike V stranki, se moral odreči svoji lastni razsodbi. Ne. odkrito javljam, da mi tuintam marsikatera' stvar v stranki ne ugaja. Istotako povem na-i ravnost, da med osebami, ki se silijo v vrste strankinih voditeljev in prvoboriteljev. ena in druga zame nikakor ni ideal politika veljaka,; kakor si ga jaz vsaj želim svojemu narodu.«] Pravi, da. je letošnji deželni bugdet skrajno slab' in nepovolien in kliče vodstvu S. L. S.; »Glejte-na deželne finance ter o pravem času skrbit* za njihovo ureditev.« Delavske demonstracije na Ogrskem. Demonstracije budimpeštanskega delavstva za splošno volilno pravico so našle glasejl' odmev po vseh večjih ogrskih mestih. Severje bila policija hitro pripravljena, da je pokazala delavcem, da gre moč psed pravico. V Velikem Varadinu so imeli delavci pro-, testno zborovanje. Po shodu so šli demon-strantje pred komitatsko poslopje, kjer so pobili šipe. Množica je šla nato na Ladislavovi trg in predrla policijski kordon. Zaupniki so po-, živali množico, naj se razide. To je dalo poli-, ciji nov pogum in zafo je aretirala sodruga dr. Roszvanyija in še nekega drugega sodruga. V množici, ki se je bila že nekoliko pomirila^ je vzkipel srd iz nova. Navalila je na policiste in hotela naskočiti mestno hišo. Položaj je postal silno resen. Mestni glavar je to uvidel in stanovanja, resen boj za nemštvo, kakor je tudi ta boj resen boj za narodnost delavstva vsakega naroda. Boj za delavske interese moremo bojevati z uspehom le kot internacionalen boj, bok ob boku z našim češkim sotrpinom. Dijak: Če že Čehi prihajajo v naša nemška mesta, potem naj vsaj ostanejo mirni. Tukaj živijo na nemških tleh. mi smo tukaj gospodarji in kdor hoče živeti v naši deželi, mora nemško govoriti in postati Nemec. Delavec: Vidiš, prej je bilo tudi tako. Češki delavec je prišel v nemško mesto. Tukaj je občeval prijazno z nemškimi delavci v tovarni, z nemškimi sodrugi v organizaciji, z nemškim sosedom v stanovanju, z nemškimi prijatelji v gostilni. Naučil se je nemški jezik in čez par let sam več ni vedel ali je Nemec ali Čeh. Mogoče se je še oženil z nemško dcklico in njih otroci so postali Nemci. Vidiš, tako je bilo prej. Nemški in češki delavci, izkoriščani od tistega kapitalista, so se združili v močno organizacijo. V skupni in zato močni organizaciji so se borili proti izkoriščanju. Doseženi uspehi: višja plača in s tem možnost, da privošči sebi in družini redilnejšo in boljšo hrano in zdravejše stanovanje. skrajšanje delovnega časa in s tem pridobitev časa za odpočitek od težkega dela utrujenega telesa in pridobitev časa za samo-izobrazbo. so dobrodošli toliko nemškim kolikor češkim delavcem. A takrat ste vi začeli s svojo prokleto nacionalistično gonjo. Vi ste zanesli nacionalno sovraštvo med delavstvo. Sedaj zre mnogo Nemcev s sovraštvom na češke delavce in ne občuje ž njimi. Čehi so navezani sami nase. občujejo le med seboj in se ne naučijo več nemščine. Vi ste jih psovali, napadali. jim razbijali okna na njihovem društvenem domu. Tako ste zbudili trmo v njih. napolnili jih s sovraštvom proti Nemcem, sedal nočejo postati Nemci. Vi drugi ste s svojo narodnjaško gonjo nemštvu le škodovali. Tisoči, ki bi v mirnem občevanju postali Nemci, so postali zavoljo vaše nacionalistične gonje sovraštva polni češki nacionalisti. Če hočete češke delavce, ki stanujejo v nemških mestih, nem-štvu pridobiti, potem jih ne smete žaliti, z ne-uljudnostjo odvračati, ampak jih morate gostoljubno in prijateljsko sprejemati v svojo sredo kot brate. Ali vi ste jih odvračali, namesto da bi jih pritegovali. Dijak: Toda ali nismo primorani, bojevati se proti češki premoči? V naša nemška mesta prihajajo in namesto da bi bj]i zadovoljni, da sploh najdejo tukaj dela. zahtevajo češko ura« dovanje. nastavljanje čeških uradnikov, češke šole. Hočejo nacionalne pridobitve. Delavec: Povedal ti bom nekaj. V sosedni hiši stanuje češki zidar. Pred dvema letoma Je prišel v nase mesto, takrat je znal le prav mak) nemško. Slučajno je imel takoj drugi ali tretji dan opravka z nekim žandarjem. Žandar. ni1 znal niti besedice češko in zidar ]e slabo nemško. Nista se mogla razumeti. Žandar je napravil x>vadbo. Zidar je bil obtožen. Ni imel nobenega zagovornika in ni vedel, da ima pravico. zagovarjati se v češkem jeziku. Zato Je govoril pred sodiščem svojo revno nemščino* In seveda je šlo v strahu in v zadregi pred sodnikom znemščino še slabše nego navadno. Sodnik se z revežem ni dolgo bavil — če bi ■ bil kak fabrikant, bi bila druga stvar —• in delavca so obsodili. Odsedel je svojih 14 dni; žena in otroci so med tem stradali. Če bi so vršila razprava v češčini, potem bi bil delavec j pajasnil žandarjevo zmoto in bi ga bili gotovo oprostili. Ali bi bilo nam Nemcem kaj škodovalo. ko bi bil govoril sodnik z onim revežem po Češko? (Konec prih,) p#Čel pogajanja z delavskimi Zaupniki. Aretirane sodruge je ukazal izpustiti. Prihodnji dan se je pripetjal v Veliki Varadin sodrug Kandor iz Budimpešte. Policija ga pridno išče, da bi ga aretirata, a ga ne more nikjer izslediti. V EJebreczinu je izbruhnila v pondeljek splošna stavka. Tovarne so zaprli. V »Delavskem domu« se je zbralo 6000 delavcev. Stefanov parni mlin so naskočili, ker ni hotelo ravnateljstvo ustaviti obrata. Delavci so dosegli, da je prenehalo delo v obratu. Stavka se je končala v sredo Na dveh velikih ljudskih shodih so govorili opozicionalni poslanci o dogodkih v parlamentu. Na obeh shodih so sprejeli soglasno resolucijo, s katero poživljajo mestno zastopstvo, naj v primerni obliki izreče vladi svoje nezaupanje. Pripravljena je bila infante-fija, kavalerija in žandarmerija, a " —mi-rana sila ni dobila priložnosti za »delo«. V Kološu je bil delavski protestni shod. Po shodu so šli delavci pred korratatsko poslopje in razbili vse šipe. V okna so metali z bencinom napolnjc- - posode. Policija je naskočila množico, ki je pa krepko odbila napad. Delavci so šli na to pred uredništvo vladnega lista in pobili vse šipe. Sedaj pa je pridrla policija na konjih in ranila velfko število delavcev. Ranjen je bil tudi en polic ist. V Kosicah je prišlo še med shodom do likih demonstracij. Policija je brutalno napadla Zborovalce in težko ranila pet delavcev. i V Aradu, volilnem okraju Tisze. je bil socialnim demokratom prepovedan protestni jjjhod. p "d lokalom se ie vzli< tem” zbrala ve-,'itjka množica, ki se je razšla, na po^iv policije, 'Jf 'manjših skupinah. Približno 1000 oseb je šlo Žred hišo vladnega zastopnika. Pobili so šipe 'fh se pripravljali, da udro v hišo. Druga skupina je Šla pred tiskarno, v kateri tiskajo vladi prijaven list, udrla v tiskar, in rszbil; op,._ iTucn šipe pri bližnjih hišah so razbili. Policija je Aretirala 20 oseb, med katerimi je tudi ena \tena in n£ki uradnik aradske tovarne za Železniške vozftve. Pozno ponoči je zavladal šele trm po mtfstu. V Kečkemetu je bil ljudski shod. ki se ga Je udeležilo 7000 oseb. Nato je bil demonstracijski obhod. V Budimpešti so hoteli visokošolci včeraj, 14. t. m., prirediti v telovadnici velik ljudski shod. Višji mestni glavar je naznanilo odklonil in utemeljeval odklonitev s tem, da zapeljujejo taka zborovanja k prestopkom. V Szegedinu je bil ljudski shod, ki se ga je udeležilo približno 12.000 oseb. Na shodu so Jovorili socialni derrokratje, Košutovci in usthovci. Po shodu je bil demonstracijski obhod po mestnih ulicah. Demonstrantje so klicali: »Živela republika.« V nedeljo bo zopet ljudski shod. Delavska solidarnost v velikem boju za splošno volilno pravico je najboljši odgovor na klanje v budimpeštatiskih ulicah in nezaslišana nasilja bečarja Tisze v budimpeštanskem parlamentu. Ljubljana in Kranjsko. — Policija in delavstvo. Pri mestnem magistratu nekateri gospodje le še ne razumejo, da je delavec državljan kakor vsak drugi in da nima nihče pravice z njim drugače ravnati kakor z drugimi ljudmi. Neki hišni gospodar na Dunajski cesti bi se rad iznebil delavca, ki stanuje v njegovi hiši, pa ker ni prišel po ravni poti do svojega namena, ga je hotel doseči po ovinkih. Sel je menda iskat pomoči na policijo in namesto da bi ga bili tam takoj zavrnili in mu povedali, da je pravica za vse enaka, so poklicali delavca in njegovo ženo gor ter poskušali napraviti nanj čisto neopravičen pritisk. Policijski uradnik je začel delavca, čev ljarskega pomočnika, izpraševati, kje da dela in od česa živi. Pomočnik je sedaj brez posla; če bi gospodje od policije nekoliko bolje poznali delavsko življenje, bi lahko vedeli, da visi to prokletstvo nezaposlenosti vedno nad glavo delavca, ki nima garantirane definitivne službe s penzijo. Zato se pa vendar ne bo dal zoper vsakega nezaposlenega delavca rabiti zakon o vagabundih. Omenjeni pomočnik si je prej prihranil par kron, njegova žena streže po gostilnah. Kljub temu je uradnik kričal nad njima, kakor da ima zločinca pred sabo. Očital jima Je, da nočeta zapustiti stanovanja po gospodarjevi volji, in ko je dobil odgovor, da mora gospodar sodnijsko odpovedati, je dejal, da se sodnijsko odpoveduje le barabam. Ta način ravnanja z delavci, ki diši zelo po pristranosti, naj se le opusti. In kadar gredo gospodje v urad, naj puste svojo nervoznost doma. Potem jim nemara ne bodo prihajale na jezik besede kakor »tak šuštar« . . — »Slovenec« in brezzračna aviatika. Prijatelj našega lista, ki zvesto nabira cvetje s »Slovenčevih« gredic, nam piše: Pobožni dnevnik poroča o aviatičnih poizkusih prof. Birke-landa po brezzračnem prostoru, ki bi, če se obnesejo, odprli Človeštvu pot na zvezde. Pa pravi: »Počasi odkrivamo eno veliko resnico ža drugo, dokler ne pride človeštvo tja, kjer ga je hotel imeti Stvarnik.« Jasno je, da dnevni pobožnjak pozna namene našega ljubega stvarnika. Zakaj jih ne razodene? Zakaj ne pomaga profesorju Birkelandu pri težavnem delu? Ali ne bi profesor Birkeland stopal mnogo sigur-neje in hitreje. Če bi mu »Slovenec« pokazal pot volje božje? . — Občinske zadeve v Spodnji Šiški. Volitve so končane. Zupan je mesar Seidl, sveto-vtdei pos. Maurer, stavbenik Battelino, gostilničar Stepič, tovarnar Burger, mesar Golob, mesar in gostilničar Burja Peter, posestniki Bizjan Miha, Marinko Martin (Vojda) in Sirnik Ivan (Trpan). Tretji razred ni dobil nobenega svetovalca. Gospoda je prezrla -Vučnika, Kelca, Jepkota. Koprivca, Pretnarja itd. — pa tudi gg, Boitavzer Cimerman itd. niso dovolj omikani, da bi mogli sedeti v svetovalskem odboru. Srečni so pa šišenčani, ko bo odslej meso ceneje: mesar in živinski prekupčevalec na C#lu občine, mesarja Burja in Golob svetovalca! Ja, ja, pridejo pač zlati časi! — Sp. Šička. Nekateri blatž sodr. Reberšaka, gostilničarja »pri Anžoku«, češ, da ni pri zadnjih občinskih volitvah volil z delavci. To blatenje ima izvor v konkurenci. K Reberšaku zahajajo delavci, ker ga poznajo kot zavednega sodruga, pa bi jih radi odvrnili. Šišenska organizacija javlja vsem, da je sodr. Reberšak v vsakem oziru naš mož, vreden podpore sodru-gov! — Iz ljubljanske okolice. K včerajšnji notici pojasnjujemo: V hotelu »Vega« pri »Baj-detu so šišenski klerikalci pač napravili par Sestankov, h katerim so se sešli kot navadni gostje. Društvo »Prosveta« je imelo tam na enak način ustanovni občni zbor. Sedeža pa »Prosveta« ni imela in ga tudi nima pri »Baj-detu«; tudi nima tam nobenih sestankov več. Podružnica »Vzajemnosti« v Mosts' priredi v nedeljo dne 16. t. m. na vrtu in restavracijskih prostorih »pri Miškotu« na Selu koncert s plesom, na katerem sodeluje podružnični mešani tamburaški zbor. Spored: koncert, srečolov, šaljiva pošta in ples — Začetek ob 4. popoldne. — Vstopnina 30 vin. — Na mnogobrojni obisk vabi vse sodružice in so-druge podružnični odbor. — Vrtno veselico priredi podružnica »Vzajemnosti« Vič-Glince na vrtu in v gostilniških prostorih v »Ameriki« na Glincah jutri v nedeljo dne 16. t. m. Začetek ob 4. popoldne; vstopnina 20 vin. Veselica ima raznovrstni vzpored: domača godba, ples, šaljiva pošta itd. Prijatelje prijetne zabave vljudno vabimo na poset te veselice. Jesenice. 23. junija se zbero na Savi de-legatje gorenjskih okrožij »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico«. Pridejo delegatje iz Tržiča. Koroške Bele, Javornika, Save in Jesenic, da se dogovore o delu in razvoju svoje zadružne organizacije. Gostom je pristop dovoljen, le oglasiti se morajo pravočasno pri so-drugu A. Zugvvitzu na Savi. — Premeten rokovnjač, ki si je izbral za svoje torišče Ljubljano, je prišel policiji v roke. V sredo popoldne se je oglasil pri nekem ljub-ljansken, trgovcu čedno opravljen mlad mož, ki se mu je predstavil za učitelja Mlakarja z grabenske šole. Prosil ga je za podporo snujočemu se »Slovenskemu umetniškemu društvu« in mu predložil nabiralno polo, na kateri je bil podpisan znan podpornik blagotvornih ustanov s prispevkom 50 kron. Ker pa je trgovec slučajno poznal podpis subskribenta, je pripomnil »učitelju Mlakarju«, da podpis ni pristen. Požrtvovalni dobrotnik se je delal vsled trgovčeve opazke silno užaljenega, češ da ima vsled svojega požrtvovalnega dela same sitnosti. Trgovec si je nazadnje mislil, da je na nabiralni poli moža podpisala njegova soproga in je dal nekaj kronic. Pozneje se je sešel s podpisanim podpornikom in ga vprašal, če je on sestavil dotični oklic. Mož je bil začuden in je vprašanje zanikal; v bližini stoječ učitelj pa je pripomnil, da na grabenski šoli ni učitelja tega imena. Sedaj je bilo jasno, da gre za navadnega sleparja, ki je z lažnjivo pretvezo nabiral prispevke za lastni žep. Gospod, katerega ime je bilo na nabiralni poli falzificirano, je na sleparja opozoril svojega prijatelja veletr|ca L. Včeraj popoldne se je rokovnjač s sleparskim namenom oglasil pri opozorjenem vele-tržcu; ta je vzel nabiralno polo in z izgovorom, da nima denarja pri sebi, odšel iz sobe^ zakle-nivši duri. Iz kletke je vjetega tiča rešil policijski stražnik, ki ga je odvedel na rotovž. Na policijski stražnici so »učitelja Mlakarja« kon-frontirali s sliko Henrika Premruja v albumu zločincev in nedvomno dognali sleparjevo identiteto. Rokovnjač je svoje dejanje priznal. Stanoval je v hotelu pri »Lloydu« in se za slovensko umetnost žrtvoval že od 20. maja. Ob aretaciji so našli pri njem 4 K. Henrik Premru je rojen v Divači in ima dva brata, ki sta ga vredna in ki sta se proslavila z različnimi tatvinami in vlomi; največji vlom, ki se jima je bil obnesel, je oni v Novem mestu, kjer sta urarju Blažonu pokradla za 4200 K srebrnih in zlatih ur in verižic. Za svoje dejanja se pokorita v kaznilnicah — eden v vojaški kaznilnici v Mol-lersdortu na Nižjeavstrijskem, drugi pa v Gradiški. — Nesreča ali zločin. 9. t. m. se je vračal 241etni tovarniški delavec Janez Rabič z gasilske veselice na Eilejski Dobravi v družbi treh fantov domov na Jesenice. Dva dni pozneje so ga našli mrtvega v Savi pod Sotesko. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Koroško Belo. Uvedena je preiskava, ki pokaže, če je Rabič žrtev nesreče ali zločina. Nesrečnik zapušča šestero nepreskrbljenih otrok. — Ogenj v Sodražici. Včeraj ob pol 1. je nastal v Sodražici ogenj pod streho hiše št. 75. Vnemalo se je že tramovje, a so domačini ogenj še pravočasno zadušili. — Nesrečna vožnja. Pred kratkim je hlapec Alojzij Pušenjak vozil iz Domžal prazen voz za pohištvo: sam je jahal, voznik pa je sedel na kozlu. Ko ju je drug voz prehitel, je na stala zagata, ker je v tem tudi od nasprotne strani prišel nasproti voz; Pušenjakova konja sta poskočila, da je hlapec padel pod njiju iti se tako poškodoval pri padcu, da so ga prepeljali v deželno bolnico. — Šipe je pobijal. France Barle v Dvorjali se je večkrat sešel z Miho Žlebirjem, tesarskim pomočnikom istotatn v Kuraltovi gostilni ter je Barle pravil, da mu je njegova žena tožila. da kadar gre mimo te gostilne,, ji ne dajo Kuraltovi miru. To je Barleta tako jezilo, da je v jezi rekel: »Tako sem hud nanje, ne vem, ali bi jih nobil, ali jim pa vse razbil.« Žlebir je pa pripomnil, da ima na Jekovčeve jezo, spotoma bo pa še pri Kuraltovih pobil, nakar mu je Barle odgovoril: »Le dobro naredi, bom že za pijačo plačal.« A Žlebir nui je odgovoril, da bode to naredil na svoj račun in na svojo kožo. In res, neki večer je nekdo zagnal v okno Ku-raltovega stanovanja dva kamna, razbil šipo in je kamen priletel v sobo, kjer se je nahajala domača družina, nato je sunil z ročico s tako silo v okno. da so se razbile tri šipe. Razun teh treh slučajev je obdolženec pobil šipe pri vežnih oknih Apolonije Jerič v Dvorjali. Dva kamna sta priletela tik pred Frančiško Jerič, ki je stala v razsvetljeni kuhinji. Dne 29. aprila so bile pri ravno tej hiši pri dveh oknih pobite Šipe. Zlebir Je udaril po prvem oknu s sekirico, v drugo okno je pa zagnal sekirico, katera je razbila šipo in padla tik pred posteljo gospodinje. Obadva sta se morala zagovarjati pred sodiščem. Barle krivdo priznava, medtem ko Zlebir le en sam slučaj priznava, drugo pa taji. Barle je bil obsojen na en teden zapora, Žlebir pa na 18 mesecev težke ječe. — Kratka prostost. Včeraj zjutraj okolo pol 9. se prisiljencu Jožefu Grilu iz Krašnje pri Kamniku pri poglobijenju Grubarjevega prekopa ni poljubilo več delati. Vrgel je lopato proč in pobegnil na Golovec, kjer pa ni užival dolgo zlate prostosti, kajti Že ob tri četrt na 10 zvečer so ga izsledili in zopet oddali v hišo pokore. — S trebuhom za kruhom. Z južnega kolodvora se je odpeljalo v Ameriko 25 Makedoncev, 30 Hrvatov in 10 Slovencev; nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov. V Heb je šlo 35, v Inomost 17, v Buchs 18, v Novo mesto pa 20 Hrvatov. — Umrli so v Ljubljani: Nikolaj Milek, sin kajžarice, 19 let. — Apolonija Slapnik, užitka-rica, 63 let. — Elizabeta KoČarek, žena obratnega vodje. 37 let. — Vera Zalokar, rejenka, 5 mesecev. — Anton Primec, užitkar, 51 let. — Mirko Deisinger, dijak. 11 let. — Antonija Semen iz Selc, 30 let. — Umrla je v deželni bolnici mati nekdanjega tiskarnarja v Kranju g. Lampreta Ana Lampretova. Naše sožalje! — Izgubljeno in najdeno. Ga. Ivanka Stražišar je na glavni pošti pozabila črn dežnik. — Gdč. Ana Zadnikar je Izgubila verižico s tremi srebrnimi gumbi. — Prodajalka Ana Hitti je našla žepni robec z monogramom F. M. in plemskim grbom; lastnica ga dobi nazaj v Bonačevi trgovini. — Sluga Jožef Supan je našel otroški plašč. — G. Pavel Ebner je našel srebrno Verižico in fin Žepni nož. — Velika grajska veselica, ki jo priredi pevsko društvo »Slavec« v korist pogorelcem v Tomačevem bo v nedeljo dne 23. t. m. na ljubljanskem gradu in sicer dopoldne in popoldne. Sodeluje popolna »Slovenska Filharmonija« dopoldne in popoldne ter pevski zbor »Slavca«. Vse podrobnosti sporeda, ki je naravnost impozanten, priobčimo v kratkem. Z ozirom na to, ker se vrši veselica v dobrodelni namen, bodi vsakogar geslo: v nedeljo dne 23. t. m. vsi na ljubljanski grad. — Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« bo ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. ure zvečer v »Zvezdi«. Kinematograf »Ideal«. Spored z^ soboto 15.. nedeljo 16. in pondeljek 17. junija 1912: 1. Jahalne vaje kavkaških čet. (Naraven posnetek.) 2. Mirko in skopa teta. (Velekomično Igra 61etni Abdlard). 3. Zračni kolesarji. (Krasen varietetni film.) 4. Skrivnost razvalin. (Dramatična življenjska slika. Samo popoldne.) 5. Amor na preži. (Krasna, kolorirana veseloigra. Samo zvečer.) 6. Na trnjevih potih. (Niavna drama v dveh delih. Prvomočni umetniki. Izdala je film nemška mutoakopska in biografska družba v Berlinu. Dolgost filma 900 m. Predvajanje tri četrt ure.) Samo zvečer. 7. Moric in njegova slika. (Velekomična učinkovitost. Igra Prince). V torek 2 senzaciji: »Trnjeva krona ljubezni« in »V noči pragozda«. Ame-rlkanski film. Iz več vzrokov se je našim gospodinjam priljubila Kolinska kavna primes. S tem, da pri-denemo kavi Kolinske kavne primesi, dobi kava izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zraven pa porabi manj sladkorja — kar je prav zeio vpoštevanja vredno, saj je sladkor tako-rekoč od dneva do dneva dražji. Pa tudi naj-izdatnejša je Kolinska kavna primes — že majhna množina tega kavnega pridatka napravi najboljšo kavo. Priporočamo torej Kolinsko kavno primes vsem onim našim gospodinjam, ki je še ne kupujejo. Zadovoljne bodo z njo popolnoma in je ne bodo hotele več opustiti. Štajersko. — Blamirani državni pravdnik. Celjski državni pravdnik je z značilno vnemo vzel na piko v Trbovljah izhajajočega »Rudarja«, strokovno glasilo slovenskih rudarjev. Njegov rdeči svinčnik divja tako brezmiselno po listu, da se vsi pametni ljudje resno vprašujejo in spogledujejo. Pred kratkim je konfisciral dopis iz Trbovelj o ponesrečenem delavcu Volaju, ki ga je bil v doslovnem prevodu prinesel graški »Arbeiterwille« in za njim »Zarja«. »Rudar« se je opravičeno norčeval iz blamaže prevnetega dtžavnega pravdnika, ampak državnopravdni gospod je bil hudo užaljen, pa je mislil, če je užaljen on, je užaljena tudi postava sama. In je šel pa je konfisciral ves članek, ki je kritiziral njegovo konfiskacijo. To pa še je zdelo celo celjskemu okrožnemu sodišču prehudo in je konfiskacijo razveljavil s prijaznim poukom gospoda državnega pravdnika, da članek ne obsega nikakih postavnih pregreškov.ker je naperjen izključno proti njemu samemu. In vnetemu državnemu pravdniku se je nos hudo podaljšal. — Shod v Hrastniku. V nedeljo 16. t. m., bo ob 2. popoldne v Hrastniku shod na vrtu g. F. Eržena. Dnevni red: 1. Bratovske sklad-nice in nameravano zvišanje pokojnine, poroča sodr. Siter. 2. Žena in socialna demokracija. poroča sodružica Štebijeva, Sodrugi. sodružice. pridite vsi na shod- — Hrastnik. Trboveljska premogokopna družba hoče draginjo odpraviti, tako stoji napisano v čakalnici pri rudniku, ter zraven izvleček cen rudniškega skladišča. Da je družba naenkrat tako ljubezniva, tega bi vendar ne verjeli. Zdi se nam. da hoče družba sedaj, ko bo 14dnevna plača v gotovem plačilu, kakor pravi zakon, rudarjem posebno veselje napraviti do rudniškega konzuma. Če bi bila družba res tako dobrotna in Če bi si njej rudarji smilili, potem bi imela pri delu dosti opraviti in popraviti krivičnosti, ki se gode rudarjem. Naj-ponrej bi pa morala regulirati plače, da ne bi zaslužili rudarji (kopači) po 2 50 vin. na dan in to ponavadi taki, ki imajo veliko družino in se sploh ne morejo geniti iz Hrastnika. Da pa tudi ni vse zlato, kar obetajo ti gospodje, kako po ceni prodajajo v njih prodajalnah, hočemo dokazati s cenami pri rudniku in pri konzumnem društvu rudarjem. Natančno razvidno je, da so samo z moko za malenkost cenejši, med tem ko so pri drugih stvareh precej dražji. Seveda pa nimajo Majdičeve moka, ampak druge tvrdke, ki je cenejša. Rudarji pa se lahko natančno prepričate in zavežete jezike tistim, ki zmerom zabavljajo čez vaše lastno konzumno društvo. Agitirajte še bolj, posebno ženske za svoje društvo! V naslednjem podajamo razpredelnico cen pri rudniškem in našem konzumnem društvu: > "O |E J S d •3,g % X 15 si g u Eg-g. 1 £ o a O c .* M ' " £ E I kg kg kg kg kg K v. K v. št. K v. V. St. v. št. moka Majdič št. 0 — 88 — 36 10 - 35 — — 1 . 5 ! - 37 - 35 15 — 343" — — — 6S 4 ■ 1» » “ [ - 36 - 34 20 — 33 — — 1 20 . £ koruzni zdrob i - 35 - 33 25 - 3260 — — — 75 - 30 — 28 50 — 30 1 50 — — koruzna moka — 26 - 24 70 - 27 2 30 — — ajdova moka — 44 - 41 80 - 44 2 20 — — otrohi - 17 - 16 16 — 17 — 85 — —• koruza liter — 20 — 19 — - 21 2 — — riž fini - 50 - 47 50 - 50 2 50 — — riž navadni - 40 — 38 - - 38 — — — — svinjska mast 1 80 1 71 - 1 74 3 — — — slanina ogrska 1 60 1 52 — 1 55 3 — — — margarin sladkor 2 - 1 90 — 2 20 30 — — — 1 2 - 96 90 - 98 1 90 — — kava fina 3 60 3 42 - 3 60 18 — — — gorilno olje - 70 — 66 50 - 68 1 50 — —- namizno olje 1 40 1 33 — 1 44 U — — — jedilno olje 1 12 1 06 40 1 16 9 60 — — češplje - 64 - 60 80 - 66 5 20 — — — Kapitalistično sleparstvo. Trboveljska premogokopna družba, lastnica zagorskega, trboveljskega in hrastniškega rudnika, skuša na zvit način okaniti delavstvo za tisto drobtinico izboljšanja, ki jo je vrgla ob zadnjem mezdnem gibanju delavstvu omenjenih rudnikov v obliki petodstotnega povišanja plač. Zlasti nesramno ravna družba v tem oziru v, kisovškem rudniku v Zagorju. Delavcem utrgava akord v toliki višini, da so delavci v najboljšem slučaju na tistem, kakor so bili pred mezdnim gibanjem, često pa še na slabšem, dasi je bilo izrečno rečeno, da se bo plačevalo petodstotno povišanje od starega akorda. Med delavstvom je vsled tega opravičeno razburjenje in trboveljska premogokopna družba naj si pripiše vse eventualne posledice edino svojemu hujskajočemu ravnanju! — Sodrugi pevci v Trbovljah. Pevska vaja je v pondeljek 17. t. m. ob pol sedmih zvečer. — Ženski shod v Trbovljah. V četrtek zvečer je bil v trboveljskem »Delavskem domu« ženski shod. Na shod je prišlo toliko žena in deklet, da je bila zborovalna soba v »Delavskem domu« zasedena do zadnjega kotička. Veselo znamenje je to za razširjanje socialistične misli po Slovenskem. Shod je otvo-ril sodrug Sitter, ki je pozdravil došlo ženstvo. Nato je govorila sodružica Štebijeva o »Ženi in •kapitalizmu«. Sodrug Tokan je poživljal navzoče ženstvo, naj resno premišljuje o svojem žalostnem položaju in naj si samo pomaga iz neznosnih razmer, v katere jih je zakoval izkoriščevalec kapitalizem, s tem, da se organizira v socialističnih organizacijah. Splošno ogorčenje je prikipelo med zbranim ženstvom na dan, ko je posvetil sodrug Tokan v delovanje trboveljske premogokopne družbe, ki plačuje »penzionistkam« mesečno po 3, 5, 6 in celo po 8 K pokojnine. Sodrug Sitter je zaključil shod s krepkim pozivom za ustanovitev ženske podružnice »Vzajemnosti«. Shod je tako lepo uspel, da zbuja najlepše upanje za prebujenje socialističnega ženstva v Trbovljah. — Ponesrečen drvar. Jurij Pahernik, drvar pri neki lesni tvrdki pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, je pred nekaj dnevi spravljal plohe na žuto. Pri tem mu je pa ploh pad'1 na nogo in mu jo težko poškodoval. Pahernika so morali spraviti v mariborsko bolnišnico. — Nujno potrebno je, da se ranjenja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično obvezilno sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej inserat). Koroško. — Nesreča v gozdu. Pri podiranju dreves je padlo drevo na šestletnega sina posestnika Ivana Kojnika iz Svinca. Zapustil je prostor v zadnjem trenotku, ki mu ga je oče odkazal. Težka veja je zadela dečka na zatilnik in je obležal na mestu mrtev. Obesil se je v Gumernu 291etni'Andrej Jost na jablani v sadnem vrtu svojega gospodarja. Vzrok samomora jo neznan. Jošt je v nedeljo s svojim gospodarjem skupaj kegljal in mu je med tem nenadoma brez vsakega povoda službo odpovedal. Bržkone ga je prijela hipna blaznost. — Vsled domačega prepira je pobegnil od doma 131etni sin Josip mesarja Wiedenhoferja v Rablu. Dečka že od pondeljka pogrešajo. Nekateri trde. da so ga videli v Kranju._________ Istra. — Zanimiv lov na morskega soma. Iz Puli11 poročajo zanimivo vest, katero je neki dečko, ki je sekal ob obrežju drva, pobil morskega soma. Med delom je pogledal fant slučajno po morju in zapazil, da podi približno tri meti e dolg som neko večjo ribo, ki je bežala prea sovražnikom proti obrežju. Pri strastnem zasledovanju je prišel som tako blizo omrežja, da je na plitvini v pesku obtičal. Fant je sel vodo in pobil soma s sekiro. Nato ga je izvleke s silnim naporom na prod. T31/1 je soma smrti potolkel. Med smrtnim bojem je ribj vrgla 35 mladičev v velikosti iiavadmn makrel. Trst. — Zveza zidarskih delavcev (podružnica ITrst) priredi v nedeljo 16. junija ob priliki desetletnice ustanovitve podružnice zidarjev slav-nost s sledečim sporedom: Ob 10. dopoldne :■ javen shod zidarskih delavcev v gledališču »Minerva«, ulica Coroneo, kjer bosta govorila sodruga Etbin Kristan in dr. Ed. Puecher. Po i shodu obhod z godbo po glavnih tržaških ulicah 'do »Delavskega doma« v ulici Madonnina. Ob 2. popoldne zbirališče pred »Delavskim domom« ter skupni odhod z godbo do Lovca, kjer se v gostilni »pri Lovcu« (Jura) vrši v lepo odičenein vrtu velika vrtna veselica s koncertom, pri katerem sodelujejo pevski zbor iz Ko-lotije, pevski zbor »Ljudskega odra« in društvena godba zidarskih delavcev. Srečolov z 800 dobitki (vsaki listek zadene dobitek). Pošta s spominskimi razglednicami. Plesna tekma z darili. Veliko presenečenje. Ples se začne ob Pol 8. zvečer. Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Ples 40 vin. za moške, 20 vin. za ženske. Zidarski delavci! Deset let je poteklo od začetka »Vaših bojev. Pripravile se, da slovesno praznujete desetletnico Vaše močne organizacije, ki je plod vašega truda in na katero ste lahko ponosni! Odbor. — Pevski odsek »Ljsadskega odra« vabi Vse svoje člane, da pridejo v nedeljo točno ob 2. popoldne polnoštevilno v kavarno »Union«, odkoder odidejo skupno na zidarsko veselico k »Lovcu«. Pridite vsi in ob vsakem vremenu ! — Na nedeljski veselici pri Sv. Ivanu je nadalje daroval »Zarji« sodrug Tavčar Anton 70 vin. — Sodrugi, ki še niso poravnali strankinega davka za maj in junij, so naprošeni, da store to čim hitreje. — Avtornobilna nezgoda. Predsnočnjem Se je v Trstu zaletel pred predorom Montuzza avtomobil s 5 izletniki v zid. K sreči se je poškodoval le šofer Bazzanella, in še ta lahko, 'do cim se je avtomobil, ki je last tržaške taksa-g.vlerske družbe, domalega popolnoma i izbil, '-»kode je 6000 K. Komaj 50 korakov od kraja nesreče stoji krčma »Al Troforo«, pred katero so na trotoarju postavljene mize, okrog katerih je sedelo polno gostov. Ako bi se bil avtomobil Peljal le še teh par korakov, bi se bila pripetila lahko grozna nesreča. — Poiiarejalea denarja, V četrtek se je vršila obravnava proti 311etnemu kamnoseku Josipu Škabarju in 301etnemu kovaču Alojziju Krtu zaradi ponarejanja denarja. Izdelovala sta Eetkronslce tolarje in 20- in lOvinarske . "• e. Škabar prizna, da je delal novce za 20 vin., toda to je bil njegov šport, ni pa imel namena s ponarejenim denarjem goljufati. Krt krivdo zanika. Pač pa pravi, da je bil parkrat navzoč, ’ ^ je Škabar vlival novce, toda vselej ga je varil pred posledicami. Škabar mu je \selej odgovarjal, da dela to le za kratek čas. Zasli-šavanje prič in krajevni ogled pa je pokazal, da sta imela obtoženca popolno delavnico, v kateri je bilo polno orodja in veliko mavčnih od-%kov raznega denarja. Tudi je potrdil kaumo sek Godina, da sta ga obtoženca povabila, da naj stopi v njihovo zvezo, česar pa ta ni storil. — Rešilni manever tržaškega parnika. Kapitan parnika »Martha Washington« poroča, da Izvršil parnik med vožnjo rešilni manever, ki se je popolnoma posrečil. Kapitan je nenadoma dal ustaviti stroje in napovedal alarm. iTekom 13 minut so bili vsi rešilni čolni napolnjeni s potniki in je na parniku ostalo le nekaj mornarjev. Take poskuse priporočajo vsem Parnikom, da jih večkrat ponove. kajti posebna izurjenost moštva v rešilni akciji je za varstvo Potnikov velike važnosti. m s J\atrl dne i©. t. m. vsi na koncert s plesom ki ga priredi Moščanska podružnica ,VZAJEMNOSTI* na vrtu in v restavracijskih prostorih pri „Miškotu“ na Selu. — Igra podružnični mešani tamburaSki zbor. Vstopnina 30 vin. :: Začetek ob 4. popoldne. :: Zadnje vesti. DRŽAVNOZBORSKI ODSEKI. Justienl odsek. Dunaj, 1,5. junija. Justični odsek je včeraj nadaljeval in končal razpravo o vojaškem kazenskem redu. Vsi izpreminjevalni predlogi so bili odklonjeni. Končno je bil zakon sprejet, kakor ga je vlada predložila. Za poročevalca je bil izvoljen poslanec Isopescul - Orecul. Zakon Pride v zbornici takoj po brambni reformi v razpravo, Brambni odsek. Dunaj, 14. junija. Razprava o brambni reformi se nadaljuje. Večina odklanja vsako iz-bremembo, Proračunski odsek. Dunaj, 15, junija. Naučni minister Hussa-[fck je podal v proračunskem odseku izjavo, po kateri vlada ne obstoja na junktimu med rutinsko univerzo in koi.^m rusinske obitruk-cije v gaijškem deželnem zboru, kjer obsiiui-r&lo Rusini zaradi volilne reforme. Rusini so Vzeli to izjavo na znanje in predlože na tej pod-lap svoje definitivne zahteve. Od odgovora je odvisno, če se ustavi ruslnska obstrukcija v državnem zboru, Bačinjskega dolgi govor. Dunaj, 14, junija. Oovor poslanca BačinJ-?kega na včerajšnji oziroma današnji seji bram-«neg odseka je trajal natančno 13 ur in 8 mi-hut. Bačituskij je odvetnik in ima svojo pisarno X Stayju. V državnem zboru je od leta 1907. n nastopa kmečki okraj Stryj. Rojen je leta l°72. Študiral Je v Cernovicah in pripada rutinski radikalno demokratični stranki. RUSINSKA OBSTRUKCIJA. Dunaj. 14. junija. Danes opoldne so se zbrali pri podpredsedniku Romanczuku rusin-ski voditelji h konferenci. Navzoč je bil tudi naučni minister Hussarek. ki je izjavil, da bo v proračunskem odseku podal vladno izjavo. V tej izjavi bo vlada spremenila junktim med cesarskim pismom v zadevi rusinske fakultete in med prenehanjem rusinske obstrukcije v gali-škem deželnem zboru v željo vlade, proti kateri Rusini nimajo nobenega tehtnega ugovora. Dalje je opusi la vlada tudi zahtevo, da naj prenehajo rusinski poslanci v odsekih državnega zbora z obstrukcijo preden še izide cesarjev reskript v rusinski univerzi. Tudi to zahtevo je izpemenila vlada le v željo. Rusinski poslanci so nato členili. da bodo počakali Hussaekova Zvujanja v proračunskem odseku in potem še enkrat konferirali. ako je mogoče spričo izjave vlade prenehati z obstukcijo v brambnem odseku. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Slovenji Gradec, 15. junija. Ponoči je skočil tovorni vlak s tira in zaprl progo dunajskemu brzovlaku, ki pride v Ljubljano ob 6. zjutraj. Preden odstranijo železniške vozove s tira, bosta gotovo minuli dve uri in pol. Ponesrečil se ni nihče. MANDAT GOSPE KUNETICKE. Praga. 14. junija. Češki listi so edini v tem. da je po obstoječih zakonih in po deželno-zborskem volilnem redu. izključen vsak dvom, da ne bi dobila gosp meticka certifikata. Oni ki pravijo, da bi vzlic temu lahko vlada odrekla gospe Kuneticki mandat, se opirajo na izjavo namestnika Thuna v pogovoru z županom Mataušekom. Prejšnji namestnik grof Couden-hovp je bil pa ravno nasprotnega mnenja. Namestnik nima po obstoječem deželnozborskem volilnem redu drugega posla, kakor da pregleda volilne akte. ako ni izvoljena oseba izključena od pasivne volilne pravice. Izključena je le ona oseba, ki se nahaja v konkurzu ali je kaznovana. Odločevati ima le deželni odbor. Namestnikova odločitev. Praga. 15. junija. Včeraj se je končal ofi-cielni skrutinij in gotovo je. da bo namestnik Thun sporočil izvoljeni gospe Kunetickijevi. da ji ne mo*-e izr^iti poslaniš^ega certifikata. Gospa Kunetcka bo vložila pritožbo na državno sodišče/ SRMTNA OBSODBA. Line, 14. Junija. Agent Rupert Reiner, ki je v začet1'!’, februarja '"tošnjega leta ubil s sekiro svojo spečo ženo Ano, je bil obsojen pri porotni obravnavi k smrti. NEURJE. Na Nižje Avstrijskem. Pitten, 15. junija. Predvčerajšnjem je padala huda toča. ki je napravila v okolici mnogo škode. Mnogo žitnih polj je uničenih. Nevihta v Šopronju. Šopronj, 15. junija. Mesto Šopronj in njega okolico je presenetila predsinočnjem strašna nevihta. Silovit orkan je pulil sadna drevesa s koreninami vred iz zemlje. Od pol 2. naprej padala toča. debela kakor orehi in golobja jajca ter je šla pol ure. Potem se je utrgal oblak in je lilo celo uro. Voda je udrla v nizko ležeča stanovanja in v prodajalne. Tudi iz okolice prihajajo poročila o strašnih opustošenjih. Neurje je divjalo dve uri. Nalivi v Švici. Ziirich, 15. junija. Na severu Alp so bili silni nalivi, kakor ob katastrofi pred dvema letoma. Iz vsega bernskega kantona poročajo o velikih povodnjih.. Valovi so odnesli mostove in izpodkopali železniški tir. OGRSKE ZABAVE. Seja magnatske zbornice. Budimpešta, 15. junija. Danes ima magnat-ska zbornica sejo, na kateri ima razpravljati o brambni reformi, ki jo je »sklenila« Tiszina tolpa v poslanski zbornici. Zanimanje za današnjo sejo je bilo začetkoma, zelo veliko, jelo je pa pojemati, ker je slišati, da se bo opozicija magnatske zbornice^ omejila na formalen protest, tako da bo večina lahko brez ovire sprejela reformo. Kljub temu dela policija velike pripraye in tudi vojaštvo je konsignirano. Ministrski svet. Budimpešta, 15. junija. V palači ministrskega predsednika Lukacsa je bil včera] ministrski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. Lukacs pri Csakyju. Budimpešta, 15. junija Včeraj se je pripeljal predsednik magnatske zbornice grof Albert Csaky s svojega posestva v Budimpešto. V hotelu ga je obiskal ministrski predsednik Lukacs in je dolgo ž njim konferiral zaradi današnje seje. Tudi grof Tisza je obiskal Csaky-ja in je imel z njim daljše posvetovanje. Tlszino predsedništvo. Budimpešta, 15. junija. V opozicionalnih krogih je bila včeraj razširjena govorica, da bo Tisza odstopil od predsedništva v zbornici. Iz vladnih krogov prihaja vest, da je ta govorica nastala, ker je Tisza obiskal nekdanjega predsednika Berzeviczyja»' v teh krogih ne taje, da bo Tisza odstopil, češ kadar opravi vvojo nalogo, nima razloga, da bi se oklepal predsedniškega stola. Vendar pa, pravijo, se to še ne zgodi tako kmalu, kakor pričakuje opozicija. Kovacs v zaporu. T*»dlmpešta. 15. junija odišče je po daljšem posvetovanju potrdilo sklep, da se ima težko ranjeni poslanec Kovacs zaradi poizku-šenega umora pridržati v zaporu, oziroma v inkvizitni bolnišnici. VSTAJA V ALBANIJI. Carigrad, 14. junija. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo komunike, v katerem pravi: Glavno taborišče divizije, ki je dobila povelje za pohod iz Mitroviče proti Ipeku, je v Kurekofniji. Cesta iz Peči v Mitrovico je popolnoma varna in poštna zveza je zopet v redu. Vojaštvo nadaljuje z operacijami v okolici Is-toka. da uniči prave povzročitelje vstaje. Nadaljuje se z reformami. Grade vladna poslopja, šole. orožniške vojašnice in ceste. Kmetje se vračajo v vasi. Pri gradnji ceste iz Ipeka v Mitrovico je zaposlenih 200 delavcev, njihovo število bod povišali na 3000. Poslanstvo ulemov in uglednih mož, ki so šli k vstašem, da jih pomire in katero so imeli vstaši 11 dni zaprto. se je vrnilo 10. t. m. v Peč. Vstaško gibanje okolo Dibre je popolnoma prenehalo. AVTOMOBILSKA NEZGODA. Varšava, 15. junija. Avtomobilni reševalni voz, ki je vozil na kraj nezgode, je zašel na železniškem prehodu pod vlak. Zdravnik in šofer sta se rešila s skokom, avtomobil je vlak popolnoma razbil. TALI JANŠKO - TURŠKA VOJNA. Italijansko brodovje. Carigrad. 15. junija. Dve italijanski torpe-dovki sta pripluli 13. t. m. zjutraj v zaliv He-ros in dospeli za Naditos. Tretja torpedovka se je pojavila ob vhodu v zaliv med otokom Sa-motrake in obalo.' Prvi dve sta se polagoma oddaljili, tretja pa se še nahaja v zalivu. Vojni minister je imel še tisti večer dolgo posvetovanje z vnanjim in notranjim ministrom. Smirnski vali. Carigrad. 15. junija. Kakor poročajo, je bil namestnik šefgeneralnega štaba Mahmud paša imenovan za smirnskega valija. Dosedanji vali bivši minister Dželai, je prestavljen v Solun. Italijanski demanti. Rim. 15. junija. Agenzia Stefani poroča: Turško vojno ministrstvo je priobčilo depešo o bojih, ki so bili baje 5., 6. in 7. t. m. pri Hom-su. vesti so neresnične. Dne 5. in 6. t. m. ni bilo v okolici Homsa nobenega boja. V bojih 7. t. m. je bil sovražnik prisiljen umakniti se 7 znatnimi izgubami. Italijanska pomorska akcija. Berlin, 15. junija. Iz Soluna poročajo: Tukajšnji mladoturški komite je dobil nujno poročilo o bližnji akciji italijanskega brodovja proti utrdbam Smirne obenem z okupacijo otokov Mitilene. Kios In Lemnos. Turške priprave. Carigrad. 15. junija. Predsinočnjem je odšel v Galipolis prvi carigrajski topničarski polk. ker pričakujejo italijanski napad na utrdbe Plajarija. severno od Galipolisa. V Galipo-lisu je baje 30.000 mož turškega vojaštva. V Smirno so odposlali dve bateriji havbic. Kios in Dardanele. Odjesa. 15. junija. Tukajšnji listi soglasno poročajo, da Turki Dardanele vnovič zapro, če zasedejo Italijani Kios. V ta namen so že vse priprave gotove. MAROKO. Sultanovo potovanje. Rabat, 15. junija. Predvčerajšnjem ob 10. dopoldne je dospel semkaj sultan Mulej Hafid. Mesto je v zastavah; general Datte in zastopniki vseh francoskih in serifskih oblasti so po zdravili sultana. RAZPUST TRUSTA. VVilmšngton. 14. junija. Sodišče Združenih držav je razpustilo trust izdelovateljev smodnika. 1,000.000 vinarjev za tiskovni sklad „ 25. izkaz: Zarje“ Vesela družba pri Lesjaku v Kočevju in sicer: gosp Lesjak 100 vin., I. Tomc 10 vin., M Skendr 20 vin., Koprivšek 20 vin., 1 Fikat 10 vin., S. Peč 10 vin., I. Perlan 10 vin. Fr Orenovič 20 vin., sodrugi V., K., S. in znanec P pri Sovincu 100 vin., P. Urbanc, Amcrikanec .pri Levu* 100 vin., gdč Mici 20 vin., nabrano v del. A. Radovič v Nabrežini in sicer: L Ravbar 100 vin., I. Trpin 100 vin., V. Gulič KO vin., L Pertot 40 vin, A Caharija 80 vin., I. Švi-ligoj 40 v>n„ B. Giovani 100 vin., A. Gruden 50 vin., I. Švara 10') vin., A. Tancer 100 vin., P. Valentinčič 50 vin., I. Lavrenčič 100 \ in., neimenovan, Kamnik 200 vin., I. Rossi, vinski trgovec, Zagorje 5000 vin., Ljub Prodanovski, potnik, Zagorje 100 vin , Fr Železnik, potnik, Zagorje 100 vin,, veselit družba .pii Dimu" v Mosiah po sodrugu Siglu 103 v., torkovi izletniki 61 vin., Pravst 10 vin, po sodrugu Gr. na Viču 100 vin. S;,drugi, ki pošiljajo prispevke miljonskemu skladu, naj pošiljajo vse zneske na spodnji naslov in označijo namen ,pi.,ii!jatvi; tisti, ki jili pošljejo po položnici poštne hranilnice, naj tud vedno označijo v kakšen namen so poslali prispevek. i rej za milj o n skl sklad; tiskovni sklad se izkazuje posebej. — Na izkaze brez denarja se ne ozira. Skupaj 111394 + 7084-118428 vin. Pnspevke za rniljonski sklad sprejema, vlaga v »Delavsko hranilnico" in izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstropje. Vestnik organizacij. Sestanek kovinarskih de avcev je v nedeljo ob pol 10 dopoldne v restavraciji pri Perlesu*, zraven glavne pošte (Prešernova ulica). Zaupni sestanek krakovsko-trnovsklh sodrtigov je v pondcljek dne 17. t. m. ob S. zvečer pri Erbežnikovi (Breskvar!, Velika čolnarska ulica. »Vzajemnost" za Šentjakobski okraj v Ljubljani ima v torek 18. t. m. ob 8. zvečer v Selenburgovi ulici št. 6 skupno sejo odbora in nadzorstva. Sodrugi so vabljeni, da gotovo pridejo Centralni odbor „Vzajemnosti“ v Ljubljani Ima v sredo 19. t. m. ob 8. zvečer izredno sejo. 1 redni občni zbor Glasbene podružnice .Vzajemnosti se vrši v nedeljo, 23 junija ob 9. dopoldne v vrtnem salonu gostilne .International*, Resljeva cesta štev. 22. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) arhivarja, d) kontrole. 3. Volitev odbora. 4. Raznoterosti. -- Pristop imajo redni in podporni člani podružnice. — K obilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor skupine zidarjev v Ljubljani bo v nedeljo 23. t. m. ob poi 10. dopoldne v salonu gostilne .In- ternational* (J Petrič), Resljeva cesta 22 Kranj. Ustanovni občni zbor podružnice .Vzajemnostl“ bo v nedeljo dne 23. t m ob 2 popoldne v gostilni goip Potucka (pri Fidru) v Kranju. Pristop imajo le člani In oni, ki pred začetkom zborovanja pristopijo. Prednaznanllo. V nedeljo 14. oziroma 21. julija priredi pevska podružnica .Vzajemnosti* vrtno veselico. Delavske organizacije prosimo, da na ta dan ne prirejajo svojih* zabav. Delavsko gibanje. = Urad za otroke v Novem Jorku. V, Združenih državah so v najboljšem teku priprave za ustanovitev urada za otroke. Komisija. ki se bavi s tozadevnim zakonskim načrtom. je sprejela idejo zelo simpatično. Član komisije je izvajal: Ako država za vse mogoče stvari izdeluje statistike, nabira material. razpošilja vprašalne pole. kakor n. pr. za produkcijo v poljedelstvu in industriji, tedaj je še mnogo bolj upravičena zahteva, da se pouči o otrokih. ki so bodočnost države. Prav posebno bi morala država proučevati otroško delo in škodljive posledice tega dela, da bi bila v stanu pomagati. Tudi zadeve, ki se tičejo vzgoje, sploh vse kar upliva na razvoj otroka, bi moral urad za otroke imeti v pregledu. Dalje so predlagali, da naj postane urad za otroke poseben oddelek v ministrstvu za trgovino in delo. Predlog je gotovo velik korak naprej na polju otroške skrbe. Zakonodajalci in učitelji tavajo dandanes še dostikrat po popolni temi. kadar poizkušajo izvesti kaj novega. kay bi bilo otroku v korist. Ankete. ki se izročajo statističnemu biroju, se navadno silno dolgo zavlačujejo. Delo v otroškem uradu bo novo delovno polje za ženstvo. Umestno bi tudi bilo, da bi smel urad na podlagi svojih izkušenj izdelavati zakonske načrte. ki bi bili vladi in parlamentu v vodilo. Novice. * Pomiloščena angleška revolucionarka iia Ruskem. Iz Peterburga poročajo: Angležinja miss Malecka, ki je bila zaradi dozdevnih političnih pregreškov v Rusiji aretirana in na štiri leta težke ječe obsojena, ie bila od carja pomiloščena. Neki policijski agent jo je spremil čez mejo. * Nemiri v Kašgarju. V Kašgariji je popolna anarhija. V Kašgarju samem so umorili poglavarja politične družbe, ki je imela velik vpliv na ljudstvo. ■ Med uradniki vlada panika. 2e tretjo noč se nihče ne upa iti k počitku. V južnih kašgarijskih mestih, v Jakentu. Karga-Iiku. Gume, in Chotanu je vsa oblast v rokah ljudske milice. V Naratbašiju so 28. maja izvoljenega okrajnega glavarja že 2. t. m. umorili. Uradniki so zapustili Chotan. ker se ne upa nihče več ostati v mestu. * Prvo ure v Ječi. Bivši kaznilniški nadzornik I. Schiwek je izdal knjigo, v kateri pripoveduje svoja opazovanja na jetnikih. V knjigi je najbolj pretresljivo ono poglavje, ki pripoveduje o prvih urah. ki jih prebije kaznjenec v zaporu. V teh urah občuti najhuje globoki prepad me življenjem v svoboda in za temnim zidovjem. Večina kaznjencev gre precej ravnodušno po izrečeni obsodbi v zapor, ker so se že med preiskovalnim zaporom e-koliko privadili misli, da bo treba več ali nid j časa živeti daleč od sveta. Vendar je pa 1 Ji mnogo takih, katerim je »ta pot težja, kakor marsikateremu roparskemu morilcu pot na morišče.« Silno pretresljivo obnašanje onih, ki morajo kar nenadoma v preiskovalni zapor. Med aretacijo, zaališavanjem in sprejetjem v zapor so imeli premalo časa, da bi razmišljali o svojem žalostnem položaju. V tesni, samotni celici se zbude iz omamljenja in naenkrat spoznajo popolnoma jasno svoje stanje, ves obup izbruhne z največjo silo. »Grozno je. opazovati te nesrečneže, Nekateri se vedejo kakor divje zveri. Žalostno je. da nekateri napačno tolmačijo to vedenje in kaznujejo obtoženca.« Nekateri pa sede po cele ure kakor bi bili okatneneli. Drugi jokajo in^ obtožujejo samega sebe kar najhuje. Največ jih pa zatrjuje, da so nedolžni. Zopet drugi mislijo v svojem obupu le na svojce, katerim delajo toliko skrbi in žaiosti. Prva noč je za vsakega, ki je v preiskovalnem zaporu, najstrašnejša. Matere kličejo kakor blazne svoje otroke.« V prvem obupu poskuša marsikateri izvršiti samomor, zato opazujejo uradniki vsakega novega kaznjenca najbolj vestno prve ure. Pri mnogih, kj so razdvojeni sami s seboj in s svetom, učinkuje prijazna beseda, ali sočutje nadzornikovo in paznikovo čudovito. Dostikrat zadostuje, da se mu stisne le roka. A tudi knjige so dostikrat najboljši tolažnik. Nočnih ur se boje kaznjenci najbolj. Knjiga jim olajša zdatno le mučne ure. Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Zahtevajte prlVašem trgovcu ne samo »kocke za govejo juho“, nego izrecne 1EVE a uajti te so najboljše! Samo prave z imenom MAGGI in varstveno A zvezdo s križcem znamko B. Gdtzl, Ljubljana ===== Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ===== Brez konkurence! Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. (Solidna postrežba. Majnižje cene. * O domovina, ti si kakor zdravje... Pred kratkem je obiskal amerikanski farmer in notar Hanak, ki se je že znebil avstrijskega državljanstva, svojo domovino. Mnogo društev ga je naprosilo, da predava o gospodarskih od-nošajih v Ameriki. Prvo predavanje se je minule dni vršilo v Novem gradu pri Bučovicah. Sredi predavanja pa vstopi žandar z nasajenim bajonetom in aretira predavatelja. Začudenemu Amerikancu pove, da je avstrijski dezerter. Amerikanec je zatrjeval, da je zmota in ga prosil, da naj počaka, da konča s predavanjem. A vse prošnje so bile zaman. Hanak je moral zapustiti strmeče občinstvo in z žandar-jem oditi v Brno. Tu ga je vlačil žandar od Poncija do Pilata. Nazadnje se je izkazalo, da je mož izpolnil v Avstriji vojaško službo in da je v redu opravil tudi dve vojaški vaji, preden je odpotoval v Ameriko; le tretjo si je prihranil. Dospevši v Brno se je takoj zglasil v vojaški pisarni, ki je našla vse v redu. Šele čez nekaj tednov so se premislili in ga aretirali na govorniški tribuni. Hanak, ki je amerikanski državljan, je vso zadevo sporočil amerikan-skemu poslaniku. Domotožje so mu najbrž temeljito pregnali. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Poslano. Gotovi ljudje me hočejo oblatiti po Šiški, 'da sem pri zadnjih občinskih volitvah volil protidelavsko. Kuor me pozna — in to vendar lahko trdim, da me poznajo vsi v Šiški prav dobro — ta ve, kakšno je moje politično nazi-ranje. Sem socialni demokrat; socialni demo-kratje pa volijo socialnodemokratično. Če kdo kaj drugega trdi, laže. J. Reberšak. Ranjenja kakršnakoli Je treba skrbno varovati pred vsakršitO bnesnažbo, ker utegne nesnaga povzročiti, da postanejo najmanjše rane prav hude in težko ozdravljive V 4o letih se je izkazalo omehčitjoee in izvlečno mazilo, Praško domače mazilo irnenovailo, kot zanesljivo obvezflno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče in pospešuje zaraščanje in celenje. — Po pošti se pošilja vsak dan. ....■ ■■ 1 cela pušica 70 h. Po pošti proti vpošlljatvi 8 K 16 h se pošljejo 4 pušice, proti 7 K 10 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. POZOR na ime zdravila, izdelovalca, ceno fn varstveno znamko. Pravo le 70 h. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelji. Lekarna „PR1 ČRNEM ORLU“ Praga, Mala itraa, Nerudova ulica štev. 203, V zalogi po avstro-ogrsklh lekarnah. -JTZ. ■4*- m Gramofoni - automati U a ca ■ tovarniška zaloga a ca a J. e* a-a S2! i z? uha sivega b K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Saročila od 5 kg naprej franko, Zgotovljene postelje I^S^befega ali rumenega nanfefnga, pernica 180 cm dolga, 120 cm sirota, z dvema zgltevmcama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice LOK, 12 K, 14 K, 16 K, zglavniee 8 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir, 13 K, 14*70 K, 17-80 K, 21 K, zglavni ca, 90 cm dolga, 70 cm šir- 4 50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica fz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Šir, 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajaječe se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. 8. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. ■J* Več kovaških pomočnikov (Feuerburschen) sprejme tovarna Peter Keršič v Spodnji Šiški. K§gK|' Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. ^ajnovefie! JKajnoveJše! Maksim Gorkij Cena K 4-—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je — knjigo založila in izdala. Najboljše in uajtrpežnejše lodnasto blago, športni in dežni plašči lastni izdelek dobavlja Prva izvozna hiša specialno tirolskega lodna in dežnih plaščev Anton Innerebner Insbruk Abt 30. Dobi se v vsaki boljši mnodni trgovini za gospode, kjer pa ne, se pošlje naravnost po povzetju. ENZ1AN Celo noč odprto is* noč odprto Ana Goreč Ljubljana, Rimska cesta II. Po T.LŽnica: Marije Terezije cesta 14 (Pri Novem svetu). Trgovina s kolesi in deli. Najboljše pnevmatike. Izposojevanje koles. posojuje zasebnik reelnim osebatn l/clldl 5 odstotno. Vrača se |v obrokih V :: 5 letih, Kukarki I. posterestante Berlin 47. :i MOJA ZENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. Sli Spisal Fran pl. Štililje. n 47< pole velike 8°. Cena mehkovezane K P80, s pošto K 1*90. Spisatelj osvetljuje kot dober poznavalec deželnih financ deželno finančno stanje, pokaže pa tudi pot k saniranju. Brošura bo vzbudila brezdvomno v vseh krogih veliko pozornost ter bo kmalu razprodana. Svetujemo osebam, ki žele imeti en izvod te knjige, naj si jo takoj naroče. V Ljubljani, dne 14. junija 1912. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Založna knjigarna. „Zarja" se prodaja v Ljubljani po 8 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvornka cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulicah Remžgar, Zelena jama. švetek, Zaloška cesta. Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica, Piehler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska iriica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg, Košir, Hilšorjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta, Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg, Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince, Jezeršek, Zaloška cesta run 3 Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-Newjork, Buenos Aires-Rio de Janelr« z najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov« v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško; SIMON KMETETZ, Ljubljana, - Kolodvorska ulica štev. 2«. ■■