MUHI oWui V luhiitnii
Leto XVIII.. št. 24
LJubljana, petek n. januarja 1937
Cena 2 Din
UpravmStvo; ujutujana, Knafljeva ulica a — lelefon St 3122, 8123, 3124, 3120, 3126. inseratni Dddeiek: LJubljana, Selen* ourgova ul 6 — Tel. {892, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St U — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL št. 2
Telefon St 190. Računi pri poŠt čet zavodlb: Ljubljana St 11.842, Praga člalo 78.180, Wlen St 105.241.
Večni Gdansk
Odkar so v Nemčiji zavladali hitler jevci, se nahaja vprašanje svobodnega mesta Gdanska skoraj trajno na dnevnem redu Društva narodov in pri vsakem zasedanju okupira tako svet kakor plenarno skupščino ženevske institucije. Tudi na ravnokar končani sezoni sveta DN je tvoril Gdansk poleg aleksandretskega spora glavno točko dnevnega reda. Dosežena je bila reši te v, ki zopet ni nikaka definitivna re šitev, pa je zato treba pričakovati, da Gdansk še ne bo izginil z zelenih že nevskih miz in ne iz stolpcev evrop skega časopisja.
Ko je lani nastopil šef nemške delegacije Gdanska pred ženevskim forumom, je njegov nastop vzbudil vseob-če negodovanje po izrednih okolnostih, v katerih se je izvršil. Opozorimo naj samo, da je Greiser na izredno poudarjen način zaklical, da Gdansk z Društvom narodov ne želi imeti in ne bo imel več opravka. Splošno se je smatralo, da pomeni ta nenavaden nastop uvod v akcijo, ki naj izvede priključek svobodnega mesta k rajhu. Toda nič takega se ni zgodilo. Opozicija Gdanska zoper Ženevo se je zelo polegla, dasi je ves čas ostala na krmilu ista narodnosocialistična vlada. Isti Greiser zopet zastopa te dni Gdansk v Ženevi, samo da je njegov nastop sedaj precej bolj umerjen. Listi so pri-niesli celo njegovo izjavo, s katero oznanja, da ni nasprotnik Ženeve marveč samo dosedanjega ženevskega komisarja za Gdansk, Lesterja, ki pa je bil, kakor znano, sedaj imenovan v tajništvo in tedaj zapušča Gdansk
Da je politika nacionalnosocialistič-ne stranke v Gdansku postala zmernejša, temu so vzrok razni razlogi. Ne med zadnjimi je nedvomno moder nastop poljske diplomacije. Saj je nedvomno interes Poljske v tem kompleksu problemov največji. Na Poljskem je nastalo silno razburjenje, ko je Gdansk napravil nenaden afront zoper Ženevo"' smatralo se je pa, da je ta afront hkrati naperjen zoper Poljsko. Poljska diplomacija je naglasila ob raznih prilikah, da ne misli v Gdansku niti trohice odnehati od trdne afirmacije dosedanjega poljskega stališča. Ako bi v tem pogledu šla vlada v Gdansku dalje, bi nedvomno zadela na naj odločnejši odpor tudi vse Poljske, uradne in neuradne, spričo vsega tega je Društvo narodov napravilo modro, ko je prav Becka poverilo z nalogo, da preišče afero v Gdansku in predloži Ženevi načrt, po katerem naj bi se uredilo celotno vprašanje. Beck je res stopil v stike s predstavniki vlade v Gdansku in sestavil svoj referat.
Jedro Beckove solucije je v tem, da ostane funkcija Društva narodov, kakor je bila, vendar s to bistveno razliko, da se v notranje razmere Gdanska ne vmešava. Ali z drugimi besedami, da pusti sedanji vladi proste roke v zatiranju političnih manjšin, ki se ob uvedbi hitler j evskega sistema morajo udati v usodo, kakor so je bile deležne nemške stranke v rajhu. Ker pa nekateri prav važni faktorji v Ženevi s tako solucijo niso zadovoljni, so se še v zadnjem trenotku pojavile težave in pomisleki. Ako opozorimo, da je bil med nezadovoljnimi sam Eden, smo pač dovolj karakterizirali situacijo. Intere-santna je ta situacija- kar nekoliko paradoksna. Po statutu svobodnega mesta Gdanska, ki ga je postavilo ob ustanovitvi, je Društvo narodov kompetent-no, da garantira avtonomno ustavo in politične demokratične svoboščine mesta. Seveda se je takrat Ženeva bala, da bo Poljska tisti zli faktor, ki bo ogražal samostojnost Gdanska. Zgodilo pa se je, da jo ograža nacionalnosocia-listični režim in da išče nemška demokracija podpore in zaščite v — Ženevi! Ženeva naj bi ščitila ustavo v Gdansku pred ogražanjem z nemške strani!
Beck je krenil na praktičnejšo pot, pa je sklenil s hitlerizmom v Gdansku sporazum in sicer v tem smislu, da mu pušča proste roke v notranji politiki, makar na račun stare ustave, samo da spoštuje vse ono, kar je svobodno mesto dolžno držati napram Ženevi, zlasti pa napram Poljski. Vlada v Gdansku je na to pristala in s tem kompromisom sta Beck in Greiser prišla v Ženevo. Tamkaj se je sicer pokazala opozicija zoper tako prelahko vzeto garancijo in zlasti je Eden pokazal voljo, da zaščiti demokratično opozicijo v Gdansku. Ni dvoma, da bi se tudi taka načelna politika dala prav dobro zagovarjati. Toda Ženeva je že tolikokrat pokazala, da v načelni smeri, v izvajanju načelne politike v mednarodnem področju nima sreče, saj se je videlo, da je taka politika najbolj komplicirana in nevarna. Zato se ne smemo čuditi, da se je končno velika večina pridružila onim skeptikom, ki menijo, da ni Društvo narodov zato tu, da ureja povsem strankarskopoiitična vprašanja v Gdansku, vprašanja, ki nimajo z narodnimi nič več opravka. Stališče, na katerega se je postavila uradna Poljska, je res tudi prodrlo.
TRETJA ANGLEŠKA DEMARŠA
Nova nota angleške vlade prizadetim državam — Londonski odbor naj določi rok za prepoved pošiljanja prostovoljcev v Španijo
London. 28. jan. br. Angleška vlada je naročila svojim poslanikom v Parizu, Berlinu, Rimu, Moskvi in Lizboni, naj tamoš-njim vladam sporoče, da je z z 'ovoljstvom sprejela njihove odgovore na svojo noto z dne 9. januarja, ki se tiče prepovedi pošiljanja prostovoijcev v Španijo. Ker ni bilo nobenega ugovora proti temu predlogu, bo angleška vlada vso zadevo izroč la londonskemu odboru za nevmešavanje, da določi rok. kdaj naj stopi ta prepoved v veljavo. Prepoved naj bi stopila v veljavo, če proti temu ne bo ugovora ne glede na to, kdaj bo prišlo do sporazuma o uvedbi splošne kontrole nad uvozom v Španijo.
Angleška poslanika v Rimu in Berlinu sta razen tega dobila nalog, naj obvestita italijansko in nemško vlado, da angleška vlada pristaja na odpoklic sploh vseh prostovoljcev iz Španije vendar pa še ni utegnila tega vprašanja podrobneje proučiti in bo tudi to zadevo odstopila londonskemu odboru za nevmešavanje. da razpravlja o tem v zvezi z ostalimi ukrepi, ki Se tičejo državljanske vojne v Španiji.
Rimu in Berlinu vrata zaprta
Pariz, 28. ja.n- br. Angleška nota, ki je bila danes iz/ročena v Parizu, Berlinu. Rimu, Moskvi in Lizboni, je bila v francoskih krogih sprejeta z velikim zadovoljstvom. V
pariških merodajnih krogih krogih tolmačijo novo noto Anglije za zelo važen in odločen korak. Angleška vlada ni izgubljala časa, da doseže v svojem prizadevanju za nevtralizacijo španske državljanske vojne hitro viden uspeh. Komaj tri dni po sprejemu italijanskega in nemškega odgovora je izvršila sedaj nov korak, ki naj prepreči vsako nadaljnje izigravanje. Nova nota ima predvsem nanuen ugotoviti, da je med petimi pri španskih dogodkih najbolj zainteresiranimi državami, vštevši Italijo in Nemčijo, dosežen načelni sporazum t©T da je treba od dogovora takoj preiti k dejanjem.
Londonski odbor mora sedaj v najkrajšem času določiti rok kdaj naj stopi prepoved poši-janja prostovoljcev v Španijo v veljavo za vse te države. Ta nota tudi jasno dokazuje, da bi bila Anglija skrajno užaljena, če bi sedaj Italija in Nemčija postavili še kake nove ugovore. Angleška vlada je s tem korakom zaprla Rimu in Berlinu vsa vrata za kakršnokoli novo zavlačevanje. Nemčija in Italija morata sedaj izvesti ukrepe, ki sta jih obljubili
Nov kontrolni načrt
London, 28. jan. b. >Evening Standard« poroča, da je londonski kontrolni odbor izdelal nov nairt nadzorstva španskih me ja po katerem naj bi bile španske meje razdeljene na naslednjih osem pasov ali oddelkov. 1) Franeosko-žipanski pas na
Pirenejih, ki bi bil pod francosko kontrolo. 2) Severna španska obala od franco. ske meje do severozapadnega dela Portugalske, ki naj bi jo nadziralo angleško, francosko bro23vje. 3) Meja med Španijo in Portugalsko, o kateri še ni določeno, kdo naj bi izvajal kontrolo. 4) španska obala od portugalske meje preko Gibraltarja do Mala gre, ki naj bi jo nadzirala angleška mornarica. 5) španska obala od Malage do Cartagane, ki bi bila pod kon. trolo nemške mornarice. 6) Baleare v ko. likor so v republikanskih rokah, naj bi stražila italijanska mornarica. 7) Mallor. oo naj bi nadzirali Francozi. 8) Nadzor, stvo nad obalo španskega Maroka bi isto-to prevzeli Francozi. Nadzorstvo se mi:ra vršiti izven takozvanih teritorialnih voda Španije.
Portugalske gospodarske koncesije Nemčiji
London, 28. jan. o. Angleški listi potrjujejo vest pariške »Information«, da bodo nemško-portugalska kolonijska pogajanja v kratkem zaključena. Portugalska bo odstopila Nemčiji v eksploatacijo vse rudnike v svojih afriških in indijskih kolonijah. Listi naglašajo, da bi bil tak sporazum Angliji celo všeč. Tudi francoski poslanik Poncet je baje že predložil nemškemu ministru Neurathu spomenico s francoskimi predlogi za nemško sodelovanje v francoskih kolonijah v Afriki.
Izhaja vsak dan razen ponedeljKa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, '-Cnafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1.
Telefon št 65._
Rokopisi se ne vračajo.
Listi so objavili tudi Reuterjevo vest o velikih rudarskih ln drugih koncesijah, ki so jih portugalske kolonijske oblasti dale nemškim podjetjem v Angoli, in pripominjajo, da imajo čisto trgovskoposlov-ni značaj in da so brez vsake politična primesi.
»Manchester Guardian« fcnfi. med drugim, da ne gre v nobenem primeru za kakšen dogovor, ki bi Nemčiji dal možnost, da se zasidra v portugalskih afriških kolonijah. Portugalci so izrečno potrdili angleški vladi da gre za pogajanja čisto trgovinsko-poslovnega značaja brez slehernega političnega pomena. V poučenih krogih v Londonu mislijo, da so ta pojasnila iz Lizbone popolnoma zadovoljiva. Znano je, da je Nemčija zadnje čase dobavila Portugalski znatne količine vojnega materiala. Doslej se je ta material plačeval s čeki, glasečimi se na angleške funte, sedaj se pa zdi, da bi Nemčija rada za plačilo dobila olajšave pri nabavi surovin. Nemška vlada je sporočila v Lizboni da bi takšne olajšave najrajši dobila v Mozambiku, ker ji blago te kolonije najbolje ustreza; ker pa imajo v Mozambiku ugodnosti že nekatera angleška podjetja, so Portugalci dovolili te ugodnosti Nemčiji v Angoli. '
Razprave odbora za nevmešavanje
London, 28. jan. AA. Ožji odbor mednarodnega odbora za nevmešavanje se je sestal danes v zunanjem uradu, da prouči predloge strokovnjakov o uvedbi nadzorstva nad španskimi mejami na kopnem in na morju. Med drugim imajo v načrtu, da bi nadzorstvo v španskih vodah vršile vojne ladje, ki se tamkaj mude in sicer nemška, italijanska, britanska in francoska vojna mornarica.
Zasedanji sveta DN
Ugodna bilanca januarskega zasedanja ženevske mednarodne ustanove
Ženeva. 28. jan. AA Pvet DN je imel snoči dveurno sejo o položaju beguncev v tujih poslaništvih v Madridu. Seja je bila tajna. Ob 20.. je bilo objavljeno, da je bil dosežen sporazum v tem vprašanju. Francoski zunanji minister Delbos se je že snoči odpeljal v Pariz, državni podtajnik Viern-not. pa davi. Eden bo ostal v 2en«vi do jutri zvečer.
Preden se je svet DN raizstal, .je računal z možnostio, da bo nizozemski admiral de Graef odklonil mesto vrhovnega komarja v svobodnem mestu Gda nsku. Za'o je svet DN dal odboru treh fEden, Debi,s in Pandler) potrebna pooblastila, da do'oči ka-
ko drugo osebnost: dotlej bo pa Lestcr ostal teoretsko še nadalje zastopnik Društva narodov v Gdansku. ker je admiral d<e Graef res odklonili m^esto vrhovne^ kornrearja DN v Gdnnskem.
Pariz. 28. jan. A A. »Maf.vn«, piše o končanem zasedam ju sveta DN. poudarja kot zelo pozitivni točki snora^um me;l Francijo iin Turčijo o AJeksandreti in ublažitev sporov v gdanskem vprašanju. Kdor je upal da bi poslednv dan sedanjega zasedanja Tnrr-fil orin.es^i mnogo incidentov, se je zmotil. T ftkoča je Ma samo v španskem vprašanju.
Zaradi deževja in poplave so pred Madridom nemogoče vse večje vojaške operacije
Madrid, 28. jan- d. fludo deževje in velike poplave so povzročile zastoj vseh operacij Francovih čet pred Madridom. Le ponekod strelja,jo s topovi. Reka Guadaara-ma je silno narasla ter ogroža zveze nacionalistov z zaledjem, Voda je preplavila mnoge strelske jarke, ki so jih morale nacionalistične čete nemudoma izprazniti.
Tudi pred Aranjuezocn je bojevanje povsem ponehalo ter ne morajo tu niti s tanki niti s topništvom a-i-i konjenico porlv7.eti nobenih operaciji.
0dl>OT za obrambo mesta je snoči objavi! naslednje poročilo;
Zaradi slabega vremena včeraj ni bMo operacij na osrednji fronti. IPri EscoriaJu je
večje število nacionalistov prešlo k nam. Nekateri izmed nj3b so prinesli s seboj protiletalske strojnice v zelo dobrem stanju.
Iz nacionalističnega tabora
Salamanea, 28. jan. br. Glavni stan generala Franca poroča, da so zaradi deževja in megle ustavljene vse vojaške operacije pred Madridom. Nacionalistične čete utrjujejo svoje postojanke. Mnogo republikanskih miličnikov je pribežalo na stran generala Franca.
Čete, ki napadajo v smeri proti Malagi, so včeraj obkolile važno strateško točko Jatar. Nacionalistične čete so samo še 25 km od morske obale na vzhodu Malage.
Grozot® v dolini Ohia
Silnim opustošenjem, ki so jih povzročile poplave, so se pridružile epidemične bolezni, ki strahotno razsajajo
Newyork, 28. januarja, b. Število žrtev poplavne katastrofe ob Ohiu in Misisipi-ju vedno bolj narašča. Kakor poroča sanitetni referent mesta Louisville, je tam včeraj samo zaradi neke epidemične bolezni umrlo nad 200 oseb, dočim se število mrtvih v Talbanyju in Jeffersonvilleu doslej sploh ni moglo ugotoviti Letala se sicer na vso moč trudijo, da bi v posamezne kraje še pravočasno znosila kolikor le mogoče zdravil proti posameznim epidemijam, ki se pojavljajo ponekod v zelo velikem obsegu, vendar je zdravljenje v sedanjih okoliščinah zelo otežkočeno. Nad mestom Louisville je proglašeno obsedno stanje, da bi se ne pojavljali ropi, kakor sc je to dogajalo od vsega početka.
Res pa je, da postaja s tako resolucijo pozicija Društva narodov v Gdansku nekoliko paradoksna, pa da bi mogla končno imeti smisla samo še v tem smislu, da bi čakala na eventuel-ne spore med Poljsko in Gdanskom. Novi komisar Društva narodov torej ne bo imel nič kaj zavidnega stališča, pa je zato razumljivo, da se kandidati nič ne vlečejo za to mesto. Vse to pa dokazuje, da je v Gdansku spet ustvarjen samo nov provizorij, ki ne bo trajen. Ženeva bo morala prav kmalu o tej stvari vnovič razpravljati.
Dasi se domneva, da je bil poplavni višek dosežen v dolini reke Ohio, se prebivalci doline Misisipija resno pripravljajo na zavarovanje pred grozečimi valovi tudi tam, do koder se voda še ni povzpela. Vse obrežne nasipe utrjujejo z lesom in peščenimi vrečami. Po približnih računih se dosedanja Skoda ceni že na okoli 350 milijonov dolarjev.
Vojni minister Woodring je včeraj odredil takojšnjo izpraznitev vseh ogroženih krajev, za kar se vrše intenzivne priprave, ki bodo končane najkasneje jutri. Splošno sodijo, da so nekatera mesta ob Misisipi-ju, ki imajo nekoliko višjo lego, izven vsake nevarnosti. Za evakuacijo prihaja resno v poštev samo ozemlje v globini do 75 km od obeh bregov reke in sicer ozemlje, ki se razteza med krajema Cairo in New Orlcans. Za evakuacijo ogroženih predelov je že zbranih nad 35.000 tovornih avtomobilov.
Nad 900.000 ljudi brez strehe
Na kraju, kjer se stekata reki Ohio in Missisipi, dela noč in dan več tisoč delavcev in vojakov, da bi zvišali nasipe. Vode so že dosegle nasipe in manjka samo še 50 cm, da jih preplavijo.
Danes računajo, da ie brez strehe najmanj okoli 900.000 ljudi.
Vohunske afere
v moskovskem procesu
Zasliševanje obtožencev je bilo včeraj končano — V službi Nemčije in Japonske
Moskva, 28. januarja, k. Na včerajšnji razpravi je prišla na dan velika vohunska afera, v katero sc je zapletlo več ruskih železniških uradnikov, ki so sc udinjali Ja-ponccm.
Obtoženi Knjažev je izpovedal, da je bil predlanskim sprejet v japonsko vohunsko službo, da pa je imel že leto dni prej stike z japonskim agentom »ministrom Blan-kom.« »Minister Blank« mu je dajal navodila, po katerih je imel vršiti svoje posle v okviru trockijevske organizacije. Nekoč sc je z njim sestal v Sverdlovsku. Domenila sta se, da se bodo tam pričela izvajati sabotažna dejanja, ki bi bila v interesu Japonske in v skladu s programom teroristov. Sabotaža naj bi se izvajala predvsem pri vojaških transportih, ki so bili namenjeni na Daljnji vzhod. Tamkajšnja armada naj bi se tako demoralirirala. Knjažev je podrobno opisoval akcijo. Posledice sabotaže so bile velike železniške nesreče, ki so se pripetile v zadnjih treh letih, tako v letu 1934 ona pri Šumilki, ki je zahtevala 29 žrtev, nato še obe nesreči iz predlanskega in lanskega lete, ki ste zahtevali skupno 63 človeških življenj. V šunulki so postopali tako, da so nekega novega kretniearja pripravili do tega, da je prihajajoči vlak z večjim oddelkom vojaštva napeljal na napačni tir, kjer je zadel v neki tovorni vlak.
Nato je bil zaslišan bivši vrhovni upravnik kemijske industrije Ratajhak, ki je izpovedal, da je pričel delovati za Trockega 1. 1934. V to njegovo delovanje so spadali tudi vohunski posli. Stike z ostalimi prvaki organizacije je vzdrževal po Pušinu in Grašu. Oba ste izročala nemškim vohunom tudi tajne informacije o ruski kemijski industriji Ratajhak je izjavil, da je povzročil 3 incidente v tovarnah v Gorlovi, 4 nadaljnje pa v dnigih tovarnah.
S tem se je zasliševanje obtožencev zaključilo. Sodišče je tedaj razpravo proglasilo za tajno. Kakor se je pozneje izvedelo, so pri tajni razpravi strokovnjaki podali svoja poročila, obtoženci Pjatkov, Radek in Sokoinikov pa so dali nadaljnje informacije o svojih stikih s tujimi diplomati. Prečitemi so bili tudi uradni dokumemti o opravkih, ki sta jih imela Radek m Sokoinikov na tujih poslaništvih.
Vrhovni državni tožilec Višinski je včeraj zelo pogostoma posegel v razpraVo in je zlasti Ratajhaku v zvezi z drugimi troc-kijevci očital še mnogo hujše prestopke. Iz njegovih izvajanj je treba sklepati, da bo že v kratkem improviziran nov proces proti nadaljnji skupini trockijevccv. Tedaj bodo bržkone postavljeni pred sodišče Bu-harin, Putna, Rvkov, Rakovski in drugi.
Moskovska „Pravda" o vzrokih priznanja
Moskva, 28. jam. o. Moskovska »Pravda« skuša v daljšem članku pojasniti nenavadno dejstvo, da vsi obtoženci pred vrhovnim vojaškim sodiščem brez obotavljanja priznavajo vse, kar jim očita obtožnica. List piše, da so vsi zločini, ki jih navaja obtožnica, dokazani. Zato obtožencem ne preostaja ničesar drugega kakor da to priznajo, vendar pa ne priznavajo ničesar, kar ni točno dokazano. Tega tudi obtožnica ne navaja, dasi je še cela vrsta zločinov, ki jih pripisujejo obtožencem.
Trockega drugi sin aretiran
Moskva, 28. jan. b. Doznava se, da je Hii včeraj aretiran tudi Trockijev drugi
sin Sergej, kateremu očitajo, da je bil za« pleten v sabotažno trockijevo zaroto. V Krasnojarsku je nameraval, tako zatrjujejo policijske oblasti, zastrupiti vse de* lavce tamkajšnjih velikih tovarn.
rudi novinarji
so prišli na vrsto
Riga, 28. jan. br. Tukajšnji listi poročajo v zvezi z moskovskim procesom, da je GPU zadnje dni aretirala v Moskvi, Leningradu in drugih mestih zlasti v evropskem delu Rusije veliko število novinarjev in književnikov. Med njimi je tudi več inozemskih novinarjev, ki so nepovolj no poročali o razmerah v Rusiji. Aretiranih je bilo tudi mnogo članov kolhozov, ker niso hoteli oddati določene množine žita.
Važne izpremembe v notranji in vojaški upravi
Moskva, 28. jan. o. Povsem nenadoma so bile včeraj popoldne izvršene zelo važne izpremembe na vodilnih mestih ruske vojske in komisar i j ata za notranje zadeve.
Komisar za notranje zadeve je bil imenovan za varnostnega komisarja. Dosedanji šef GPU Jagoda je bil izločen, notranja varnostna služba pa je bila vsa podrejena komisarijatu za notranje zadeve. Tako se jc onemogočil odločilni vpliv GPU na ruske notranje politične razmere.
V vojski so bile izvršene naslednje izpremembe: armijski general Orlov je bil imenovan za pomočnika vojnega komisarja in obenem za vrhovnega poveljnika ruskih pomorskih sil. General Alkester je bil imenovan za pomočnika vojnega ministra in za poveljnika vseh letalskih sil.
Vladna kriza v Toki jn
Tokio. 28. jan. AA. Agencija Domej je zvedela, da pričakujte jo dobro poučeni krogi zadovoljivo rešitev ministrske krize. Vse kaže, da bo general Ugaki nocoj ali najkasneje jutri premagal vse ovire- ki »o doslej zavlačevale njegove priprave za sestavo nove vlade.
Delna rekonstrukcija belgijske vlade
Bruselj, 28. jan. a. Ker je podpredsednic ministrskega sveta in minister za zdravstvo, Vandervelde, odstopil, je bil na predlog ministrskega predsednika Van Zeelanda imenovan za njegovega naslednika ravnatelj lista >Le Peuple«, socialistični poslanec Artur Voters. S tem je bila preprečena kriza vlade.
Nova devalvacija francoskega franka?
Pariz. 28. jan. o. Kljub službenemu komun ikeju finančnega, ministra Aurio«!a. v katerem energično zanika vesti o ponovni devalvaciji franka, se v pariških finančnih krogih vzdržujejo vesti, da je treba v najkrajšem ča*<u računati s ponovnim razvrednotenjem francoske valute in sicer zaradi splošnega porasta cen. Vlada je že o priliki tonske devalvacije dobila pooblastilo, da lahko zniža zlato podlago do 34 odstotkov. Spričo težavnega finančnega položaja smatraio v finančnih krogih za zelo verjetno, da se bo sedaj vlada poslu žila tega pooblastila.
Dr. Otm&r Pirkmajer
Problem naših cest
Danes bo v Ljubljani ustanovljeno »Društvo za ceste«, kakršno ie obstoja v Beogradu in Zagrebu. Ob tej priliki nam je podban g. dr. O t mar Pirkmajer, priznan strokovnjak v cestnem problemu, dal na razpolago naslednji članek:
O slovenski zemlji se kaj rado poudarja, da je tipična tujskoprometna pokrajina Res je, da nas je narava obdarila razkošno a prirocteumi krasotami in da so naši kraji mikavni in privlačna za tujca ne le po svoja legi in radi klimati6niix preinoeti ter soglasja z vegetacijo, temveč zlasti tudi zato, ker je naš narod simpatičen v odnošajih do tujca, ker je izobražen in inteligenten, pa tudi zna ceniti, kaj pomeni za naše kraje, ako jih poeečajo tujci. V splošnem to gotovo velja, dasi sem mnenja, da bomo tudi v po. gledu kvalifikacije našega prebivalstva morali zastaviti še mnogo naporov.
Ali mnogo bolj nas skrbi problem naših eest, ki so danes gotovo prvi pogoj za uspešen razvoj vsakega tujskega prometa ter tudi v splošnem cenovna potreba za razvoj našega gospodarskega življenja. Ako se ozremo po sosednih državah, se šele prav zavemo nedostatkov našega cei.3J.ega omrežja, »V.«i je povsem zaotitaJlo ter je ostalo s prav malimi izjemami nespremenjeno brez ozira na potrebe da našmje dobe in razvoj motornega prometa. Naravno, je, da se radi tega tudi moto-rizacija prometa pri mas ni razvila z istim razmahom kaKor v drugih državah, kjer so njen pomen pravočasno spoznali in poskrbeli, da so se ceste modernizirale in prilagodile potrebam avtomobilizma. Avtomobilizem je pri nas komaj v povojih. Vsega imamo v državi komaj 12.000 osebnih avtomobilov, okoli 2.000 motocik-lov in okoli 4.000 tovornih avtomobilov vštevši sanitetne vozove in avtobuse, to. rej vsega okoli 18.000 motornih vozil. Seveda v tem stanju o kaki primerjavi z državami Amerike in zapadine Evrope sploh ne more biti govora, žalostno pa je, da zaostajamo celo za mnogimi balkan. skim i državaijii.
Monja. peneče kdo: mi smo nared zdravih udov in odpornega telesa, nič zato, ako ra^e hodimo peš in kurimo skozi pljuča zdrav zraik, mesto da nas prevažajo stroji z bencinom in nafto. V resnici pa je stvar vendar mnogo resnejša. Nesorazmerje motornih vozil pri nas v pri. meri s sosednimi državami je važen moment, katerega ne smemo izgubiti izpred oči zlasti z o žirom na interese naše obrambe in našega napredka. Treba je pomisliti, da je od vseh motornih vozil manj ko ena četrtina tovornih avtomobilov. Pri takem položaju je kar greh, da dela pri nas železniška uprava ovire razvoju tovornega motornega in avtobusnega prometa. Avtomobilski promet mera dopol. njevati železniški promet, kakor opravlja to funkcijo v vseh državah, kjer so že davno opustili ozkosrčno stališče čiste konkurence. Pri nas pa imamo vtis, kakor da je železniška uprava celo ljubo, s umna, ako se cestno omrežje spapodinju-je in usposablja za sodobni promet. V tem oziru je treba problem prometa ob. ravnavati z mnogo širšega vidika, že-ležniško in cestno omrežje tvorita enoto, ki se mora kot taka obravnavati in spopolnjevati, da bo v celoti opravljalo s.ojo pravo funkcijo v našem gospodar, skem življenju. Nemčija je to že davno uvidela ter je celokupno prometno službo na kopnem, tedaj na cestah in na železnicah, podredila enotnemu vodstvu, tako z ozirom na prometno politiko, kakor tudi radi čmotrene podreditve vseh prometnih naprav potrebam načrtne splošne gospodarske politike. Tudi v drugih državah nahajamo slione tendence.
Gotovo je, da se pri nas ne zavedamo še dovolj, kako važen faktor so prometne naprave v sklopu celokupnega gospodarskega udejstvovanja naroaa. Oa prometnih razmer ne zavisi le splošno blagostanje prebivalstva, temveč tudi kulturna stopnja posameznih predelov. Ako pogledamo na našo ožjo domovino, opazimo isto. Cela banovina ima znake močne gospodar, ske in obče kulture, ker ima razmerama ugodne prometne prilike, pa tudi posa. mezne občine se dajo točno diferencirati po stanju cest in po brigi, ki jo posvečajo svojim komunikacijam.
Naši predniki so včasih prometu posvečali mnogo več pažnje, kakor danes. Okrajni cestni odb:iri in okrajni zastopa
so v mnogih decesnijih zgradili na UnSem
štajenakem in Kranjskem cestno omrež. je, ki je do danes ohranilo svojo važnost ter tvori temelj našega gospodarskega napredka in razvoja naše obče kulture. ISIa ta način smo prišli do današnje goste komunikacijske mreže, ki postaja seveda z razvojem avtomobilizma še mnogo bolj važna. Da imamo danes na našem razme. roma majhnem področju nad 5000 km banovinskih cest, lci so vse sposobne tudS za avtomobilski promet, je gotovo dokaz, da smo imeli pri nas mnogo zdravega smisla za gospodarski napredek, pa tudi dobre volje in požrtvovalnosti, ker smo d opri. našali težke žrtve za naše komunikacij, ske potrebe. V tem oziru smo bili navezani izključno na sredstva, ki smo jih na. brali doma z okrajnimi dokladami, oziroma s prispevki pokrajine, ker niti danes nimamo več ko 500 km državnih cest, ki padajo na breme državnega preračuna Kaj čuda, ako še danes obremenjujejo izdatki za vzdrževanje banovinskih (t. j. bivših državnih oziroma okrajnih cest) nad 45°/o celokupnega banovinskega pro. računa in da plačujemo še poleg tega okrog 20«/« okrajnih cestnih dOklad.
Kljub tolikim žrtvam pa naše kotnimi, kacijake potrebe še zdaleka niso krite. Ne le, da gospodarsko težko pogrešamo mo« derno avtomobilsko zvezo Slovenije z morjem, vobče ne moremo ostati z našimi cestami na današnji stopnji, ker se tujski promet razvija vzporedno z avtomobilizmom, ta pa zlasti pri nas ne more napredovati, dokler naše ceste ne bodo preurejene za potrebe sodobnega motornega prometa. Zato se moramo pripraviti na še mnogo večje žrtve, ker bo moderni za. cija našega cestnega cmrežja veljala mno go sto milijonov. Kljub temu se ne sme. mo uvstrašiti, ker bodo investicije za ceste povzročile vseobčo poživitev gospodarskega obtoka in bistveno pojačile kupno silo širokih narodnih slojev, tako da bomo pri. pravili pot ne le gospodarski reorganizaciji, temveč tudi socialnemu zboljšanju naših razmer.
človek ne bi mislil, kako zelo je že da-nes povezan socialni položaj našega pode. želja z vprašanjem naših cest in njihovega vzdrževanja. Ceste nudijo veliikemu delu našega prebivalstva, zlasti našemu malemu, siromašnemu človeku, glavno možnost zaslužka. Ako se v dravski banovini žrtvuje letno okoli 60 milijonov dinarjev za ceste, se ta denar upcrablja po večini za nabavo, oziroma pridelavo gramoza ter za zemeljska dela in druge mezie, ker nudi marsikateremu kmetiču možnost, da vzpostavi s tem zaslužkom ravnovesje v bilanci svojega malo donosnega kmetijskega obrata. Tu se jasno vidi, kolikega pomena so pri nas investicije za ceste ne le z ozirom na glavni cilj, da poslužijo našemu gospodarskemu napredku, temveč tudi zato, da vršijo važno socialno funkcijo ter omogočajo preživljanje premnogih revnih prebivalcev, ki so na tak zaslužek navezani.
Za bližajo bodočnost bo naša glavna briga osredotočena na modernizacijo naših cest. Tu bo najvažnejša finančna stran vprašanja. Treba najti nova in izdatna sredstva, ki bodo, postavljena v službo našega narodnega gospodarstva, bogato povračala žrtve, ki se bodo dopri. našale za ureditev cest. Zato je treba urediti službo finansiranja tako, da bremena ne bodo bolela, pa tudi ne zadela neso. razmerno onega, ki ima pričakovati od rešitve manj koristi. V tem oziru problem daleč ni tako tež&ik, kakor izgleda na prvi pogled, treba samo reform v na. šem budžetskem sistemu, ki se je do danes upiral instituciji avtonomnih cestnih fondov. Ako pridemo do posebnih cestnih fondov ter se s tem zagotovi uporaba focidovih sredstev izključno za potrebe preureditve cest, se bodo mnoga bremena lažje prenašala, ker se bodo žrtve nepo. sredno kompenzirale z ustvarjenimi ugodnostmi.
tem oziru nujno potrebna ker timio zamudili že mno. nam Slovencem čakanje najvažnejše gospodarske tujakoprometne industrije, pota mimo nas, ako ne reševati problema naših
Pri na^ je v krepka akcija, go ter zlasti ograža razvoj panoge, naše ki si bo našla pričnemo resno komunikacij.
Te dni se bo vršila ustanovitev posebnega društva za ceste, ki bi naj prevzelo iniciativo za prep:trebno akcijo, pri čemer mu želimo najboljših uspehov.
Naša sodna služba
S seje £ matičnega odbora narodne skupščine
Beograd, 28. januarja, a. Finančni odbor je na današnji seji razpravljal o proračunu ministrstva pravde. Minister dr. Niko Subotič je v dnevnem ekspozeju obrazložil postavke svojega proračuna. Med drugim je omenil, da se je povečalo število nameščencev na upravnih sodiščih, pa je zato upati, da ne bo več mnogo pritožb zaradi počasnosti pri poslovanju teh sodišč, številčno stanje nameščencev v kaznilnicah se ni moglo zmanjšati, ker bi bilo to v škodo službe. Na 10.500 obsojencev pride še zmerom 810 uslužbencev, in sicer 715 razvrščenih stražnikov in 85 dnevni-čarjev, kar je za 625 nameščencev manj kakor leta 1927.
Dalje se je minister posebno ustavil pri povečanju proračuna stola sedmorice v Zagrebu (3,935.346 din), ki se je predvsem izvršilo zaradi večjega števila sodnikov in tajnikov. V postavkah o verskih upravah ni večjih sprememb.
Glede popravil sodnih poslopij je minister mnenja, da ga bo treba z amandma-nom pooblastiti, da dvigne potrebni znesek 3.671.000 din kot dolgoročno posojilo pri Državni hipotekami banki. Poleg popravil sodnih poslopij je pa zelo nujno vprašanje gradnje novih sodnih poslopij, zelo potrebnih v Beogradu, Skoplju, Bugojnu in Zagrebu. Minister je podrobno orisal razmere v sodnih poslopjih navedenih mest. Gradnja sodne palače v Beogradu bi stala 75 do 80 milijonov dinarjev. Z najemnino, ki jo plačata občina in država za sedanje sodne prostore, se ne bi mogel doseči ta zr/vr^-k, zato se bo moralo to vprašanje
Jutri pride na vrsto proračun prosrctiio*
ga ministra
Nar. posl. Ivan Prekoršek je v svojem govoru utemeljeval potrebo takojšnje
zgraditve nove justične palače v Celju, za katero pa v predloženem proračunu ni kredita, mestna občina celjska je dala na razpolago brezplačno stavbišče in tudi potrebna sredstva za dobavo načrtov. Govo-j ril je nadalje o nezadostnih kreditih na j sodnike in pisarniške esobje na področju ! ljubljanske apelacije, število dnevničarjev ; je določeno na 129, v proračunu pa je za nje le vsota, ki zadostuje za 99 dnevničarjev.
Obširno je posl. Prekoršek razpravljal o kreditih za kurjavo, razsvetljavo, tiskovine, dostave, pričnine, za prehrano kaznjencev ter za nabavo pazniških službenih oblek. Grajal je določilo § 51 v predlogu i novega finančnega zakona, da se na lz-® praznjena mesta služiteljev smejo postaviti samo služiteljl dnevničarji. Navajal je dalje, da je pisarniško osobje visoko kvalificirano m da je nedopustno m kvarno za redno službo, če se po položaju ali drugače zapostavlja, ko se mu hkrati nalagajo nova bremena in nadurno delo. Razpravljal je nato o stalnosti sodnikov in v zvezi z njo o sodniških premestitvah v Sloveniji ter končno o novi praksi, ki se je uvedla pri imenovanju sodnih pripravnikov.
urediti s proračunom ali pa s posebnim državnim posojilom. Za sodno poslopje v i Splitu ni večjih zaprek in bi se moglo zgraditi tudi brez obremenitve države.
Po utemeljevanju naslednih poglavij proračuna, je minister podal poročilo o številu sodišč, sodnikov m sodnih sporov. Vsega skup imamo 332 sreskih sodišč, 69 okrožnih, 7 apelacijskih in 1 kasacijsko z oddelki v Beogradu, v Zagrebu, v Novem Sadu, v Sarajevu in v Podgorici. Lani je bilo 369.065 civilnih pravd, od tega se jih je Ukvidiralo 292.429. to je 75%. Kazenskih pravd je bilo 584.230, uredilo se jih je pa 563.064, to je 96%. Nameščenih je bilo 85 predsednikov, 2113 sodnikov, 98 tajnikov, 1052 pristavov in 1241 pisarniških nameščencev.
Končno je minister napovedal, da bo pred narodno skupščino in senat prišel ▼ prvi vrsti zakon o sodnikih, prvi in drugi del trgovskega zakona, pomorsko-trgovm-ski zakon, zakon o Izvršbi in zavarovanju ter naposled novi menični zakon, ki pa pride še poprej v razpravo na konferenci zastopnikov držav Male antante.
Beograd, 28. januarja, p. Po ekspozeju ministra pravde se je že na dopoldanski seji razvila debata o proračunu justičnega ministrstva. Govorili so dr. Voja Janjič, Mita Dimitrijevič, Nikola Kabalin ter Mi-hajlo Stojadinovič. Seja se je popoldne nadaljevala in so govorili. Voja Lazič Ivan Prekoršek, Milivoj Perič ter še nekateri drugi narodni poslanci. Debata se je zavlekla do poznega večera, nakar je bil proračun ministrstva pravde sprejet.
Beležke
Ljubljanski škof v Beogradu
Kakor poročajo zagrebški listi, se je v začetku tega tedna mudil v Beogradu ljubljanski škof g. dr. Rožman. Obiskal je več ministrov.
Kaj vse je „politikaM
V dokaz svoje trditve, da članom razrešene uprave gasilske zajednice ni bilo mar gasilstvo, temveč politika JNS, navaja včerajšnji »Slovenec«, da je bivši starešina g. Josip Turk poslal spise zajednice, ki so se nahajali pri njem, novi upravi po svojem sinu g. Rajku Turku, narodnem poslancu JNS. če se pomisli, da je bil g. Josip Turk takrat bolan in da njegov sin stanuje z njim v isti hiši, je res nezasli-šno, da se je stari gospod poslužil svojega lastnega sina kot svojega zaupnika! Pomisliti bi bil moral, da je ta sin poslanec JNS in da se zanaša politika v gasilstvo, če Rajko Turk nese akte iz pisarne svojega očeta v pisarno gasilske zajednice za dravsko banovino.
Pritožba funkcionarjev gasilske zajednice
Kakor smo že poročali, sta vložila bivši starešina gasilske zajednice za dravsko banovino g. Josip Turk in tajnik g. Pri-stovšek na ministrstvo za telesno vzgojo pritožbo zoper razrešitev starešinstva gasilske zajednice. Ravno tako so vložili pritožbe tudi nekateri drugi razrešeni funkcionarji zajednice. Ministrstvo je pritožbe zavrnilo z motivacijo, da niso po predpisih kolkovane in da zlasti manjkajo kolki po 20 din za rešitev.
Te dni so bili o tem obveščeni podpisniki pritožb. Oni so izjavili, da so bile vse pritožbe, ko so bile vložene, točno po predpisih kolkovane. Na policijski upravi v Ljubljani je včeraj g. Pristovšek v prisotnosti službujočega komisarja ugotovil, da se na pritožbah še sedaj pozna, kje so bili kolki prilepljeni, in da so torej kolki z aktov izginili potem, ko so jih podpisniki že odposlali na ministrstvo. Zato smatrajo pritožniki, da ni upravičena vrnitev pritožb z utemeljitvijo, da niso predpisno kolkovane.
O teh ugotovitvah je bil pred policijskim komisarjem, ki se je o navedenem stanju aktov sam prepričal, sestavljen zapisnik, nakar so bile pritožbe vrnjene ministrstvu za telesno vzgojo v stvarno reševanje. Gasilce in vso javnost pa bodo zelo zanimale ugotovitve preiskave, ki bo brez dvoma uvedena o tem, kam so kolki izginili.
Hrvatski ples v Ljubljani
Na pustni torek bo v Ljubljani, kakor poročajo zagrebški listi, prvi hrvatski ples. Priredila ga bo podružnica hrvatskega prosvetnega društva »Napredak«, ki je bila lansko leto ustanovljena. Ples se bo vršil v Trgovskem domu. Na prireditvi bodo sodelovali hrvatski umetniki iz Ljubljane in Zagreba. Prireditelji pričakujejo tudi večji poset prijateljev iz Zagreba.
Sreski računovodje v Vojvodini
Kakor smo že poročali, jc namestnik bana dunavske banovine izdal uredbo, ki uvaja novo vrsto banovinskih uradnikov, takozvane sreske računovodje, katerih naloga bo, da nadzirajo finančno poslovanje občinskih uprav. Nekateri listi so se postavili proti tej novotariji in jo odklonili kot nepotreben birokratizem in kot novo obremenitev banovinskega proračuna. Odgovarja jim novosadski »Dan«, ki opozarja, da ima Vojvodina pretežno velike občine, mnoge med njimi z 10 do 20 tisoč prebivalci. Proračuni teh občin znašajo po več milijonov, župani in občinski odborniki so pretežno kmetje, ki se ne razumejo na knjigovodstvo in ne morejo v vseh podrobnostih poznati zakonskih predpisov. Teža vsega poslovanja leži zaradi tega na občinskih delovodjih, ki pa so večinoma slabo plačani in deloma tudi nezadostno strokovno izobraženi. Zato bo koristno, ako bodo imeli pri srezih strokovnjake, ki bodo njihovo delo nadzirali in jim dajali potrebna navodila. Izdatki se bodo poplačali samo s tam, če bo nova institucija preprečila zlorabe v vodstvu občinskih financ.
Iz poštne službe
Beograd, 28. jan. Upokojeni so v poštni službi: višji kontrolorki Marija Mohor, čič v Šmarju pri Jelšah in Marija Zupan, čič v Kranju, inšpektorja Vinko Janežič v Ljubljani in Leopold Košenin v Mariboru ter Andrej Anžlovar, višji kontrolor v Zagrebu 2. — Napredovali so za inšpektorja v 5. skupini Prane Javor iz Ljubljane, za višje računske kontrolorje v 6. skupini Ivan Stibilj, Josip šager in Josip Filipič v Ljubljani ter za kontrolorja v 7. skupini Nuša Lavrič in Dragica Kuralt, doslej poštni uradnici v Ljubljani.
Varili svofcem zavarovalnino | Točno plaču! »Jutru« naročnino
Zopet beograjska senzacija o JNS
Gotovim beograjskim listom je jugoslo-venska nacionalna stranka predvsem zaradi svojega resnično jugoslovenskega programa trn v peti, pa zato ne opustijo nobene prilike, da o njej ne bi poročali kake neugodne vesti. Znano je še, koliko črnila in tiskarske barve so svoj čas porabili, ker je g. Uzunovič odložil častno predsedstvo stranke in so se štirje senatorji izjavili solidarne z njim. Beograjski listi so takrat celo tedne pisarili o težki krizi JNS, o razcepu stranke, o velikih akcijah g. S rs kiča, g. Maksimoviča itd. Tresle so se gore, rodila se je miška
Pred tednom so lati beograjski organi iz konference vodilnih pristašev JNS v Vojvodini naredili priprave za »desničarsko (seveda fašistično) fronto* z opasni-mi nameni ...
Prošlo nedeljo je bilo ▼ Beogradu konstituiranje mestnega centralnega odbora JNS za Beograd, Zemun in Pančevo. Pri volitvi predsednika ni bilo soglasnosti. Večina se je odločila za kandidaturo g. Jev-tiča, manjšina pa je zahtevala drugačno resolucijo in je bila mnenja, da bi bilo potrebno izvoliti predsednika, ki bi bil eno-dušno sprejet. Zato je hotela postaviti kandidaturo strankinega predsednika g.
Živkoviča. Vodstvo stranke je, kakor je to po sebi umevno, v tem lokalnem nesoglasju zavzelo strogo nevtralno in demokratično stališče. Volitve predsedstva mestnega centralnega odbora so se vršile ob udeležbi delegatov vseh okrajnih organizacij JNS iz Beograda, Zemuna in Pančeva. Te organizacije so se bile v prošlih tednih popolnoma obnovile m določile tudi svoje delegate za beograjski mestni centralni odbor. Večina je odločila. Kakor je to že v Beogradu navada, so se nekateri gospodje iz manjšine dali takoj izzvati, da se potožijo v listih, ki so jim teke »senzacije« seveda dobrodošle. To so predvsem listi, ki se delajo silno demokratične in stalno sumničijo JNS, da je »nedemokratična«. Ko pa gre za to, da se respektira demokratični princip, obtožujejo vodstvo JNS, zakaj ne postopa »avtoritativno«.
Da se je vsej tej napihnem aferi pridružil tudi ljubljanski »Slovenec«, se pač po sebi razume. On še posebej podčrtava strašno »krivico« dr. Kramerja v zadevi beograjske mestne organizacije. Toda »Slovenčeve« čitatelje bo mnogo bolj presenetilo to, da bodo iz te notice zvedeli, da mrtva JNS naenkrat zopet prav krepko živi...
Nov politični tednik v Ljubljani
Ljubljanski zaupniki staroradikalskega glavnega odbora so končno pričeli izdajati svoj že dolgo napovedovani list. Ime mu je »Slovenska beseda« izhajal pa bo menda kot tednik, čeprav iz prve številke to ni razvidno. Kot izdajatelj je podpisan dr. Dinko Puc, kot odgovorni urednik pa dr. Stanko Jug.
V priporočilo objavlja novi list pozdravno pismo g. Ace Stanojeviča iz Knjažev-ca, ki pravi, da je vzel izdajanje »Slovenske besede« z zadovoljstvom na znanje. Programatlčna članka sta za prvo številko napisala vodja ljubljanskih staroradi-kalov g. dr. Milan Korun in bivši ban g. dr. Dinko Puc. Dr. Korun razpravlja o razliki med hrvatskim in slovenskim programom, ki jo vidi predvsem v tem, da »gredo hrvaške zahteve brez dvoma v prav-cu njihovega državnega prava, dočim mi takih zahtev nimamo«. Pisec je mnenja, da bo kmalu prišel odločilni čas za sporazumevanje, in izraža bojazen, da se ne bi »dva sporazumela na škodo tretjega«.
Zato je potrebno, da se čuje tudi slovenska beseda...
Dr. Dinko Puc se ogreva za to, da bi
staroradikali ustvarili med boljševizmom in reakcijo »enotno fronto, ki ne bo bolj-ševiška, ampak socialna, ki ne bo reakcionarna, ampak napredna«. Zagotavlja, da bodo on in njegovi somišljeniki »podpirali vsakogar, ki bo delal v tem smislu in cilju«.
Med političnimi beležkami se nahaja prav energičen demanti vesti, da je en del beograjske združene opozicije pripravljen iti svoja pota brez staroradikalov. »Slovenska beseda« zatrjuje, da je sloga v beograjski združeni opoziciji popolna ln da tudi odnošaji med beograjsko in zagrebško opozicijo niso ohlajeni. Naši staroradikali se torej nahajajo še vedno v veliki družbi.
Mi pozdravljamo vsako zbiranje naprednih sil v Sloveniji in nimamo tudi proti staroradikalom prav ničesar, akoravno se nam zdi, da so že zelo — antikvirani.
Propast ljubljanskega Vajenskega doma
Ljubljana, 28. januarja
V prostorih Vajenskega doma v Lipičevi ulici se je enočj vršila anketa o vprašanju velevažne socialne in vzgojne ustanove, ki jih zaradi odpovedi pogodbe po mestni občini s 1. marcem grozi likvidacija. Vabilu se je odzvala dolga vrsta javnih ju obr'.ni»kib delavcev, med njimi senator dr- Kramer, narodni poslanec Hajko Turk. bivši ban dr. Puc, predsednik ZKl> prof. Jeran, tajnik zbornice za TOI dr. Pretnar v imenu za drža nega predsednika Jelačina, podpredsedn k Pokojninskega zavoda Tavčar, ki je hkratu zasiopal Delavsko zboru eo, zastopnik ljubljanske sokolske župe Milko Krapcž in drugi.
Razpravo je otvoril predsednik Obrtniške« ga druživa Rebek, lci je v kraLkem poročilu orisal razvoj Vajenskega doma od idirom. nih počelikov v letu 1933 pa do danes, ko mu grozi razpust. Zavod je bil ustanovljen s podporo mestne občine, banske uprave n zbora,ce za TOI. Obrtniško društvo samo pa je prispevalo največji del žrtev. Iz vseh sodelujočih se je sestavil kuratorij, taiko da so oblastva vršila nadzorstvo nad poslovanjem zavoda, društvu pa je bila zaupana uprava. Takorekoč iz nič je v teh kratkih letih zrasel dom, ki je našemu obrtništvu v čast. obrtniški mladini pa v največjo ra* dosi in korist. Vajenci so bili poprej pre« pušceni samim sebi im ulici, v Vajeniškem domu pa so se vzgajali v veselju do dela in poštenega življenja, v zanimanju za kulturni napredek in v udanosti do državne in narodne misli. Razen denarnih žirtev so naši mojstrj s svojim društvom vložili v to delo mnogo dragocenega duševnega kapitala, saj so mu posvečali mnogo težko pogrešanih ur-
Predsednik Rebek je pri tej priliki izre« kel iskreno zahvalo vsem, ki so društvo podprli. Mestna občina je bila dala kura« toriju garancijo, da bo Vajenski dom lahko obstajal vsaj 20 let. Siril in razvijal se je vsem prijateljem mladjne v veselje in zadoščenje. Z<a adaptacije im inventar je
Obrtniško društvo žrtvovalo mnoge tisoče, prispevali s-ta tudi banska uprava in občina; za prosvetne potrebe se je potrošilo 23.000 Din. V zahvalo za opravljeno delo so morali naši obrtniki doživeli udarec, kakršnega ne bi bili nikoli pričakovali. Najprej je župan dr. Adlešič začel propagirati akcijo, da je treba v šentpeterskj kasarni, kjesenalia« ja Vajenski dom, ustanovili mestno bolnis« nico. Ko je ta ideja zaradi splošnega odpora naše javnosti psdLa v vodo, je mestna občina povabila policijsko upravo, naj v svoje namene zasede prostore, kj jih. je doslej vžival Vajenski dom.
Ko je Obrtniško društvo pred lerti začelo prirejati svoje propagandne tedne, je iz lastne pobude povabilo katoliško usmerjeno »Dobrodelnost« k sodelovanju in ji je odstopilo poiovico denarne zbirke za vajensko skrbstvo. Medtem si je »Dobrodelnosti uredila lastni vajenski dom* Lelos je aaj« prej banska uprava odpovedala Vajenske« mu domu prispevke za vajence, kmalu nato pa je tudi mestna občina premestila vajence, ki jih je ona vzdrževala, v novi dom Dobrodelnosti. Medtem je banska uprava zalegla tudi velik del postelj in drugega inventarja, ki je bil dan svoječasno Vajenskemu domu za vso dobo njegovega obratovanja na razpolago. 1. marca se mora Va« jenski dom izseliti. To pomeni njegovo likvidacijo. Lepo .in požrtvovalno delo nese« bičnih mož in važna socialna institucija je e tem uničena ...
Po predsednikovem poročilu, ki je napravilo globok vtis, se je razvila kratka debata, v katero so poe-egli bivši ban dr. Puc, senator dr. Kramer, zastopnik Sokola Kras pež, zastopnik sreske organizacije JNS Ur-bas. sveOnik zbornice TOI Iglic in drugi.
Sklenjeno je bilo, da se takoj osnuje akcijski odbor, ki naj ob sodelovanju zastopnikov našega javnega življenja prosvetnih, gospodarskih in socialn h organizacij-napravi še zadnje korake, da se prepreči propast Vajenskega doma, ki bi bil sramota za Ljubljano in za vse resnično kul* turne Slovence.
Predsednik vlade poseti Sofijo
Beograd, 28. januarja, p. Prestolniška javnost je se zmerom pod ugodnim vtisom pakta o trajnem prijateljstvu, ki je bil v nedeljo tako svečano podpisan in naslednji dan tudi že ratificiran. Kakor sc je izvedelo, bo ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič v kratkem odpotoval v Sofijo, da vrne obisk bolgarskemu predsedniku vlade dr. Georgiju Kjuseivanovu. Nedvomno bo ta njegov obisk v Sofiji mnogo prispeval k nadaljnjemu raavoju odnošajev med obema narodoma, ki so se sedaj tako srečno postavili na trdne osnove.
Svetosavska proslava v Pragi
Praga, 28. Jan. a. V Pragi so proslavili dan sv. Save z dvema prireditvama. V Pragi bivajoči jugoslovenski študenti ter otroci v Pragi naseljenih jugoslovenskih državljanov so se zbrali v Aleksandrovem kolegiju. Pokrovitelj prireditve je bil poslanik dr. Prottč. Programske točke, izvajane po večini od malih otrok, so na vse naredile najlepši vtis. PriBotnih je bilo tudi večje število uglednih češkoslovaških javnih delavcev.
Zvečer je bil v praškem reprezentanc- j nem domu že tradicionalni svetosavski plea, katerega pokrovitelja sta bila predsednika češkoslovaške in jugoslovenske vlade. V častnem predsedstvu so bili vsi , češkoslovaški aktivni ministri, praški žu- i nan, predsednika poslanske zbornice ter senata rektorji praških čeških visokih šol sreneralni inšpektor čsl. vojske in drugi. Plesa se je v ogromnem Stevihi udeležila najelitnejša praška publika.	i
Pred pre&snovo madžarske vlade
Budimpešta, 28. jan. g. Kakor javljajo iz dobro poučenih političnih krogov, je notranji minister Kozma podal včeraj min. predsedniku Daranyiju na razpolago svoj portfelj. Dar£nyi ostavke doslej še ni sprejel. Ako bo to storil bo potrebna manjša rekonstrukcija vlade. Po sedanjih kombinacijah bo ministrski predsednik Daranyi sam prevzel notranje ministrstvo, zato pa se bo ministrstvu za kmetijstvo odrekel. Minister za kmetijstvo bi postal državni tajnik dr. Fran Marschal. Kakor se doznava, bo notranjega ministra Koz-mo sprejel jutri regent, kateremu bo obrazložil svoj korak.
Smučarski zlet v Sarajevu
Beograd, 28. jan. AA. Prometni minister je dovolil aktivnim udeležencem prvega smučarskega zleta, ki bo od 14. do 16. februarja v Sarajevu, 75% popusta na državnih železnicah, za obiskovalce pa 50%. Popust velja za vse vlake z drugim in tretjim razredom od 12. do vključno 22. februarja.
Pokroviteljstvo nad zletom je prevzel predsednik ministrskega sveta dr. Stojadinovič.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplo vreme, po večini oblačno, od časa do časa dež, močan južni veter na prfmorju, v notranjosti pa zmeren.
Zagrebška: Topleje, spremenljivo oblačno, v dolinah dež na planinah sneg.
Dunajska: Nadaljni dvig temperature, južno vreme, od časa do časa padavine.
Maši kraji in Ifudje
Sočustvovanje z rsodo Boge Pretnarjeve
Na zadnji poti |o je včeraj spremila velika množica
Ljubljana, 28. januarja.
Danes ob 16.30 so peljali uradnico PZ in navdušeno športnico, ki se je tako nenadno poslovila od sveta, gdč. Bogi Pretnarjevo k zadnjemu počitku. Pogreb izpred hiše žalosti, pokojnica je stanovala v palači Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici, je pokazal, kolikšne simpatije je uživala Bogi med svojimi številnimi prijatelji Za krsto, ki ie bila do vrha pokrita z venci in šopki, so korakali užaloščeni sorodniki, za njimi pa dolga vrsta ostalih pogiebcev. med njimi korporativno uradništvo PZ s komisarjem Milavcem in predsednikom dr. Vrančičem na čelu v velikem številu pa tudi članstvo plavalne sekcije SK Ilirije ki ji je pokojnica pripadala dolgo vrsto let. V nji so izgubili priljubljeno tovarišico. ki je 5 let nepretrgoma nosila častni naslov prvakinje Jugoslavije v vodnih skokih
Moji sošolki je umrl sinček-edinček. V razumevanju njene globoke žalosti sem napisala posmrtnico v obliki povesti, katero je priobči! mladinski list. Kmalu potem vem prejela od Bogomile Pretnarjeve, učenke osnovne šole na Bledu, pismo, v katerem mi je z vso nežno otroško občutnostjo pisala, kako jo je ganilo vse, kar je bilo napisano o malem, pridnem učencu in dobrem otroku. Priložila je umetniško ogled-nico-triptihon: mati s sinčkom v cvetočem %'rtu, mati ob krsti otroka, plakajoča mati 7 iztegnjenimi rokami ob robu puste, žalostne poljane, nad katero so umirali zadnji žarki zašlega sonca. Med črnimi robovi jje bilo natisnjeno:
»Jn srce za tabo hoče, dalje, dalje venomer in oko za tabo joče, ker ne najde te nikjer, nikjer!«
I Ljuba Bogomila, na Tvoje pismo in j oglednico sem se spomnila, ko sem zvedela i o Tvoji smrti. Zdaj so zapisane te občutene 1 besede Tebi, Tvojemu skrbnemu očku, ma-I mici, Tvoji ljubljeni sestri Zori, Tvojemu j ljubečemu bratu, zvestim tovarišem in to-; varišicam v uradu in športu, vsem Tvojim predstojnikom, ki so cenili Tvoje lepe j zmožnosti. Tvoje vzorno življenje in nam vsem, ki smo Te ljubili in spoštovali. Brez slovesa si odšla. Tako vase pogreznjena si ' se mi zdela, ko sem te dan prej videla.
Zdaj je osamljeno Tvoje stanovanje in Tvoji prsti ne bodo več preletavali po tipkah klavirja. Kako Ti je bilo tisti večer, ko si igrala tebi najljubše komade? Z nevidno roko dotaknjena vaza s cveticami na klavirju je počila in padla... Stresla si se, vstala in vprašujoče strmela v raztreseno cvetje.
Zadnji akordi izpod Tvojih prstov so se izgubili v disharmoniji, ko so zaradi padca vaze vztrepetale vse strune, zabrnele in izzvenele, ko pritajen plač in vzdih...
Zdaj je izzvenelo Tvoje mlado življenje. Za Teboj ostane vsepovsod sled Tvojega lepega značaja, Tvojega čistega srca, ki je poznalo le dobroto in plemenitost. In kakor si bila do skrajne točnosti in natančnosti vzorna uradnica, tako si bila vzorna do-mačica v svojem stanovanju.
Ozek in tesen je zdaj Tvoj domek tam na Ljubljanskem polju. Z belino snega je odet, a na njem žarijo nagel ji in rože vencev in šopkov kot zadnji presrčni pozdrav vseh onih> ki so s Tvojim odhodom izgubili svojo najdražjo, ljubo, neprežaljeno Bogo. Rože in nagel ji in naše žalostne misli objemajo Tvoj prerani grob.
Ha\"e, anima candida!
Mara J. Tavčarjeva.
Smrtna nesreča v mariborski tvornici
Stroj je ubil preddelavca Tikviča, družinskega očeta
Maribor, 28 januarja.
V tvornici »Splošne stavbene družbe« na Teznem je padlo v izvrševanju poklicnega dela delavčevo življenje Okoli 10. ure dopoldne se je pripetila usodna nesreča, katere žrtev je postal 50-letni preddelavec Ivan Tikvič, ki je bil že od pričetka usluž-ben pri podjetju, in sicer pri stroju za zabijanje pločevine.
Dvanajst let je v redu in brez najmanjše rezgode vestno in zanesljivo opravljal to delo. Ko pa je danes dopoldne nadziral stroj, se je s hrbtom dotaknil os; stroja za zavijanje pločevine, ki napravi okoli 200 tur ra sekundo. Os je Tikviča zagrabila in ga v vrtenju strahovito zmrcvarila. Tovariši so siccr takoj ustavili stroj, toda
I Tikvič je obležal na tleh popolnoma zmr-cvarjen s strto hrbtenico in strahotnimi poškodbami po vsem telesu. Nekaj trenutkov zatem je marljivi delavec podlegel smrtnim poškodbam.
Zaradi smrtne nesreče je bil obrat v navedenem oddelku za nekaj časa ustavljen. Na kraj nesreče je prispela uradna komisija. Mariborski reševalci, ki so prihiteli v tvomico, so se vrnili, ker je Tikvič medtem že izdihnil. Po uradni ugotovitvi okoliščin in vzroka grozne nesreče so truplo odpremili v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju. Tikvič. čigar tragično usodo pomilujejo vsi, ki so ga poznali, je stanoval na Teznem in je zapustil globoko užaloščeno ženo in nepreskrbljenega otroka.
Evropski avtomobilisti dirkajo čez Slovenijo
Naše ceste so bile očiščene — Nezgoda pri Drenovem
griču
Ljubljana, 28. januarja.
Mednarodni avtomobilski klub je tudi letos priredil krožno vožnjo v Monte Car-io. Udeležuje se je 113 tekmovalcev iz 12 evropskih mest in držav. Proge imajo različno dolžino, eoa najdaljših je pa iz Palerrna preko naše države. V tej skupini je v torek ob 8. startalo v Palermu 29 udeležencev raznih narodnosti. Voziti so morali do Rima, odtod v Padovo in dalje sk:zi Ljubljano na Dunaj, Monakovo, Strasbourg. Dijon, Lyon in v Monte Caric. Celotna dolžina proge znaša 4134 km.
že do Padove je moralo izstopiti S tek. movaleev in opustiti zaradi pokvarjenih vozil nadaljnjo vožnjo. Zlasti hudo je bilo od Trsta do Postojne, kjer so naleteli na jx>polnoma ledeno cesto in so mnogi imeli defeta. Tekmovalci imajo predpisano brzino 40 km na uro, na poslednjih treh etapah pa 50 km. V Ljubljano, kjer je bilo pred sadežem Avtokluba pred Kazino obvezno postajališče in kontrola, je do zaključka kontrole ob 15.30 prispelo le še 17 vozačev. Slehernega so v prostorih Avtokluba pogostili s toplim ali mrzlim prignzkcm, kar jih je spravilo v vidno
zadovoljstvo, — drugod niso bili deležni telikšne pazljivosti in gostoljubja. Prvi tekmovalci so prispeli že ob 8.30, javili so se pa šele ob 10., ker ta ura je bila predpisana. V določenem času se je zgladilo 12 tekmovalcev, pet jih je pa prispelo z zamudo in dobijo slabe tečke.
Eden od tekmovalcev, Francoz Levv, ki je vozil z malim Simca Fiatom (570 ccm), je imel tik pred ljubljansko kontrolo nezgodo. Pri Drenovem griču ga je zaradi obilnega snega zaneslo v jarek in se je avto prekopicnil. Pri tem se je zlomila kardanska os. Z železniške postaje so poklicali po pomoč — nesreča se je pripetila ob 10.30 — in so iz Ljubljane takoj odposlali Fordov remorker, ki je vozilo privezal na verigo in ga pripeljal v Ljubljano. Na p:pravilo seveda n.i bilo misliti in bodo avto odpremili po železnici v Francijo. Tudi potnik bo nadaljeval hva-ležnejšo in ugodnejšo pot v toplem vagonu.
Iz Planine je prispelo obvestilo, da je došlo na našo mejo še 5 zamudnikov, ki so pa seveda izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, a hočejo kljub temu vožnjo na-
daljevati. Do 16.30 je od vozačev, ki m zapustili Ljubljano, pasiralo Maribor njih 14. Udeleženci so »e izredno pohvalno izrazili o naših cestah, ki so jih oblasti po možnosti očistile snega. Tudi za orientacijo je bilo dobro poskrbljeno in niso nikjer imeli nepotrebnih postankov.
Glede krožne vožnje bi bilo še pripomniti, da je za najboljše tekmovalce razpisanih skupno 120.000 francoskih frankov, razen tega je pa še veliko število nagrad v obliki pokalov. Po razpisu morajo tekmovalci v soboto dospeti v Monte Carlo.
Mednarodni avtomobilisti so v redu pa-sirali Maribor. Ob pol 12. se je pojavil prvi avto. Posamezni tekmovalci so sledili v večjih presledkih.
90 letnica gospe Petro-nile Foersterjeve
Danes praznuje v krojni svoje rodbine v najboljšem zdravju in duhovni vedrini visok življenjski jubilej devetdesetih let gospa Petronila Foersterjeva. roj. Veselv, vdova jm) našem znanem in zaslužnem skladatelju Antonu Foersterju.
Jubilantka se je rodila 20. januarja. 1847 v Pcherach pri Slanam na Češkem, kjer je bil njen oče posestnik. Lepo. živahno in za glasbo navdušeno in nadarjeno dekle se je leta 1865. poročilo s takratnim glasbenim
vodjo pri škofijski cerkvi v Senju, Antonom Foersterjem, polnejšim očetom slovenske cerkvene glasbe in komponistom »Gorenjskega slavčka«. prvo slovenske opere v večjem 6logu. ki je bil od svoje soproge ravno deset let starejši in čigar stoletnico rojstva bo letos v decembru proslavila vsa naša kulturna javnost..
V Senju sta mlada zakonca preživela dve leti, nakar sta se preselila v Ljubljano, kjer je prevzel Anton Foersler mesto glasbenega vodje pri stolni '*rkvi sv. Nikolaja. Le*a 1917. sta se preselila v Novo mesto k si>r.'U dr. Vladimir jm. ki je tamkaj služboval kot sodni svetnik. Sedemnajst let je preživela gospa Petronila v dolenjski metropoli, kj«r je medtem tudi leta 1026. spremila k politiku svojega. ljubljenega soproga. Ko jc- pred i remi leti stopi"! sin dr. Vladimir v pokoj s; je javi«,lan tika zopet vrnila v svojo ljubljeno Ljubljano.
IdeGina soproga svojemu delavnemu živ-Ijsnske.mm dirugu i-n vzorna, ljubeča mati pr>Vii'h etiroče. od ka,te>rtf so dočakali ieera redkega živinskega j»nl«.leja svoje ljubljene Avmico s nova višiii sodna svetnik v p. dir. Vladnmir i>n univ. prof in?. Jarcislav ter hčerka Ljudmiln por. Minkočeva. jc izgubila pro-i 22 leti svojeca prvarojcnC" Antona, ki je U:i! ugle-len pirit >i.. prof.^or berlinskega kon^ervatorija in glasbeno <le-lova.1 trud' v Aimeinfci, dceVt nr.jmihv&i hčerkica PetrontVii že v n-ijnežn jv mladosti odletela med nebeške kri:n.t v».
Ugledna slavljenka je vzor vcs'n« gospodinje in požrtvovalne mamice, danes še prav tako kaikor v mladih letih. saj dnevno opravlja vse orspollnjsike pos!?: kuha šiva. pospravlja in pele«* tega posedi tu I' po več mr pri čtivu. Navzlic mrogim skr-bfim za d.nr/no i-n izredni mnrlMvost.i usoda i»! zariši« v nje-> š° volno izredno sveži ;n vedri nlva/ noben"IS uve'ili po*r/, in oči. te dobre blnie materinske očč. ii sije jo. svetle in v<>s°le kakor so s:j-»le nekdanje dr.:.
števil nun čestitkam. ki jrh bo spoštovana slavljenka prejela danes, so prdružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi ji Usoda naklonila še mnogo zdravih in zadovoljnih dni!
Praznik uglednega trgovca
Svojo petdesetletnico siavi danes šnroon Slovenije znani in čislani trgovec g. Vinko Pavlin v Trbovljah. Doma iz Bizeljskega. se je naselil v Trt»vljah leta 1921.. kjer je pričel s trgovino v stari ugledni Kraroerje-vi hiši. katero je naslednjega leta kupil. Jubilant, ki ga odlikuje izredna inteligenca.
ae je kaj hitro vživel v naše prilike. Kma-ln smo ga videli v naših najrazličnejših gospodarskih ustanovah kot odličnega, delavca in svetovalen, tako na olivni. Zadružni eloktrarni. posojilnici gremiju. v naprednih političnih vrstnih i ti v Sokolu. Povsod se je udejst.voval z uspehom najvidneje pa je bilo njegovo de'ovanje v občinskem gospodarstvu. kjer »e je odlikoval z redkim gospodarskim znanjem. S svojimi pametnimi nasveti je preprečil marsikak nepremišljen korak, kar vedo cenit-i posebno oni, ki 60 jim delikat.ne prilike v Trbovljah pognane bližje. Veliko za,upanje uživa g- Pavlin tudi v krosrih svojih stanovskih tovarišev
Gospodu Pavlinu. ki je iršel iz n-ijskrom-nejših razmer in ?e je kot selfmademan z žilavim delom, treznostjo in w>lidnost.jo dvignil do ugleda in blagostanja želimo ob njegovi petdesetletnici še mnogo uspešnih »rečnih let.
Dobrovoljec Fran Zorčič f
Kakor smo beležili, je v Ljubljani umrl marljivi član organizacije dobrovoljcev, g. Franjo Zorčič. Pokojnik je pohitel že pred pričetkom svetovne vojne v bratsko Srbijo. Po strašnem umiku čez Albanijo je prišel na Krf, nato v Bizerto in po zmagonos-nem preboju solunske fronte se je vrnil v novo, veliko, svobodno Jugoslavijo. Bil je večkrat odlikovan. Pogreb dragega tovari-
ša bo danes ob 16. iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Vojni dobrovoljci iz Ljubljane, spremimo dragega pokojnika korporativno na njegovi zadnji poti! Zberemo se ob 15.45 pred mrtvaško vežo. Sreska organizacija dobrovolj-ccv v Ljubljani bo dragega, prerano umrlega tovariša ohranila v častnem spominu.
Društvo za ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani
Pripravljalni odbor »Društva prijateljev glasbenega naraščaja« si je nadel važno nalogo, da pritegne in vzgoji našo mlajšo, glasbeno generacijo. Kako važr.^ je bila zamisel pripravljalnega odbora, potrjuje že dejstvo. da se je vabilu /a ustanovni občni zbor odzvalo lepo število naših kulturnih delavcev in prijateljev naše mladine
Iz poročila pripravljalnega odbora posnemamo da sc jc društvo osnovalo v prvi vrsti z namenom, da podpira naš glasbeni naraščaj in mu nudi vsestransko pomoč. Gojencc k observatorija težijo visoki mesečni prispevki, na drugi strani pa jim je vzeta možnost, da bi si kaj prislužili. V tem so mnogo na boljšem hrvatski tovariši, ki
Starejšim osebam
za masažo
Alga se dobiva povsod, 1 steklenica din 12.—.
na svoji »Glasbeni akademiji« plačujejo samo majhno semestralno šolnino, uživajo pa vso svobodo akademskega zavoda. Prav zato se bo društvo trudilo, da pribori našemu konserva toriju značaj glasbene akademije, kar bo tudi sicer velikega pomena za napredek in ustvarjanje našega glasbenega življenja. Dalje bo društvo prirejalo koncerte in osnovalo svojo glasebno knjižnico in čitalnico. Tak koncert se je že vršil 18. decembra, prihodnji bo 26. februarja, na katerem bo koncertiral v dvorani frančiškanskega konvikta »Brandlov trio«, tretji pa je predviden 2. aprila. Na tak način se bodo zbirala sredstva, s katerimi se bo pomagalo našii mlajši generaciji, nedvomno pa bo s tem ustreženo tudi našemu koncertnemu občinstvu.
Pri živahni diskusiji, katere so se udeležili zlasti gg. univ. prof. dr. GojmiT Krek. Oton Župančič in dr. Josip Regali ter predložili več koristnih nasvetov, se je pokazalo, da čakajo društvo še mnoge druge večje naloge, kakor si jih je prvotno začrtalo. Zato je ustanovni občni zbor sklenil, da se društvo spremeni v »Društvo Glasbena akademija v Ljubljani«, ki bo kot glasbeno kulturna institucija skrbela za pospeševanje naše glasbe in za ustanovitev glasbene akademije kot akademskega glasbenega učnega zavoda v Ljubljani, ki mora delovati v našem kulturnem središču popolnoma samostojno.
Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik dr. Josip Tavčar, podpredsednik prof. Janko Ravnik, tajnika Vera Adlešičeva in Vinko Lavrič, blagajnik prof. Adolf Grrib-ming, v širšem odboru so: dr. Josip Regali, inž. arh. Josip Černivec, prof. Marica Vogelnik o v a, prof. Tone Ravnik, v nadzornem odboru pa Vida Novakova, ravnatelj dr. Vinko Vrhunc in pisatelj Fran Govekar. Pokroviteljski odbor tvorijo: upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, ravnatelj konservatorija Julij Bctetto. rektor dr. Maks Samec, univ. prof. dr. Gojmir Krek-dvorna dama Franja Tavčarjeva in drugi.
Požar v cinkarni
Celje, 28 januarja.
Danes okrog 15.30 je nastal požar v skladišču cinkovega prahu v cinkarni. Ker je bilo v skladišču mnogo blaga, sc je ogenj hitro širil in je zajel tudi že tramovje stavbe. Dslavcem in celjskim gasilcem jc uspelo ogenj kmalu pogasiti, škoda je znatna. Vzrok požara še ni ugotovljen. Ni izključeno, da se je cinkov prah, ki je ležal že dolgo v skladišču, sam vnel.
Cigan ubil cigana
Maribor, 28. januarja.
V črenšovcih v Prekmurju je zaboden izdihnil 28-letni cigan Adam. Podrobnosti še niso točno znane. Med črenšovskimi cigani je iz malenkostnega vzroka nastal prepir, kateremu je sledil spopad. V gneči jc i obležal v krvi 28-letni Adam. Dobil je za-bodljaj z nožem v vrat, ki mu je prereza! žilo odvodnico. Nekaj trenutkov zatem je Adam izkrvavel in izdihnil. Včeraj jc bila v črenšovski mrtvašnici obdukcija. Orožniki poizvedujejo za ubijalcem.
Še vedno učiteljev brez kruha
2e nekajkrat smo opozorili na težavno stanje, v katerem živijo naši brezposelni mladi učitelji m učiteljice. Klicu po njihovi zaposlitvi priključujemo še naslednji članek, ki smo ga včeraj prejeli od odseka brezposelnih učiteljev iz Maribora.
Preko 700 mladih učiteljskih moči čaka v dravski banovini na službo. V letih od 1931. do 1936. jih je maturiralo okrog 1.400. Nastavljenih pa jih je doslej nekaj nad 600, torej niti polovica. Od teh jih je še veliko, ki so maturiral' v letih 1931—1933. in so brez službe že četrto, peto, šesto leto Tako nam govori statistika, ki smo jo sestavili učiteljski abitunenti sami. Te številke so ogromne spričo skromnega števila našega naroda in naše šolane inteligence. A poleg tega vemo. da je v dravski banovini okoli 200 razredov brez svojih učiteljskih moči m da se v nadaljnjih več sto razredih stiska včasih do 100 otrok. Naša šolska kultura je še nizka. Na drugi strani pa nam je znano, da prideio v južnih krajih absolvirani učitelji do službe po dokaj krajšem času kakor pri nas. Ob takem se moramo samo čuditi brezbrižnosti, ki jo kažejo odločujoči kakor tudi naša javnost v tem vprašanju.
Pri drugih kulturnih narodih bo kmalu ime! vsak kmet vsaj nižjo srednješolsko izobrazbo m vsak delavec strokovno šolo, pri nas pa je doma še nep'smenost. Pri vsem tem se dajo naši ljudje potolažiti z besedami: Vsa učiteljska mesta so zasedena, za nove učitelje ni več prostora Le be-
j žen pogled pa nam je pokazal, da temu ni tako in da je treba povečati število učiteljev, čc hočemo ohraniti in izboljšati stanje prosvete v mestu in trgu kakor na deželi. ! In socialni položaj brezposelnih učite-: Ijev? Od števila brezposelnih, ki smo ga | navedli , sta dve tretjini iz kmečkih in de-j lavskih družin ter z družin raznih nižjih uslužbencev, ki so s težavo pošiljale svoje otroke v šole. da bodo prišli do kruha in nato še njim pomagali. Zdaj pa so ti otroci dovršili učiteljišče zato, da so postali brezposelni in da ostanejo še dalje breme na ramenih svojih staršev, ki komaj zaslužijo za hrano in stanovanje. Kje so pa vse ostale potrebe in kje so zlasti še duševne potrebe mladega inteligenta! Sam si s težavo kaj zasluži, ker mu učiteljska izobrazba ni dala kakega praktičnega znanja.
V poštev pridejo lc instrukcije. ki jih pa skromno situirani roditelji — in ti so pri i nas v večini — srvojim otrokom ne morejo ; nuditi. V veliki bedi prijcmljejo brezposcl-; ni abiturienti za ročna dela. Za skromno j mezdo delajo mlade učiteljico v tovarni, ta in ona se udinja za hrano kot dninari-ca na kmetih, druga kot natakarica.
Kaj lahko prinese bodočnost? V zadnjih šestih letih je bilo letno nastavljenih po 97 učiteljev, maturiralo jih jc povprečno po 217, tako da znaša letni preostanek brez-1 poselnih 120. Vsak si lahko izračuna, kdaj i bo prišlo na vrsto 750 učiteljskih moči. ki 1 so danes brezposelne, če se bodo vršile na-{ stavitve tudi v bodoče v dosedanji izmeri. Pričakujemo od odločujočih -gospodov, da bodo uvideli porazne posledice dosedanje prosvetne politike in da bodo poskrbeli, da dobijo vsaj najstarejši letniki šc letos delo in zaslužek, slovenska šola mi potrebnih prosvetnih delavcev.
Učitelj Tone je brezposeln
V cvetočem slovenskem mestu so široke, svetle in asfaltirane ceste, po katerih brne krasne, nove limuzine, ki vozijo mladostne dame s psički v naročju. So pa v tem mestu tudi ozke uličice, ki se sramežljivo skrivajo boječ se pokazati svetu svojo umazanijo. V te uličke le redko zaide lesketajoče se vozilo, kajti to bi bilo ponižujoče za zveneča imena Ford. Fiat.
Zdi se mi pa, da se prebivalci teh uličk prav nič ne hudujejo zaradi tolikega pre-ziranja. O, kar prav jim pride ta nehotena
obzirnost, kajti tako ni vsaj ropota, prahu, in smradu.
Ena izmed takšnih tesnih, mračnih in vijugastih mestnih poti nosi mogočen naziv: Ulica miru. Bogme. mir je v njej kajti ni ga na svetu tanka, ki bi mogel vznemiriti njene prebivalce, dnevno stokrat in stokrat bičane od trdega življenja, ljudi z zagrenjenimi obrazi in mračnimi, brezupnimi očmi.
Tudi mladi človek Tone živi tam v Ulici miru. Z materjo, starikavo in zgrbljeno
ženico, sta zarita v podzemeljski brlog, majhno in tesno stanovanje, sestoječe iz sobe in kuhinje. Vlažen vzduh se vleče od stene do stene, mrak sili iz vseh kotov. Smrad straniščnih, kanalskih in drugih duhov sc plazi skozi vse luknje in špranje v te katakombe.
Bedno, mračno in tesnobno je prebivališče Toneta in njegove matere. Njuna sobica in kuhinja sta vsa preprežena z vrvicami, na katerih se suši perilo vseh mogočih barv. Domače? Nc, tuje. Tonetova mati je namreč perica, ki dobiva dan za dnem v roke umazano, strgano in smrdljivo platno da mu da vsaj v neki meri prvotno lice. Dan na dan pomaka svoje uvele roke. enkrat v mrzlo, pa spet v toplo vodo. Kolikokrat jo stresa mraz po vsem životu, kolikšne bolečine ji neštetokrat nategnejo ti-ca v strahoten izraz! Toda mati — perica potrpi, zataji svojo bol. saj je doma iz Ulice miru.
Tudi drugam hodi perica prat perilo. Mestne gospe jo milostno naprošajo, naj jim opere njih umazanijo. Neštetokrat na dan beži mati — perica iz pralnice na podstrešje. z dvorišča v pralnico, tisočkrat in tisočkrat se pripogne nad mrzlo in vročo vodo. milijoni potnih srag se pojavljajo na njenem drobnem, uvelem telesu. Toda mati — perica dela, dela ...
Brez prestanka, noč in dan. Za borni kruh. samo za kruh — življenje.
Zvesto ji pomaga sin Tone. Nosi drva. napenja vrvi, pripenja perilo, ga ožema. Pri tem ga večkrat zagrabi, da bi zavijal kos svilenega platna vse dotlej, dokler ga ne bi pretrgal na dvoje. Prime ga cesto tudi niisel, da bi iztisnil iz takšnega kosa
kri, krvavordečo tekočino, prav taksno, kakršno izsesavajo dan na dan iz materinega in njegovega telesa. Toda Tone se vedno pomiri, saj je vendar iz Ulice miru.
Brezposeln je Tone. V žepu ima diplomo z žigom učiteljišča. Marsikaj povesta papir in žig na njem. Na primer to: Tone X. je dovršil 5 letnikov učiteljišča, ima prav dober uspeh, je lepega in mirnega vedenja. ima hotenje do dela, kar je pokazal med svojim študijem, je vzposobljen za delo med širokimi plastmi naroda, ki nai jim pomaga k njihovemu napredku. Tudi še pravi ta diploma, da je Tone X. potreben kruha, kajti je oproščen vseh taks, kar pomenja, da je siromašen kakor miš.
Takšno diplomo torej nosi Tone v žepu že dve leti. In ta diploma ga spremlja na vseh potih, ki jih prehodita z materjo iz ene pralnice v drugo. Morda bo pa le mogel Tone žrtvovati svojo sposobnost vsaj perilu?
★
V takšnem položaju je bil najden Tone oni dan, ko je stopil k njemu v podzemlje mlad oče, ki je izvedel za skriti brlog kdo-ve kje. Prišel je, ker ga je nagnala k temu sila: sin je slabo uspeval v prvem razredu gimnazije, kjer se je moral guliti snov matematičnega zemljepisa, ki ga ni razumel, ker jim ga profesor ni razlagal, ampak je samo naročil, koliko strani se naj nauče do prihodnje ure.
Mladi oče je segel Tonetu v roko ter ga poprosil, naj bo za inštruktorja njegovemu sinu. Tone je široko odprl oči. obraz se mu je razlezel v smeh, ki je izražal dvom in veselje, vse hkratu.
Domače vesti
• Krute usoda vaškega piamonofte. Iz
Doboja le v hribovsko vaa Osječane 20 let nosil poŠto pismonoša Pera 2ivanovič. Vsak dan je imel dolgo, naporno pot in prehodil je vsega skupaj preko 150.000 km. Skromno plačilo je dobival od občine. Zdaj pa je prevoz pošte prevzelo neko avtobusno podjetje ta Pero je postal nepotreben. Sredi zime je ostal s številno družino na cesti.
Iz Ljubljane
VII. reprezentančni akademski tehnični ples
Primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjenac, ki se je nedavno vrnila s sijajno uspelega gostovanja v Pragi, uživa pri našem občinstvu izredne simpatije. Vsak njen nastop, tako v operi kakor na koncertih, je umetniški dogodek.
Mladi bariton ljubljanske opere g. Aleksander Kolacio si je v kratki dobi, kar se udejstvuje v Ljubljani, pridobil sloves odličnega opernega in koncertnega pevca. Njegovo ime na sporedu prireditve zagotovi njeno dostojno umetniško višino.
Oba priznana in priljubljena umetnika bosta na VII. reprezentančnem akademskem tehničnem plesu sodelovala pri umetniškem delu programa. Poleg solospevov, ki jih bosta na tej prireditvi izvajala, sta pripravila tudi duet iz Leoncavallove opere »Glumači«.
n— Svetosavska beseda, kakor se imenuje vsakoletna proslava v spomin sv. Save v sokolskem domu na Taboru, je v sredo zvečer privabila lepo število občinstva, ven« dar je število precej zaostalo za lanskim-Smo pač na kraju meseca .n prireditev je bila sredi tedna. Prireditve so ee udeležili predstavniki pravoslavne cerkvene občine, predstavniki vojske, ves častniški zbor ljub. ljarske garnizije in vidnejš- zastopniki nas še javnosti. Na sporedu, ki je bil prav pester, so bile predvsem razne pevske točke. Za uvod je lepo zapel mešani pevski zbor drž. učiteljske šole pod vodstvom g. prof. I. Repovša: Svetosavsko himno. 2elezn-ko» vo: Veje zelene in Nlokranjčeve pesm; z trne gore. Slovenski vokaln; kvintet je odlično zapel dve pesmi, Savinovo; Mj vstaja« mo in Ipavčevo: Imel 6em ljubi dve. Oper« na pevka ga. Olga Oljdekopova pa je zelo občuteno podala Čajkovskega arijo iz ope« re »Čarovnica« in Hrističevo elegijo po be sedilu Vojislava Iliča, lep uspeh je mel tudi operni pevec g- Tone Petrovčič, ki je zapel Adamičevo: Kot fa tihe zabljene ka« pele, in narodno: Tam za jezerom. Pevski program je zaključil slovenski vokalni kvintet s Pirnatovo pesmijo Pomlad in jesen in z narodnimi pesmimi ob klavirskem sprem« ljanju g. Marjana Lipovška. Po odlični uspelem sporedu 6e je v vseh prostorih Tabora razvila prijetna zabava s plesom. Igrala je vojaška godba.
u— Sokolsko društvo Ljubljana-Siška priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Sv. Sava za Jugoslovene«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Humbert Marjanovič. Po predavanju se bo predvajal film »Plavi strup«.
u— Klub jugoslovenskih aKademikov iz Trsta, Gorice in Istre vabi dame častnega damskega komiteja za VI. diružabni ve. čer na današnjo sejo, ki bo v damski sobi kavarne Emone ob 4. popoldne.
u— Prvič v Ljubljani se v prizori M. Skr-binška draima »Labirint« na šentjakobskem gledališkem odru v nedeljo 31. t. m. Drama je psihološkega značaja in se godi v gledaliških k/rogiih. Režira g. Milan Skrbin-šek sam, osniuitike za novo scenerijo pa je napravil g. S. Klemenčič. Prodaja vstopnic bo v Mes/tinetm donuu v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17.
u— Uradništvo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je v počastitev spo« mina splošno priljubljene koleg ce gospodične Bogice Pretnerjeve poklonili o Jug. aikad. podpornemu društvu na univerzi kra« lja Aleksandra I. v Ljubljani znesek 845 Din. Za velikodušni dar se upravni odbor društva nafekreneje zahvaljuje.
u— Endlichcriev diiašk; podporni sklad pri SO Preporoda se zahvaljuje odbornikom SOP za 100 Din, ki eo jih darovali v počastitev spomina blagopokoinega g. Josipa Ko« v.iča, predsednikovega očeta.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl reg. S. br. 15.485/35.
o— Šivalni in prikrojevaftnl tečaj Na_ bavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic (dnevni in večerna) se prične spet s 1. februarjem. Ukovina je minimalna. Prijave sprejema vodstvo gospodinjskih tečajev v pisarni železničarske menze, Pra-žakova ulica 19 v Ljubljani dnevno od 10. do 16. ure. Tam se dobe tudi vse podrobne informacije.
u_ Tjsk v Ljubljani. Število periodč*
cih tiskovin, ki izhajajo v Ljubijam, je la« ni naraslo od 143 na 146. Število dnevnikov se je 6icer skrčilo od 5 na 4, zato pa je štes. vilo tednikov naraslo od 19 na 22. števlo mesečnikov in drugih publikacij, ki izhajajo v daljših presledkih, je padlo od 119 na 113- Po trikrat na teden izhajata v Ljub lja* ni 2. lista, poLmesečnikov pa imamo 5.
u— Tragična smrt kmečke žene. V sredo zvečer je v hiši št. 421. na Ižanski cesti tragično umrla 70-letna kmečka posestnim Neža čičeva. Doma je legla na zakurjeno peč, v kateri je ogenj po malem tlel še pozno v noč. Peč je bila stara, razmajana, in skozi špranje je ugajal strupeni plin- Nesrečna starka se ni več zbudila
u— Pregled motornih vozil po točki 4. pravilnika za preizkušnjo motorntih vozil bo za policijski okoliš ljubljanski 4. in 5. februarja od 8. do 13.30. v Ljubljani kot običajno na Bregu štev. 20, dohod iz Novega trga. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike iz policijskega področja v Ljubljani, da pripeljejo svoja vozila pravočasno k pregledu in naj predložijo ko, misijo saobračajno knjižico, kolek za 100 Din, vozniško izkaznico in 54 Din v gotovini kot takso za vsak avtomobil, odncsno 27 PIn za vsak motocikel. Vozilo je pripeljati čisto in z vsemi pripravami ter orodjem, kakor se rabi pri vožnji. Komisija bo izdala dovolila za uporabo vozila v smislu taksnega in pristojbinskega pravilnika. Vozilo, ki neopravičena ne bo pripeljano k pregledu, se bo stavilo iz prometa in se odvzameta evid- tablici lastnika pa zadene kazen po uredbi o zaščiti javnih ceč-t in prometa na njih.
u— Dva vloma. Te i ni sta bila v mestu spet dva vjoina. ki dajeta slutiti, da je v mestu še zmerom na deiu toipka podjetnih vlomilcev. Tako je strojnik Maks Pavlic zaposlen v tovarni »Indue* in stanujoč na Sv. Petra cesti 59, imel v sredo nekega nezaželenega gosta, s katerim sta izginili dve hranilni knjižici ternnorjav kov-čeg, kompletna modra obleka in okrog 1500 Din gotovine da trpi okrade-|Crt blizu 19.0 0 Din škode. Knjižici se nan šota na vlogo pri Ljudski posojilnici v znes-u 10-000 Din» druga pa pri Mestni hranilnic n 4800 Din-V sredo ponoči je drug to o vaj ki se po vzoru tržaških pajdašev poizkuša udejstvo-vati & svinjsko nogo, obiskal pisarno živinskega treovca Janka Popoviča blizu mestne klavnice. Mož pa je bržkone šele kak skromnejši zače.jiik svoje stroke in je svoje prizadevanje popustil, ko jc prereza! zunanjo steno blagajne.
u— Sc-ko! II. vabi vse prijatelje na mladinsko akademijo v ponedeljek 1. februarja ob 20. uri na realki. Spored pester in nov ter se izplača pogledati. Obeneim opozarja Sokol II na pustni ples v maska/h v dvorani Kazine na piist.no soboto. Najavljene so že lepe skupine.
u— 1. februarja bo v Sokolskem domu v šiški veselo predpustno rajanje. Otre-site se vsakdanjih skrbi in obiščite ma-škarado v šiški. Za prijetno zabavo in razvedrilo bo vsestransko poskrbljeno.
u— Pogovor na sankališču. > Majda, ali greva tudi letos na otroški ringaraja?« > Seveda, Janek, samo oblekce nimam nobene nove. Kako se bova pa namažkara-la?« — >Kar tako se bova oblekla, kaki:r sva bila lani! Ali se spomniš, kako hištno je bilo, ko sva skupaj rajala v kazinfki dvorani? Ti brhka kuharica, jaz strumen dimnikarček!« »Dobro, pa še letos tako«. — >Torej na pustno nedeljo ob 16. uri v Kazini! Na svidenje!«
u— Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
Iz Celja
e— Rok za letno prijavo vozil poteče v nedeljo 31. t. m. Vsi lastniki koles fija-karskih voz, motornih koles in avtomobilov, ki svojih vozil še niso prijavili, se pozivajo, da vložijo prijave takoj pri »reškem načelstvu odnosno za m^sto Celje pri predstojnlštvu mestne policije. Proti zamudnikom se bo postopalo po zakonu o taksah.
e— Zmaga gabrskih šah:stov v LinVaii. šahovski klub Gabrje je igral v nedeljo v Ljubljani revanžno tekmo s tanukajsiijiim šahovskim klubom Lovšinom. Pri prvem srečanju v Celju je zmagalo Gaberje v razmerju 71/* : 2V». Za visoki porcvz v Ceju so se Lovšiinovci temeljito revanžirali in zma<m,li s 7:4. Končno stanje obeh srečanj
je llVi : 9Vj za Gaberje. Oba kluba sta
--------- - " - - ■
as	[ N t	1 *
s"«. MATICA i ■ ' —		
v VET
Da ne bodo kdaj pozneje krivi nacionalisti
Da ne bodo morda kdaj pozneje zopet krivi nacionalisti, smatramo za umestno, da objavimo naslednje odstavke iz dopisa, ki nam ga je poslal sodnik s podeželja:
Vsa sodišča so prejela od predsedstva apelacijskega sodišča v Ljubljani ukaz o amnestiji, da ga izvrše. Na dotičnem razpisu, ki ga je podpisal predsednik apelacijskega sodišča g. dr. Golia, sta uvodni in zaključni stavek v slovenščini, ve« ostali tekst (besedilo amnestljskega ukaza) pa v srbščini. Tiskovina je bila narejena in razmnožena v Ljubljani.«
♦	Počastitev g. Josipa Turka. Gasilska četa v Sevnici je imela v nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem je bilo so. fftanoo sklenjeno, naj četa s posebnim pismom pozdravi svojega častnega člana, tovariša Josipa Turka. V pismu izreka gasilska četa svoje neomejeno zaupanje enkrat razrešenemu starosti Gasilske zveze in dvakrat odstavljenemu starešini Gasilske zajednice dravske banovine ter nesebičnemu delavcu in organizatorju slovenskih gasilcev v dolgi dobi 50 let.
*	Čelniški vojvoda Lune-Jovanovič bo dobil spomenik v Vrnjački banji. Krajevni odbor četniškega združenja v Vrnjački banji je sklenil postaviti spomenik pokojnemu četniškemu vojvodi Lunetu Jovano-viču. Jovanovič je bil nekdaj župan Vr-njačke banje, pozneje pa narodni poslanec. Življenje je izgubil pri spopadu z nekim carinskim uradnikom na kolodvoru v Ni-fiu. Poslanec Jovanovič ie carinika udaril, carinik pa ga je ustre:il. Ubijalec ie že davno prestal svojo k?zen Dobil je p^tem tftužbo kot zvaničnik banske uprave v Bosni. Nedavno je v nekem lokalu izzvaJ prepir ta pretep. Tudi tokrat je streljal ranil več oseb, a je tudi sam obležal hudo ranjen.
Pri hripi,
influenci, prehladu
te navadno priporoča tudi masaža. Za masažo je dobra »ALGA« Pri htipi, influenci in prehladu namočite krpico z »ALGO« in nalahno masirajte bolniku prša, hrbet, roke, noge, vrat in čelo Masaža z »ALGO« ublaži bolečine, jači in osvežuje bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva povsod. 1 steklenica 12 — Din.	58—t
*	Začetek slavnosti bokeljske mornarice. V sredo so se pričeli za Kotor in vso Boko slavnostni dnevi, ki jih vsako leto po starodavnem obredniku prireja najstarejša mornariška organizacija v Evropi— bokeljska mornarica. Po kotorskih ulicah je bilo že dopoldne vse polno ljudi iz širše okolice v pestrih narodnih nošah. Vse hiše so bile okrašene z zastavami. Točno ob 12. je s terase katedrale mali admiral bokeljske mornarice razglasil otvoritev tradicionalnih svečanosti. Po njegovem govoru so na stolpu katedrale razobesili zastavo sv. Trifuna, pod katero so bokeljski brodovi prepluli vsa morja. Ko so razvili zastavo, je mestna godba zaigrala državno himno. Pred katedralo je bilo zbrano članstvo bokeljske mornarice s podadmiralom Giuniom n ačelu, ker je admiral bokeljske mornarice Matovič na potovanju v inozemstvu. Popolane je bil v vseh prostorih mornarice za njene člane in goste banket, katerega je podadmiral otvoril z zdravico v čast Nj. Vel. kralja. Glavne svečanosti bokeljske mornarice bodo, kakor vsako leto, 2. in 3. februarja, zaključek slavnosti pa bo 7. februarja. Od danes do 7. februarja bodo razni odseki bokeljske mornarice prirejali svoje seje in občne zbore, vrstile pa se bodo tudi prosvetne in zabavne prireditve. Treba še omeniti, da bokeljska mornarica ni navadna bratovščina, temveč združenje, ki rešuje za svoje članstvo tudi važne socialne naloge.
*	Lepa manifestacija miroljubnosti in sloge. Jugoslovenska liga žena za mir in svobodo v Beogradu bo \ soboto v Ko-larčevi ljudski univerzi častila sv. Savo z lepo pacifistično manifestacijo. Zbrala bo deco vseh narodnosti, ki živijo v Beogradu, in bo ta deca s petjem, govori in igrami v svojih jezikih ta po svojih običajih dala prireditvi obeležje mednarodne sloge in ljubezni. V svojem proglasu in vabilu na proslavo je liga naglasila, da je bil sv. Sava velik mirotvorec. ki je vse svoje življenje posvetil ljubezni ta slogi.
»Sprejmem, sprejmem!« je zletelo iz njegovih ust, kajti jezika ni mogel več obvladati. Najrajši bi objel mladega očeta, ki ga je osrečil s svojim prihodom. Poklical je mater, ki je na dvorišču obešala perilo in je le s težavo pregibala od mraza premrle prste. Sin in mati sta se veselila...
Tone ta trenutek niti pomislil ni na kakšno plačilo. Ne, šel bi, četudi bi ne dobil riti beliča. Samo da bi imel že delo, ki si ga je tako neznansko želel. Hotel je imeti opravka z živimi stvarmi, ne pa z mrtvim, umazanim platnom.
»In koliko zahtevate, če bi bili z mojim sinom ves čas, ko bo prost?«
»Koliko?« Tone se je zmedel. Na denar bogme ni pomislil.
»Dajte, kolikor vam drago. Po svoji spo-znavnosti in možnostih.«
»Skromen je moj zaslužek, uradnik v po-
Ljubljana, 28. januarja.
V časih gospodarske krize, kakršne preživljamo, nudi gibanje zločinstva pač eno najbolj nazornih, najbolj kričečih slik o socialni in moralni tragiki, ki gloda ob najbolj rahlih, tenkih koreninah dfužbe. Ko smo pred letom objavljali podatke iz letnega poročila o delu policijske uprave v Ljubljani, smo videli, da se prav tiste vrste kriminalov, ki so v na i bolj neposredni vzročni zvezi s socialnimi razmerami poedinca, s tako trmasto vnemo vzdržujejo, da bi se morali sociologi in propoved-niki morale po pravici prijemati. glavo
*	Obisk Hrvatov iz Rumunije. Hrvati iz numunskega Ban&ta, naseljeni v Keču in Rekošu, nameravajo obiskati svojo staro hrvatsko domovino. V Keču t»o naseljeni večinoma Hrvati u Turopolja, v Rekošu pa iz Dalmacije. Kakor znano, imajo te hrvatske naselbine v Ruimuniji po pogodba z našo državo svoje šole. na katerih poučujejo učitelji iz Jugoslavije. V Rumuniji naseljeni hrvatski živelj je zelo zaveden in se vneto udejstvuje v raznih pevskih in prosvetnih organizacijah. V zadnjem času je bila v nekaterih mestih v Jugoslaviji uvedena akcijo, naj se rojakom v Rumuniji olajša prosvetno delo 8 pošiljanjem knjig. Hrvati i i Rumunije bodo med svojim obiskom prikazali razne svoje narodne običaje in igre. nastopala pa bodo tudi njihova pevska društva. V napovedi svojega obiska so nasrlasili. da še nimajo potnih listov. a da bodo kremi i na pot sredi februarja. Obiska® bodo Subotico, Vin-kov-ce. Brod Zagreb Split, Šiben;k. Dubrovnik. Sarajevo in Beograd. V Zagrebu nameravajo ostati štiri dni.
*	Diplomiran je bil na pravni fakulteta ljubljanske univerze g- Komel Sušnik iz Ljtubliane. Čestitamo!
*	Astronomsko društvo v Zagrebu, ki je. kakor že znano, razvilo živahno akcijo, da bi Zagreb spet dosegi nekdanje mesto udejstvova.nja na. področju astronomije, je priredilo že nekaj predavanj, sestavilo pa je tudi spomenico s katero zahteva, naj se mu izroči zvezdamica na takozvanem Popovem tornju z vsemi instrumenti. Ti instrumenti so bili nabavljeni z darovi prebivalstva Zagreba in podeželja.
*	Radio Praga oddaja danes ob 15 klasično ouverturo Slavka Osterca Koncert dirigira Ljubica Maričeva iz Beograda ta ga prenašajo vse češkoslovaške radiopo-staje.
*	Uveden je telefonski promet med Banjaluko in Reko ter Mariborom in For. lijem. Pristojbina m navadni triminutni razgovor znaša na progi Banjaluka.Reka 2.25 zl. fr., za Maribor-Forli 3.60 zl. fr. Razgovori bodo mogoči od 1. februarja.
*	Himen. V kapiteljski cerkvi v Novem mestu sta se 24. t. m. poročila g. Jože Kos. mešč&nskosoilski učitelj v Črnomlju, in gdč. Glisti Kudrova hči sodnega svetnika v Novem mestu. Bilo srečno!
*	Nov grob. V Mlinem prj Bledu je umrl upokojeni šolski upraviltelj g. Mhael De-beljak. Pogreb uglednega in zaslužnega prosvetnega delavca bo danes ob 15. — Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno Božale!
*	Povzročitelj smrti Mile Dimitrijevičeve in njenega očeta inž. Stojanovič bo po sklepu apelacijskega sodišča do razprave ostal v zaporu. Obtožnica proti njemu je, kakor znano, že sestavljena in čaka ga zapor do 6 mesecev. Proti obtožnici je Stoja-novičev zagovornik viložil poziv, istočasno pa je tudi stavil predlog naj bi bil njegov klient izpuščen iz preiskovalnega zapora. Ta predlog je zdaj apelacrsko sodišče zavrnilo.
*	Neprijetni doživljaji dveh učiteljev na Kosovem. V vasi Leposavi blizu Kosovske Mitrovice službujoča učitelja Radoš Ve-tiovič in Dragoljub Mihailovič sta se že pred meseci sprla z vaškim županom Ne-deljkovičem. Učitelja sta prej pomagala v občinski pisarni ter tam ugotovila razne nerednosti. župana sta naznanila, da je samovoljno gospodaril z občinskim denarjem. Ker pri zadnjih občinskih volitvah Nedeljkovič ni bil več izvoljen za župana, je svoj poraz pripisal učitelju Mihailoviču, ki je bil podpisal ovadbo proti njemu. Maščeval se je na ta način, da je proti Mihailoviču in njegovemu tovarišu nahujskal mnogo vaščanov. Učitelja v vasi nista bila več varna in nekega večera sta iz vasi pobegnila. Vaščani pa so na nju pazili ta takoj udrli za njima, nekateri peš, drugi celo na konjih. Učitelja sta bežala proti Kosovski Mitrovici ta ko sta opazila, da se bližajo jezdeci sta skočila v potok ob cesti. Zasledovalci beguncev niso opazili, ker je ob potoku gosto grmovje. Učitelja sta morala ostati v mrzlem potoku do jutra ta šele dopoldne sta po ovinkih prispela vsa izčrpana v Mitrovici ter pri sreskem načelstvu opisala svoje neprijetne doživljaje.
*	Razmere v bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju. Glede na včerajšnjo beležko o razmerah v bolnišnici v Novem Celju smo bili od uprave obveščeni, da pač ni povoda za kakšno pritožbo o ravnanju z bolniki in da izvira vloga na barsko upravo gotovo le iz povsem subjektivnih razlogov pritožnika. Razmere v bolnišnici so zlasti zadnji čas v vsakem pogledu zelo dobre, kar morejo potrditi vsi, ki jim je stanje bolnišnice in ravnanje z bolniki v Novem Celju količkaj bližje znano.
deželju sem. Ali bo dovolj tristo dinarjev na mesec?«
Tone je prebledel. Toliko, da se ni sesedel. Toda takoj je bil priseben in zasmejal se je na vse grlo kakor nejeveren Tomaž.
»Ali mislite resno?«
»Popolnoma resno. Več vam ne morem nuditi, ker mi tega ne dopušča moja plača Glede na vaše stanje, pa bi vam plačal, če bi mogel, mnogo, mnogo več!«
»Ne ne!« je hlastnil Tone. »Saj še tega nisem pričakoval. Mislil sem si: Ce dobim 100 do 150 Din, bom srečen. Najlepša vam
hvala gospod, potrudil se bom!«
_*_
Tone je bil mož beseda. Sin uspeva v šoli. Tone mu je vlil samozavest.
Kako bi šele Tone delal, če bi mogel dati svoje sile za dvig samozavesti in sposobnosti širokih plasti naroda.	S. D.
od skrbi, kam plovemo. Letošnje številke kljub nekaterim posameznim izboljšanjem niso nič bolj razveseljive, dasi nam gospodarski računarji že nekaj časa radi s številkami dokazujejo, da se črta iz krize spet polagoma vzpenja v prosperiteto.
Število aretacij; naraslo
Najbolj značilno je pač dejstvo, da je število aretacij po organih ljubljanske policijske uprave lani nesorazmerno naraslo Medtem ko je bilo predlanskim aretiranih v mestu in najbližji okolici samo 4922 oseb, jih je bilo lani nič manj ko 6094.
Predlanskim je policija samo 1777 areti-rancev izročila sodišču, lani 2440. Drugim oblastem je lani izročila 1287 delinkventov (v oklepajih bomo navajali predlanske številke: 1135), na svobodo je bilo izpuščenih 2367 (2010). Zaradi kaznivih dejanj je bilo po varnostnih organih podanih 14.741 prijav, po dežurnem uradniku na policijski upravi pa 1370. Policijsko kaiznovanih je bilo 5230 oseb.
Trije umori
Predlanska statistika ni izkazala nobenega zločina najtežje kategorije, lani pa so bili spet izvršeni trije umori. Razen tega je imel kriminalni oddelek opravka še z enim detomorom, 25 primeri težke telesne poškodbe, 2 požigoma in 2 ropoma. Najbolj značilno za čas in razmere je pač, da je število tatvin poraslo na 1874 (1742), razen tega pa beleži statistika še 125 poneverb in 168 prevar. V veliki meri je poskočil tudi kriminal s ponarejanjem denarja in z razpečavanjem falzifikatov (od 36 na 49). Eden najbolj bednih, a hkratu najbolj tipičnih »zločinov« današnje dobe je beračenje od kljuke do kljuke, ki ga uradne instance rade beležijo v svojih aktih pod geslom »delomržnost«. Lani je policija preganjala berače v 1501 primeru (1143).
Število prestopkov prekoračenja policijske ure je padlo od 201 na 192, primeri ka-ljenja nočnega miru pa »o narasli od 1122 na 1302. Splošnih deliktov zoper spolno moralo beleži uradno poročilo 22, zraven pa še 9 primerov posilstva in 13 primerov odprave telesnega plodu. Znatno je naraslo število kaznivih dejanj zoper javni red in mir (od 777 na 844), s tepeži, ki so se končali z lahkimi telesnimi poškodbami, pa ie imela policija opravka 138 krat,
Dva milijona škode
Škoda, ki so jo storilci prizadejali svojim žrtvam o priliki ropov, tatvin, poneverb in goljufij, je lani komaj nekaj malega presegla 2 milijona Din, medtem ko je znašala predlansk;m r^ltreHi milijon. Iz te ugotovitve je jasno razvidno, da se razbojnikom, tatovom in sleparjem njihov posel čedalje manj izplača. Oškodovancem je bilo od te vsote povrnjene škode nekaj za nad l1/« milijona Din, ostalo pa so zlikovci še zmerom na dolgu. Škoda, ki so jo zagrešili razni neznani storilci, je dosegla blizu 600.000 Din. Velik promet je lani imela odgonska postaja naše policije, saj je število njenih gostov naraslo od 1056 na 1268, število izgonov pa se je povzpelo od 102 na 130.
Vedno več samomorov
Da živimo resen, težek čas, nam nazorno priča število samomorov, ki vzdržema rase in se je nasproti predlanskemu letu povečalo natančno za 100 odstotkov (od 22 na 44). Poizkusov samomora je bilo 34 (27). Raznih nezgod, pri katerih je intervenirala policija, je bilo 169 (73), med njimi 16 s smrtnim izidom. Izredno je naraslo število karambolov med vozili, kar poj-de do neke mere pač tudi na rovaš novega cestno-prometnega reda (od 64 na 134). Večjih požarov je bilo 10
Prostitucija
Najbolj bridko poglavje vsega policijskega dela pa je brez dvoma prostitucija. Strogemu preganjanju spolne nemorale, kateremu se je kriminalni oddelek posvetil v zadnjih letih, je uspelo, da število nesrečnih žensk, ki žive od trgovine z ljubeznijo, polagoma pada. Predlanskim je policija
z dražestno MA.RIKO ROKK in HANS
SGHiVKER-jem
S tO G A
Zabavna veseloigra
JAZ IN TI
Feliks Bressart, Friedl Czepa- O to Walburg
KBWTW3SIEB
Grandijozna opereta:	Premiera
Koncert na dViMru
Marta Eggerth ta Johannea Heestera
sedaj navezala prijateljske stike med seboj in bo vsakoletno srečanje obeh ostalo v tradiciji. Sedaj se igra tudi turnir » !*-vnika šahovskega k.lul*a Gaberja za leto 1937. Turnirja se udeležuje 8 igralcev A skupine. 0 končnem izidu bom-o še poročali. Klub je imel pred dnevi občni zbor, na katerem je biil izvoljen predsednik g. Csor-go st. z odborniki er? Mastnakom. Janeži-čem, Mirnikonu Goljo. Pušnikom in Krajcem.	. .
e— Izpiti vozačev motornih vozil bodo v sredo 3. marca ob pol 9. na sreskem načelstvu. Kandidati, ki nameravajo polagati šoferski izpit, raj čimprej vložijo predpir sano paoinje pri sr^skom načeisivu
v Celju.
e_ Celjska bolnišnica je v lanskem
spreiela &16S bolnikov (4370 moških a 4098" žensk), odpustila pa 7950 bolnikov in sicer 6250 ozdravljenih, 1514 zboljšanih m 186 neozdravljenih. Lanj je umrlo v bol nišnici 256 o*eb, ob koncu leta pa je os"alo o oskrbi 260 bolnikov. Povprečno je bilo oskrbovanih dnevno po 300 bolnikov nasproti 287 v 1. 1935. Lani je imela bolnišnica 2,572.367 Din dohodkov in 2.549-412 Din izdatkov. Laisitnih dohodkov je imela 1.190.863 Djn, ostali dohodki so bile banovinske dotacije. Banska uprava je izvrš.la v surovem stanju drugo nadstropje na porodnišnici in bakreno streho ter nabavila moderno hla« dilno napravo Ker število bolnikov narar šča, primanjkujejo prostori zlasti na k-rulogičnem in internem oddelku. Treba bi bi« lo tudi zgraditi novo upravno poslopje, ker je sedanje premajhno In neh gieniično.
e— Kradel nj samo kokošj, marveč tudi kolesa. Lani 19. avgusta je bil izvršen vlom v drvarnico frizerskega mojstra g- Pajdaša v Liscah. Vlomilec je ukradel 2000 Din vredno, popolnoma novo moško kolo znani« ke NSU in 1200 Din vredno žensko koio znamke »Puchc. Nekaj dni pozneje so našlj v bLižnjem ribnllku orodje ukradenega ženskega kolesa. Kakor smo poročali, je celjska policija pred dnevi aretirala brezposelnega delavca Maksa Š. iz Celja zaradi številnih tatvin kokoši. Policija je ugotovila, da je S. prodajal nekaj dni pred aretacijo nekemu mehaniku kolesni torpedo in ključ s številko 28. Mehaniku je postala zadeva sumljiva jn je obvestil policijo. Ugotovil] so, da s>ta spadala omenjena predmeta k ukradenemu kolesu g. Pajdaša. V stanovanju ares tiranega Š. so našli manjše sestavne dele obeh ukradenih jn še drugih koles. S- ima torej še več tatv-m koles na vesti-
KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 »ZLATI KODRCKI« z ljubko Shirley Temple. — Matineja ob 16. uri »CIRKUS BARNUM«.
Iz Maribora
a— Svetosavski koncert v sredo zvečer v
Unionu je odlično uspel. Dvorana je bila popolnoma zasedena in so počastili prireditev s svojo udeležbo tudi marilx>rski odličs miki z mestnim poveljnikom M. MilerJkovi-čein ter mestnim županom dr. Juvanoni. Z lepim uspehom so sodelovali na koncertu naš mojster Julij Betetto, ravnatelj ljubljans elkega konzervatorija, ki je viharno apkv-diiran dodal petjm pesmim še Grigove J Sar nje«, potem ravnatelj celjske glasbene Mas tiče, Kari Sanc n z gospo soprogo Mirco, ki se je izkazala kot odlična spremljevalka na klavirju. Navdušenega priznanja so bili deležni naši mariborski mali harmonikarji pod vodsvom prof. Švajgerja, z izb ornim podaš janjem se je odlikovala naša koncertna pevka gospa I^enj Lapajnetova, našj vrli Ja-dranaši pa so pod taktirko svojega zborovodje Vrabca odpeli uvodoma himno sv. Save in Forsterjevo 3tPovej<e ve planine«, ob zaključku pa Devovo »Sočk, Horvatcrvo »N"ča bom več vinca piv« ter Mirkovo »Ko* lo<. Koncertu je sledila zabava, ki je potekla v prazničnem razpoloženju.
zaradi prostitucije postopala v 236 primerih, lani pa samo v 117. Začetnic je bilo med njimi predlanskim 50, lani samo 32. Sodišču je bilo predlanskim izročenih teh žensk 128, lani samo 66, v prisilno delavnico 8 (9). V swji kriminalni razvidnici ima policija zabeleženih 94.504 zločincev (92.614), v seznamu zasledovanih 43.614 (42.802), a v seznamu takozvanih specialistov 71.525 (79.434). Daktiloskopičnih listov o raznih svojih znancih hrani kriminalni oddelek 11.971, a monodaktiloskopič-nih listov z odtisi prstov 20.980. S pomočjo daktiloskopije je bilo lani identificiranih 81 aretirancev. Število slik v albumu zločincev je od okrog 9000 naraslo na 10.332.
Cestni promet
Da zavijemo malo stran od te bridke, krvave kronike, naj namečemo še nekaj številk o veselejših, boljših zadevah, ki so prav tako policiji naložene v skrb. Najprej malo iz prometa. Kolesa, ta čudovita slovenska specialiteta, brez katere si kar ne moremo misliti naše pokrajine, so lani doživela spet obsežen prirastek. Njih število je v tej dobi naraslo od 13.016 na 15.058. Osebnih avtomobilov je bilo ob koncu leta v prometu 458 (460), tovornih 169 (160) in motornih koles 256 (250). Tiho, a vzdržema ginejo z naših ulic naši dobri znanci iz starih romantičnih časov — fi-jakarji. Lani je število njihovih voz spet padlo od 167 na 150. Evidenca društev, ki jo vodi policija, pa kaže, da se vedri, družabni duh med Ljubljančani kar ne da ugnati. Ob koncu leta je bilo pri policijski upravi registriranih 782 društev najrazličnejših barv in vist, kar pomeni nasproti predlanskemu letu za 24 prirastki
Ljuiijana v luči policije
Nekaj podatkov iz statistike preteklega leta
a— Puškinova proslava. V nedeljo 31. t.
im. bo ob pol 11. v dvoranj Ljudske univer. ze Puškinova proslava, ki se vrši v okviru Ruske matice. Poleg recitacij naše maribor« eke igralke E. Kraljeve in drugih točk je na sporedu tudi slavnostno predavanje univ* prof. dr- Spektoreikega iz Ljubljane.
a— Gledališke novice. Bivša priljubljena priimadoma gdč. Udovičeva gostuje v soboto in v nedeljo zvečer kot Maruška v znani Beneševi opereti >Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«.
a_ Ceneno meso. V ponedeljek 1. fe»
bruarja ob 9. se bo na Glavnem trgu prodalo 50 kg telečjega jn govejega mesa.
a_ Pobesneli bik v Dravi. Tavčarjevemu
mesarskemu pomočniku je včeraj dopoldne v Kopališki ulici zbesnel bik. odtrgal in zdi vi al ob paničnem begu pa sam tov vzdolž Kopališke ulice proti Dravi Očividno pa ni bila biku prav prijetna zimska kopel in si je zaželel na kopno, kar se mu je pa posre*. čftlo šele s pomočjo mesarskih pomočn kov. ki so prihiteli k dravskemu nabrežju. Hlad* na dravska kopel je pobesnelega bifka precej pomirila, tako da so ga brez posebnih teža<v odvedli-
Gospodarstvo
Težkoče našega izvoza lesa v letu 1936
Izvoz lesa v Italijo je padel od 371 na 37 milijonov
S © k o 1
Troje sokolskih
smucarsKih tekem
Jesenice 28. januarja,
V soboto in v nedeljo bodo v Mojstrani smučarske tekme sokolskih žup Kranja in Ljubljane, v dneh 12. do 14. februarja v Bohinju smučarske tekme SSKJ, v dneh 26. do 28. februarja pa v Planici tekme za prvenstvo SSS. Tekme v Mojstrani bodo po obsegu panog in številu tekmovalcev verjetno največje, kar jih bo v tej zimi v naših krajih, in bodo hkratu Izbirne tekme asa savezne tekme, ki se bodo 14 dni pozneje vršaie v Bomnju. Savezne tekme pa bodo hkratu izbirne tekme za tekme za smučarsko prvenstvo slovanskega Sokolstva.
Spored smučarskih tekem sokolskih žup Kranja in Ljubljane v Mojstrani: sobota 30. t. m. ob 15. člani: tek na 18 km, 1. in II. razred za ustanovljeno tekmo ali samo za tek; ob 15.30: članice, teti na 6 km, vsi razredi; moški naraščaj: tek na 3 km s prirodnimi zaprekami za razreda A in B starost tekmovalcev od 14 do 18 let; ženski naraščaj: tek na 4 km oba razreda. Nedelja 31. t .m. zjutraj ob 8.: člani: tekma v smuških likih, vsi razredi; moški naraščaj: smuški liki, oba razreda; ob 14: člani, tekma v skokih za sestavljeno tekmo in prosti skoki za vse tri razrede; moški naraščaj: tekma v skokih za oba razreda
Prihoc v Mojstrano je za vse oddelke, ki boao tekmovali v tekih, določen z vlakom, ki se pripelje v Mojstrano ob 11.41 najkasneje pa z viaKom ob 14.39. Tekmovale ki bodo v soboto prispeli s tem vlakom morajo takoj oditi na nastopna mesta. Tekmovalci, ki bodo tekmovali samo v smuških likih in prostih skokih lahko pridejo v Mojstrano s prvim vlakom v nedeljo zjutraj. Vsekakor pa morajo biti v Mojstrani najkasneje v nedeljo ob 7. zjutraj. Nastop za tekmovalce v teku bo v soboto ob 15.15, za tekmovalke ob 15.30. za tekmovalce v smuških likih v nedeljo zjutraj ob 8., za tekmovalke ob 8.30 ,za skoke v nedeljo ob 13.
Vodstvo tekme bo poslovalo v hotelu »Triglavu« v Mojstrani. Potrdilo o že izvršenem zdravniškem pregledu naj vsak tekmovalec prinese s seboj.
Program saveznih tekem v Bohinju: Petek 12. februarja ob 14: člani in članice: tek na 18, 10 in 6 km. Sobota 13. februarja ob 9.: članice, ženski in moški naraščaj: tekma v smuških likih in tekma članov v smuku; ob 13.. tekma članov v smuških likih; ob 14.: tekma moškega naraščaja v izmsnskem teku; ob 15.: tekme članic in ženskega naraščaja v smuku. Nedelja 14. februarja ob 8.: člani: tekme patrulj na 10 km; ob 9.: članice: izmenski tek; moški naraščaj: tek z zaprekami; ob 13.: člani: v smuških skokih.
Teki za vse oddelke se bodo začeli v Bohinjski Bistrici in bodo usmerjeni proti Bohinjskemu jezeru in od tam nazaj proti Bohinjski Bistrici. Nastop za tekmo v smuku in smuških likih bo pri vasi Ravnah za tekme v skokih pa na Hansenovi skakalnici.
Sokol I. Ljubljana - Tabor vabi vse svoje članstvo na svojo 29. redno glavno skupščino ki bo v soboto 30. t- m. ob pol 20. v
mali dvorani Sokolskega doma na Taboru.
1932.	1934.	1935.	1936.
31.9	30.0	19.1	4.0
419.9	671.4	620.8	407.4
20.0	18.0	12.2	5.3
23.0	68.2	121.3	99.9
6.8	20.0	11.1	S1.0
501.6	807.6	784.5	547.6
2e prejšnji teden smo poročali, da Je naš izvoz lesa v decembru znatno oživel in je v tem mesecu dosegel vrednost preko 70 milijonov din, tako da je bil za skoro 30 milijonov večji nego v decembru prejšnjega leta in je le nebistveno zaostajal za izvozom v decembru leta 1934. V ostalih mesecih lanskega leta pa se je izvoz lesa gibal le med 25 in 47 milijonov din. Povečanje izvoza v decembru je nastopilo predvsem zaradi oživljenja izvoza v Nemčijo (ki se je povečal za 10 milijonov), Italijo (za 9 milijonov), v Grčijo in Francijo.
Sedaj so nam na razpolago podrobni podatki za vse preteklo leto, ki nam nudijo v primeri s prejšnjimi leti naslednjo sliko našega izvoza lesa (v milijonih din):
drva
gradb. les oglje lesni izd. pragovi
skupaj
V gornjih podatkih je zaradi lažje primerjave s prejšnjimi leti izvoz friz (ki je znašal 65.3 milijona din in predlanskim 82.7 milijona dm) upoštevan med gradbenim lesom, medtem ko se v oficielni statistiki zadnji dve leti prišteva k gradbenemu lesu. Skupna vrednost izvoza lesa je bila lani za 237 milijonov din manjša nego v prejšnjem letu, vendar pa je bila navzlic temu za 46 milijonov večja nego v letu 1932., -ko je dosegel izvoz najnižje stanje. Ce pa upoštevamo samo gradbeni les, "tedaj vidimo, da je bil celo manjši, nego v letu 1932. Pa tudi ta številka nam še ne pokaže strukturnih sprememb pri izvozu lesa v pravi luči, kajti znano je, da se je izvoz hrastovega lesa lani celo povečal, zato pa je tem huje nazadoval izvoz mehkega gradbenega lesa. Ugodna konjunktura pa je bila lani za izvoz pragov, ki se je v primeri s prejšnjim letom skoro potrojil.
Do tega zmanjšanja izvoza je prišlo predvsem zaradi tega, ker je skoro prenehal izvoz v Italijo in se je tudi pod polovico zmanjšal izvoz v Španijo. Lanski izvoz lesa v Italijo je znašal komaj eno desetino izvoza v prejšnjem letn. Izpadek je znašal pri izvozu v Italijo 834 milijonov, pri izvozu v Španijo pa 27- milijonov, kar da skupaj 361 milijonov. Ker pa se je izvoz zmanjšal za 237 milijonov, smo z večjim izvozom v druge države nadomestili le eno tretjino izpadka pri izvozu v Italijo in Španijo. V našem izvozu lesa sta lani zavzeli prvo in drugo mesto Nemčija in Anglija, kakor se vidi iz naslednje primerjave vrednosti izvoza lesa v posamezne države (v milijonih din):
Nemčija
Anglija
Madžarska
Italija
Grčija
Argentina
19.5	14.2	f+	5.3
19.4	46.4		27.0
18.4	15.1		3.3
16.4	12.8	+	3.6
14.3	5.8		8.5
1936.	1935.	razlika
106.4	58.1	+ 48.3
92.3	46.4	-f 45.9
38.0	19.4	-f 18.6
37.3	371.0	—333.7
27.2	16.3	-f 10.9
20.0	13.9	+ 6.1
Alžir Španija Avstrija Francija Egipt
V največjem obsegu se je zadnji dve leti dvignil izvoz v Nemčijo, ki je znašal leta
1934.	komaj 11 milijonov din, lani pa že 106 milijonov. Podvojil se je tudi izvoz v Anglijo. Občutno povečanje beležimo pri izvozu v Madžarsko, Grčijo, Argentino in Egipt, medtem ko se je izvoz v Francijo le nebistveno dvignil.
Najbolj je lani nazadoval izvoz mehkega rezanega lesa, ki je leta 1935 znašal še 309 milijonov, lani pa le 168.7 milijona din. Ta izpadek pri izvozu mehkega rezanega lesa (v višini 140 milijonov din) je nastal zaradi sankcij proti Italiji, kamor smo v letu 1935. izvozili skoro 69% vsega mehkega rezanega lesa (lani pa le 9.6%). Leta
1935.	smo namreč od skupne količine 40.099 vagonov mehkega rezanega lesa izvozili v Italijo 27.762 vagonov (za 216.3 milijona Din), lani pa od skupne količine 22.632 vagonov le 1976 vagonov (15.1 milj. din). Največ mehkega rezanega lesa je lani od nas kupila Nemčija (3266 vagonov), potem sledijo Anglija (2591), Grčija (2234), Argentina (2025); šele na petem mestu je Italija (1976), potem pa sledijo Madžarska, Alžir, Egipt, Tunis in Maroko. Zanimivo je pri tem še omeniti, da smo lani izvozili nekaj mehkega rezanega lesa tudi v Nizozemsko, v Urugvaj in v angleške kolonije, zlasti v Britsko Indijo (za 3.8 milijona din).
Prav občutno je nazadoval tudi izvoz mehkega tesanega lesa in tudi izvoz bukovega lesa je bil znatno manjši, medtem ko se je povečal izvoz hrastovega lesa. Primerjava nam kaže naslednje spremembe v primeri s prejšnjim letom (v vagonih):
1936. 22.632 2.844 7.811 4.583
Največji odstotek nazadovanja beležimo torej pri tesanem mehkem lesu, torej pri proizvodu, ki se pretežno izvaža iz Slovenije. Najhuje pa je prizadeta Slovenija pri mehkem in bukovem lesu, ki sta glavna dva izvozna predmeta Slovenije, dočim hrastov les za Slovenijo pri izvozu ne pride mnogo v poštev.
Ogromno nazadovanje izvoza tesanega lesa je pripisati okolnosti, da smo prejšnja leta izvozili 85% vsega tesanega lesa v Italijo in je lani ta izvoz v Italijo padel na komaj 914 vagonov nasproti 7.622 vagonom v prejšnjem letu. Pri bukovem rezanem lesu je znatni izpadek prav tako pripisati zastoju izvoza v Italijo, kajti v letu 1935 je šlo nad 40% vsega bukovega rezanega lesa v Italijo, in smo lani izvozili tega lesa v Italijo le 180 vagonov nasproti 5935 vagonom v prejšnjem letu K temu pa je prišla še okolnost, da se je lani prav pri bukovem lesu najmanj poznalo zboljšanje na evropskem lesnem trgu.
izvoz
mehk. rez. lesa mehk. tes. lesa bukov. rez. lesa hrast. rez. lesa
1935. 40.099 8.987 14.628 4.000
razlika
—43.5% —68.0% —46.5% + 16.1%
Zaposlenost v posameznih gospodarskih panogah v Sloveniji
V štirih letih je število tekstilnega delavstva naraslo od 9425 na 15.076
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja svoj mesečni izkaz o gibanju zavarovanega članstva v posameznih gospodarskih panogah, in sicer za mesec december. V tem mesecu jc v primeri s prejšnjim mesecem članstvo nazadovalo za 3925. kaj pa je docela sezonski pojav, kajti samo v gradbenih strokah je zaradi zime padlo število zaposlenih delavcev 3859. Nazadovanje je zabeležiti tudi v industriji papirja, kjer je število zaposlenih delavcev padlo za 224. kar pa je očitno v zvezi 8 stavko delavstva v Vevčah.
V _ lanskem decembru je bilo povprečno število zaposlenih delavcev in nameščencev za 8386 večje nego pred enim letom in za 12.866 večje nego v decembru leta 1932., ko je bila zaposlenost na najnižji točki. Od tega prirastka zaposlenost)! odpade največji del na tekstilno industrijo, saj se je samo v primeri s prejšnjim decembrom število zaposlenih delavcev v tej stroka povečar
lo za 1649 Od decembra 1932 pa je to število naraslo za 5651, kajti v decembra 1932. je bilo v tekstilni stroki zaposlenih komaj 9425 delavcev, v lanskem decembru pa že
15.076.
Vzporedno z razvojem tekstilne industrije se je; povečala Uidii zaposlenost v oblačilni industriji V tej stroki smo imeli lani v decembru 5079 zavarovancev to je za 483 več nego pred enijn letom m za 733 več nego v decembru 1933.
Znaten del prirastka zaposlenosti v lanskem letu je pripisati gradbeni stroki Pri gradnjah nad zemljo pri gradnji cest. železnic in vodnfih zeradb ter v industrija gradbenega mateiujala (kamenja im zemlje) je bilo lani v decembru zaposlenimi še vedno 10.384 delavcev, to je 3254 več nego v decembru prejšnjeca leta.
Napredek beležimo pri kovinski industriji, kar je v posredni zvezi z oživljenjem gradbene in investicijske delavnosti. V tej
Kaj je s pariško razstavo ?
Občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov
Ljubljana, 28 januarja.
V	posebni sobi restavracije pri »Slonu« je bil 23. t. m redni občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov, na katerem se je zbralo veliko število naših upodabljajočih tvorcev iz Ljubljane in iz province. Ko je predsednik prof. G. A. Kos otvoril zbor in pozdravil vse navzočne, je najprej izrekel iskreno zahvalo predsedniku Narod ne galerije dr. Windischerju, upravniku Zormanu, dr. Ložarju in pa dnevnemu časopisju za njihovo naklonjenost, obenem pa je iskreno čestital vsem tovarišem, ki so si priborili tako lepe uspehe pri razpisu za umetniško okrasitev nove Narodne skupščine.
V	podrobnejši obravnavi važnejših dogodkov je predsednik izrazil predvsem obžalovanje- da se skupna spomladanska razstava lani ni mogla vršiti, ker je najavilo svojo udeležbo premajhno število umetnikov. Po naročilu lanskega zbora je društvo odposlalo svoje zastopnike v Beograd in Zagreb, da se s tamošnjimi odločujočimi krogi pogovore o možnostih tesnejšega sodelovanja. a na žalost je pot ostala brez zaželjenega uspeha. Največ zanimanja posvečajo naši umetniki zadnji čas pač vprašanju velike mednarodne razstave, ki sc za letošnje poletje pripravlja v Parizu in na kateri naj bi bila na dostojen način zastopana tudi jugoslovenska umetnost. Ko so se zastooniki društva mudili v Beogradu niso mogli o tej stvari poizvedeti ničesar vsaj približno stvarnega jeseni pa ie univ. prof arh Vurnik povabil predstavnike posameznih umetniških skupin na skupno sejo in jim sporočil, da je v Beogradu dobil nalogo, naj on zastopa interese slovenskega dela v pripravah za Pariz.
Prof. Vurnik se je bil medtem odpeljal v Beograd in po svojem povratku je vedel povedati, da je za vso jugoslovansko umetniško reprezentanco določena skromna dvoranica v izmeri 10X20 metrov. Razstavljena bodo samo dela ki bodo kupljena v ta namen, a od celotnega proračuna, ki znaša 250.000 Din, je Slovencem odmerjena vsota 50.000. V kratkem pride v Ljubljano direktor Umetniškega muzeja kneza Pavla g. Kašanin, ki bo umetnine izbral.
Mnogo dela in skrbi je društvo posvetilo svojemu glasilu »Umetnost«, ki je pričelo izhajaitii z oktobrom, a preko prve številke ni prišlo. Umetniki za organizacijo tiska resda niso najbolj prikladni, pa ni čuda, da so že na početku svojega podjetja zašli v velike finančne težave. Društvo se je obrnilo za pomč na bana in še na druge naslove, a povsod je trkalo zaman. Končno se je odločila nedavno ustanovljena Bibliofil-ska založba, da list pod najugodnejšimi pogoji prevzame, obenem pa je dala zagotovilo. da bo »Umetnost« tudi v bodoče odlično urejevana tako da bo vredna naslednica prve številke. Za predsednikom sta poročala še tajnik kipar Gorše. ki je poudaril, da je »Umetnost« dosegla v tujini velik moralni uspeh, a je na žalost v domači javnosti našla premalo razumevanja, bi blagajnik prof. Šantel, ki je navajal podatke o skrbnem dasi skromnem denarnem gospodarstvu. Na predlog revizorja prof. Mirka Subica. k? jc naglašal hvalevredno vestnost vsega odbora, je skupščina soglasno odobrila ra-zrešnico.
V debati je tajnik Gorše dodal še nekaj zanimivih podrobnosti o zadevi pariške razstave. Za umetniško razstavo bosta v
jugoslovanskem paviljonu dve dvorani, od katerih naj bi manjša služila slikarskemu delu, v večji pa naj bi bila razstavljena saimo velika plastika mojstrov Meštroviča in Rosamdiča. Zgradba paviljona bo veljala državo 2 milijona Din, 600.000 Din pa. je votiranih za turizem rn umetnost Prvotno so v ministrstvu nameravali žrtvovati za razstavo v celoti 10 milijonov Din, a so kasneje znižali kredit češ da Jugoslavija nima interesa na tem, da bi imela v Parizu svoj stalni paviljon. Ko pride direktor Kašanin v Ljubljano, bodo povabljeni G. A. Kos, Jakopič in France Kralj da mu kot zastopniki posameznih naših skupin pomagajo pri izberi umetnin. Prirejena bo nekakšna interna razstava, na katero naj bi vsak likovni umetnik prinesel po nekaj svojih del. Po izjavi Nj. Vis. kneza Pavla naj bi šlo iz vse države na razstavo okrog 6(1 slik. Vse pa vendarle kože, da so izgledi za nas uspe« v Parizu v danih razmerah precej skromni Prof. Vavpotič je opozoril še na možnost, da bi naši umetniki sodelovali še v Trocaderoju, kjer se za isti čas pripravlja neka vzporedna mednarodna razstava dobro bi pa bilo, da bi se skušali naši krajinorji uveljaviti tudi na tujsko-pro-metni razstavi
Zastran pomladne razstave je bilo po daljši debati sklenjeno da jo bo skušalo društvo še letos obnoviti. Na predlog kiparja Pirnata je skupščina naložila odboru, naj brez odlašanja intervenira na odločujočih mestih, da se pospešijo priprave za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju, ki se ne premaknejo z mrtve točke. Božidar Jakac, ki se pomladi vrne na Norveško jc dal pobudo za vzajemne razstave slovenskih in norveških umetnikov. Na koncu je bil izvoljen novi odbor v katerem so predsednik G. A. Kos in odborniki Saša Šantel, Ivan Vavpotič, Tone Kralj. Lojze Kogovšek, Mirko Šubic, Nikolaj Pirna-t, eno mesto pa je rezervirano za mariborskega delegata.
stroki je bOo (brez delavstva r Bthannm?K ki )e zavarovano pri bratovskah skiadnioah)
zaposleno 7376 delavcev, to je za, 784 več nego pred enim letom in 1163 več nego v decembru 1933.
Tudi v lesni stroki opažamo zaradi zboljšanja izvoza v novembru in decembru, da »e je zaposlenost zboljšala. kajti od novembra na december je število zaposlenih delavcev naraslo za 51. dočim j© lani v istem mesecu padlo za 623. Tako smo imeli letos v decembru v tej stroki zopet 6549 delav cev, t j. za 964 več nego pred enim letom. V industriji za predelovanje lesa smo imeli v decembru 3602 delavca, to je za 483 več necro pred enim letom.
Znaten napredek opažamo v zadnjih letih v kemični industriji, kjer smo imeli v decembru 2038 delavcev to je za 541 več nefTO pred 4 leti. V čevljarski industriji se je prav tako po dolgoletnem nazadovanju lani zaposlenost zboljšala in smo imeli v decembru 3216 zaposlenih delavcev, to je za 206 več nego pred enim letom. Vzporedno se je dvignila zaposlenost v industriji usnja in gume, kjer je bilo v decembru 1 2042 zavarovancev, to je 227 več nago pred enim letom in za 559 več nego v deoeimbru 1932.
Nerazveseijlv razvoj opažamo v tobačni industriji, kjer jo bilo v lanskem decembru še 934 zavarovancev, lani pa le še 764.
Slabost francoskega franka
Nepričakovano zvišanje diskonta od 2 na 4%
Iz Pariza poročajo, da je Francoska ban'
ka nepričakovano dvignila diskontoo mero kar od 2 na 4°/o. Ta ukrep je očitno v zvezi s slabostjo, ki jo kaže zadnje dni francoski frank na mednarodnih deviznih tržiščih. Sirijo se govorice, da bodo vrednost francoskega franka nadalje nekoliko znižali Kakor je znano predpisuje francoski zakon o devalvaciji franka, da ee more gibati l>odoča vrednost franka med 43 do 46 miligranov zlata za 1 frank. Kmalu po opustitvi zla-tega standarda je francoski valutni izravnalni fond stabiliziraj frank na višini med to gornjo in spodnjo mejo tako da je sedaj frank devalviran za 30"/o nasproti prejšnji zlat-i vrednosti Obstoja torej še nadalje možnost povečati devalvacijo od sedanjih 30 n« 34.4°/o. kar bi ustrezalo spodnja meji (43 miligraimov zlata za 1 frank) Finančni minister Vincent AurioJ je demajitiiral le vesti, da namerava vlada izvesti devalvacijo preko te meje. Znižanje vrednosti franka do spodnje v zakonu določene meje torej ni izključeno.
Značilna je tudi sprememba v intervenčn« politiki vailntneera izravnalnega fonda. Ta je prej držal stabilno relacijo nasproti dolarju, od srede decembra pa vzdržuje relacijo 105.15 frankov za 1 funt taiko da je sedaj frank navezan na a.neleški funt. Ta spremembi pomeni da bi Francija avtomatično sledila eventualni nadaljnji devalvaciji funta nasproti zlatu odnosno dolarju, kar ni izključeno, ker si Ancleži že dolgo prizadevajo, da bi vzpostavili staro relacijo funta nasproti dolarju 4.75 dolarja za funt. dočim znaša sedaj tečaj 4.90 dolarja za funt
Zagovorniki nadaljnjega znižanja vnedno-6ti franka, četudi v ozikjh mejah, se posebno sklicujejo na okolnost. da se konkurenčna sposobnost Francije v prmeru z drugimi državami navzlic devalvaciji ni mnocro zboljšala, ker se je nivo cen v Franciji prav občutno dvignil. Uvedba 40 turnega delavnika pri nespremenjenih mezdah je izzvala znatno podražitev produkcijskega procesa in je v večji meri povzročila naraščanje cen ne<ro podražitev uvoznega blaga odnesno inozemskih surovin zaradi devalvacije. Samo pri železnicah se je Po nedavni uvedbi 40 umera delavnika izkazala potreba, povečati število nameščencev za 60.000, pri sedanjem stanju 370.000 (knT bo izzvalo povečanje izdatkov za 1300 milijonov frankov).
V resnici v Franciji niso nastopile one iKrodne posledice devalvacije, ki jih opa žamo v Švici ali Nizozemski Značilno je tudi, da ni opažati zboljšanja niti v trgovinski bilanci, kajti pasivnost francoske trgovinske bilance, ki je znašala v septembru 672 milijonov frankov se je zadnje mesece še znatno dvignila in je v decembru dosegla 1376 milijonov frankov. Povečan« pasivnost pa seveda ni ostala brez vpliva tudi na devizni trg. V poučenih kroeifo celo zatrjujejo, da je navzlic oviram še vedno opažati beg kapitala v inozemstvo četudi v manjšem obsegu. V tej razmeroma kritični situaciji se poeaja Francija v Anglijo za večie_ posojilo. Angleške banke so baje pripravljene preskrbeti francoski vladi poenii lo 40 milijonov funtov po SV^/o obresti To posojilo bi bilo zaenkrat dano za d^vet mesecev.
Gospodarske vesti
= Nemčija bo povečala uvoz lesa iz Avstrije. Po daljših pogajanjih je bila pravkar sklenjena med Avstrijo in Nemčijo nova trgovinska pogodba, ki predvideva povečanje nemškega uvoza iz Avstrije za 40 milijonov šilingov (za 330 milij. Din). Od tega dodatnega uvoza odpade 7 in pol milijona šilingov na kmetijske pridelke, 10 milijonov šilingov pa na les, in sicer tako, da se uvoz mehkega rezanega lesa poveča za 5 milijonov šilingov, uvoz pragov pa za dva in pol milijona šilingov. Doslej je Avstrija v Nemčijo izvažala predvsem okrogli les. Po sklenjeni pogodbi bodo v letošnjem letu Izvozili za preko 8 milijonov šilingov mehkega rezanega lesa nasproti 3.3 milijona šilingov v lanskem letu. Tudi za stroške nemških turistov v Avstriji je predviden znesek 20 milijonov šilingov.
= Trgovinska pogajanja a Romunijo
zaključena. Iz Bukarešte poročajo, da 80 zaključena rumunsko—jugoslovenska poga* janja za sklenitev trgovinske pogodbe, nadalje veterinarske konvencije iz sporazuma o obmejnem prometu. Protokoli bodo podpisani čim bo naša vlada dala svoj prista, nek. Značilna novost v tej trgovinski po* godbj je določba da se eventnaln] spori, ki b; nastali pri izvajanja pogodbe usnesejo pred gospodarski svet Male antante. Veterinarska konvencija bo omogočila Rumuniji tranzitni prevoz živine preko ozemlja naše države v Italijo in Grčijo.
= Izplačevanje kupona Vojne škode. S1. februarjem bodo Poštna hranilnica in njene podružnice ter vse pošte v državi pričeli izplačevati kupon št. 16 obveznic 2 in pol %-ne vojne škode. Dnevno bodo pošte izplačale največ 50 kuponov posamezni osebi. Cez to število bo izplačevala Poštna hranilnica s svojimi podružnicami. Da se prepreči predolgo čakanje občinstva pri blagajnah Poštne hranilnice zaradi izplačila tega kupona in da se obenem olajša in pospeši delo, naj vsi lastniki z nad 200 kuponi pcSljejo te kupone s vrednostnim 1
£rtz tareMevega križal iT nI Aspirin tableti
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
I'tl ntirnatizmu. Lrijn ni i>nr -trn.
0(lu i« rtfuU. pod S, S«. 1583 od S- XII. lUfc.
"i
pismom Peštni hranilnici (podružnici). Poštna hranilnica bo te kupone po vrstnem redu dospetja pregledala in bo protivrednost poslala na naslov pošiljalca ali pa pripisala njegovemu čekovnemu ali hranilnemu računu. Kupone je treba izročiti s seznamom serij in številk, ki ga podpiše predložitelj kupona s svojim točnim naslovom.
= Licitacija ta gradbena dela. Dne 6.
marca bo pri gradbenem oddelku direkcije drž. žel. v Ljubljanj I- javna ofertna licitacija za različna dela za rekonstrukcijo n» kužcvainice y Zalogu. Licidacijekj pr; pomoč« ka se dobijo od 16. februarja 1937 dalje pri direkciji v Ljubljanskem dvoru, soba 115» II. nadstropje.
Borze
28. januarja
Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.03, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.00, v angleških funtih po 238, v grških bonih po 32.50 in v klirinških nakaznicah na lire po 237.50. Nemški klirinški čeki so se nekoliko popravili in stanejo v Ljubljani 12.65, v Beogradu 12.4463 in v Zagrebu 12.5350, odnosno za konec februarja 12.42.
Na zagrebškem efektnem tržišču je danes notirala vojna škoda 384.50 — 385.50 (v Beogradu je bil promet po 383.50 — 384.50), Zaključki pa so bili zabeleženi v 7% Blairovem posojilu po 79 tn 79.12 (v Beogradu po 79.25 — 79.50) in v delnicah Secerane Osijek po 175.
I)e\i»
Ljubljana, Amsterdam 2387.65 — 2402.25, Berlin 1751.53 — 1765.41, Bruselj 734.69 — 739.76. Curih 996.45 — 1003.53, London 213.31 — 215.36, Newvork 4327.26 — 4363.57, Pariz 203.11 — 204.55, Praga 152.04 — 153.14, Trst 228.70 — 231.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.3825, London 21.4350, Newyork 437.50. Bruselj 70.7250, Milan 23.0250, Amsterdam 239.5750, Berlin 175.90, Dunaj 78, Stockholm 110.5250, Oslo 107.7750, Kobenhavn 95.75, Praga 15.26, Varšava 82.60, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 384.50 — 385.50, 4% agrarne 52 — 53, 6°/« begluške 72 bL, 6®/o dalm. agrarne 69 — 69.50, 7*/o invest 86 den., 7% Blair 79.12 — 79.50, 8% Blair 89.12 — 90; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 200 bL, Trboveljska 240 den., Sečerana Osijek 172 — 178, Dubrovaoka 320 — 340, Jadranska 375 den., Oceania 250 den., Gutmann 50 bi. Narodna šumska 25 bi, Osiječka ljevaonica 180 — 190.
Beograd. Vojna Scoda 383 — 383.50 (383.50 — 384.50), 4*/« agrarne 52.50 bL, 6V. begluške 71.25 — 72, 7% Drž. hip. banka 93 — 95, 7Vo stabiliz. 85 den. (85.25), 7Vn invest 86.50 den., 7% Blair 79.25 — 79.50 (79.25 — 79.50), 8V. Blair 88.25 (88.50), Narodna banka 7275 — 7450 (7300), PAB 196.50 — 200 (197).
Blagovna tržišča
žito
"4- Chlcago, 28. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 126. za jnilij 110.50. za 6ept 107.75: koruza: za sept. 107.625.
+ Winnipeg, 28. jaguarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 118.25. za julij 115.125 za sept 104.25.
+ Novosadska blagovna borza. (26. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): banatska. sremska, slavonska 157 — 159. baška 158 — 160, baška ladja Tisa in Bo-gej 163 — 165: sremska. ladja Dunav. Sava 160 _ 162. Rž: baška 127.50 — 130. Jermen: baškj in srem. 64 kg 127.50 do 130, jari 68 kg 130 — 132.50. Koruza; ba,
ška in sremska. nova 76 _ 78; banatska
73 — 75 : 6remska sušena par. Indija 86 — 88; moka: baška jtn banatska »Og« in >Ogg« 240 _ 250; »2« 220 — 230 x>< 200 — 210; »6« 180 — 190; >7< 150 _ 160; 18« 106 — HO. Otrob?: baški, sremskj in banaitski 90 _ 92. Fižol; baški beli bre® vreč 225 — 235.
BOMBAŽ
V	Liverpool, 27. januarja. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za ja-n-7.04 (prejšnji dan 6.90), za julij 6.92 (6.86), za dec. 6.53 (6.49).
-f Newyork, 27. januarja. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za februar 12.61 (12.45). za julij 12.42 (1236).
Iz Julijske krajine
Drobne novice
V	Trsta je v torek po kratki bolezni umrl dr. Edo ftahar, star šele 34 let Bil je v službi pri neki tržaški zavarovalnicL V krogu nekdanjih slušateljev tržaške trgovske visoke šole je bil dobro znan. Preostalim naše sožalje!
S lična nesreča je doletela 151etnega dečka Silvija Ličena iz Rocola pri Trstu. S kolesom se je v polnem diru zaletel v avto, ki mu je izza ovinka privozil nasproti Ličen je nekaj ur po nesreči izdihnil.
V	Idrijo je prispela vest, da je 16. januarja v neapeljski vojni bolnici umrl sani-tejec Ljuborair Trak, star šele 26 let, ki je po rodu lz Idrije. Pokojni je moral pred dobrim letom dni v Afriko, kjer je obolel. Pred nekaj meseci so ga prepeljali v Neapelj. Njegovo zdravstveno stanje pa se vendar le ni zboljšala. Podlegel je eni izmed tropskih bolezni.
O HIO SE JE BAZLILČEZ BREGOVE
ETAT5
Sa/rLak*
15
s/lnoeJei
MEXlQUt.
Sožitje človeka z mišjo
čebula sarana v Aziji — Koruza zamenjuje gomolje
Doslej nismo še nifccfli slišali, da bi bile miši koristne živali. Saj je znano, koliko truda stane zlasti poljedelca, da si zaščiti svoje pridelke pred temi majhnimi glodalci. Kljub temu pa povzroča mncži.ea miši skoro neprecenljivo škodo. Pri nas preganjamo tega malega sesalca, so pa na svetu kraji, kjer človek živi naravnost v gin-ljivi simbiozi z mišjo.
V severni Aziji živi mongolsko ljudstvo Italmenov, ki se v izdatni meri poslužuje mišjih zimskih zalog za obogatenje svojega jedilnega lista. Itaimeni ne vedo nič o vitaminih, zato pa dobro vedo, da si morajo enolično zjnčtoo hrano osladiti z rastlinskimi prigrizki, da si tako skozi vso dolgo zimo ohranijo zdravje. Pri njih ?e marljiva gospodinja ne bavi s svojim ze-lenjadnim vrtičem, marveč hodi v pozni jeseni, preden pomrzne zemlja in zapade sneg, po stepi ter išče zalog, ki s3 jih miši nanosile za zimo. Predvsem ji gre za čebulo, imenovano S3rana, ki si jo miši naberejo za zimo. Moramo pa se čuditi smotre nosti Italmenov, ki ne oronajo mišje zaloge, marvei nadomestijo odvzeto čebulo s
semenom, da bi miši čez zimo ne poginile od gladu, čebula sarana raste namreč zelo globoko v zemlji in bi pomenilo nje izkopavanje zelo zamudno in trudapolno delo. Cedrovi oreški pa se nasprotno z lahkoto nabirajo v velikih množinah .
Na podoben način nabirajo Indijanci v Dakoti gomcljce neke rastline, ki je sorodna gliciniji. Ker pa te rastline rastejo le zelo daleč druga od druge, se je človek tudi v tem primeru poslužil mišjega nagona po zbiranju rastlinskih zalog. Indijanec gre in pobere iz teh zaloig gomoljce, ki mu rabijo za prehrano, toda pri tem ; postopa premišljeno in ne uničuje svojega j pomočnika. Namesto gomoljcev mu nasuje v duplino koruze, ki jo sam pridela z ■manjšina trudom, kakor bi ga moral vložiti v iskanje glicinijevih gomoljcev. Prof. I Maurizius, ki v svoji razpravi o potrebi i rastlinske hrane navaja ta dva primera, I poudarja, kako smortrna je ta simbioza med človekom in mišjo ter naglaša, da bt visoko stoječi beiokožec najbrže ne imel enake pametne uvidevnosti kakor jo imajo omenjeni primitivci.
Pravil ka o zlatem grln
Lepa kariera mla€& avstralske pevke
Poroko h Ix>ndona pravi, da še vedno živijo na svetu pravljice — čeprav v moderni obliki i.n s podporo finančne tehnike...
V Avstraliji se ie naredila lepa mladenka 7, imenom Margareta Elliot. Bila je hči siromašnih roditeljev toda nadarjena, živahna in ljttNka. Prepevala je od jutra do večera. Nekdo, ki jo je slišal žvrgoleti, je dejal: »To dekle ima v svojem grlu zlato!« In prijatelj ki ga je slišal. je pritegnil: »To 7j!a,to moramo dvkrr/ti. Osnujmo družbo!«
Rečr-no
7.1-
'forjeno. Osnovala
za izkoriščan;,« grla nVa^ega
se ie družba dekleti. Del-
ničarja so vplačali 1500 funtov Za ta denar so poslali mlado Margareto Elliotovo v Pariz. V Parizu je študirala petje. Biila je marljiva in je dobro napredovala, naučila se je toliko, da so jo bili deničarji vedno bolj veseli.
Ko se je vrnila iz 'Pariza v domovino. je bila. angažirana. Njene akcije, Id so imele !. 1930. ceno eden in pol funta vsaka bo zdaj poskočile r.a pet funtov za komad. Takšen tečaj beležijo danes akcije Margarete ElLiotove na meiibcrarnške™ Ptock Ex-ohange. vrlin tega pa jih je zelo ma'.o v prometu. Višina div-irlende ni znana, toda pravijo, da je precej visoka.
Film, ki se je itajfe izplačal
V Ameriki so napraVlj statistiko o filmih. kj so se v letu 1933 najbolj obnesli ?n so prišli do zaključka, da je dosege! naj večji uspeh film Charlie Chaplina »Moder« ni časi* Predvajan:e tega filma je vrglo 5 milijonov dolarjev. y Amerik sklepajo, da je zaradi tega družba United Artists ods rezala najboliše med vsemi filmskimi organizacijami. Mnogo komentarjev pa zbuja tudi dejstvo, da se je tako sijajno obnesel ravno nemi film, ki so ga predvajal; kinematografi z zvočno aparaturo, pa tudi kis nematografj brez m'e.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Gangsfer iz Miefiigana
V michiganskem Toledu so imeli te dni razburljiv lov na gangstra Benoita iz Ide. Bandita so iskali z vsemi mogočimi sredstvi in so ga končno res izsledili, prijeli ter od-plejali na policijo.
Medpotoma pa se je Benoitu nekako posrečilo, da je odvrgel lisice na rokah. Potegnil je tudi revolver in je z njim ustrahoval vozača pri volanu. Velel mu je voziti s taksno brzino, da je avtomobil, ki je sledil vozu z banditom, zaostal. Nekaj ur po tej blazni vožnji so našli policijskega šoferja mrtvega kraj vozila. Ustrelil ga je Benoit. Policisti pa so se banditu dobro osvetili. Pretaknili so vsa skrivališča in so res iz-taknili zločinca živega ter ga vklenili in ga odpeljali v zapor, odkoder menda ne bo iz-lepa ušel
Političen umor v Parizu
V Pariza je bil te dni zaboden Rus Vladimir Navašin, baje agent trockistov. Prvotno je bil v sovjetski službi, pozneje pa se je pridružil taboru Leva Trockega ter je bil disponent z njegovo agitacijsko blagajno v Evropi — Na sliki: Policijski komisar pregleduje nmorjenca. Ta preiskava je povzročila veliko pozornost, ker se je na nji izkazalo, da Navašin ni bil ustreljen, kakor so prvotno domnevale oblasti, marveč nsmrčen s trirobnim bodalom. Molilno orožje mu je predrlo prsni koš. Rontgenska preiskava je pokazala, da ima mrlič tudi kroglo v telesu
V	dolini reke Obio vlada že teden dni nevzdržen položaj. Voda je prestopila bregove in se razliva po deželah ameriškega Zapada. Nad pol milijona ljudi je moralo zapustiti domove. Sedanje poplave daleko prekašajo slično katastrofo iz let
1913. in 1927. škodo cenijo na pol milijarde dolarjev
Vsi jezovi ob Mississippiju so se izkazali za nezadostne, kajti voda jih je podrla in odnesla. V poplavnem ozemlju razsajajo epidemične bolezni: tifus, skrlatinka, davica in hripa. Mnogo mest so izpraznili. Radio neprestano kliče na pomoč in poziva prebivalstvo, naj daruje zdravila, živila in obleko
V	poplavljenih krajih je proglašeno obsedno stanje, da se vsaj omeji ropanje in razbojništvo, vojaštvo pa mora često
uporabljati orožje proti nasilnim zločincem
Slika na levi zgoraj: Pogled iz letala na poplavljeni Cin-cinnati — Na desni kaže zemljevid s črticami, katere zvezne države trpe zaradi sedanje nesreče
Najboljši francoski delavec brez dela
Kako kruto ravna usoda z Ijndnrn. ki tega n!so zaslužili, še manj kaj zakrivil^ izpričuje prjmer francoskega delavca Pau-la Demona.
V juliju lanskega leta ie bi! mož priznan za najboljšega deavca Francije. Izšel je iz mnogih tekem za preddelavce kot zmagovalec nad zmagovalci. Poklic Paula Deho-na .je slikanje n* steklo. Častni naslov prvega delavca Francije so mu podelili potem,. ko j« naslikal krasno steklo za okna slovite cerkve Notre Dame de LiUe.
TV>1a fcrmii priznanju ji? krmlu sledila tragika. Paml Dehon je zdaj star 51 let. Osem in trideset let deluje v svoji stroki — kakor je pokazalo javno tekmovanje, brez primere uspešno. In vendar. vendar... Zgodilo se ie. da jo mož danes brez posla. Tvornrca ki ca je zaposlovala, je. imela (>rema.'o naročil, pa <ra je odpustila, dokler se ne izl>o!jša konjunktura. In to v času. ko se v Fmnc-iji gradi več cerkva, nego kjerkoli v Evropi.
čeka ali Gestapo ?
Vladimir Navašin, žrtev političnega umora v Parizu
Zgoraj: Navašinova vdova; spodaj: edina priča drame
Žrtev poklica
Strašno smrt je storfl madžarski imže« njer kemije dr. Gergelv. Eksperimentiral je v svojem laboratoriju 7 retorto, v kateri je imel zmes kemičnih snovi. Retorta se je nenadoma razpočila, razbila posodo s solno kislino, ki je obriizgala kemika po obrazu in vsem telesu in se razlila po laboratoriju. Gergely je bil strašno ožgan in je umri nekaj ur po eksploziji.
Novi tanki za angleško vojsko
Ravnatelj oddelka za motoriziran je angleške armade je izjavil, da bodo dobili vsi oddelki angleške vojske nove srednjelahke in lahke tanke. Vojno ministrstvo je sklenilo opremiti vse oddelke s tanki že zdaj in noče čakati šele na »idealni tank«. Polkovnik Martell namreč pravi, da ne sme Anglija držati križem rok. medtem ko se druge, vojske okoriščajo z novo vojno pridobitvijo. Govorice, da se je tank izkazal za nepraktično in nevporabno vojno sredstvo, so preuranjene. Treba je počakati drugih priložnosti kakor so bile dosedanje, da se nazor o porabnosti tankov potrdi ali pa ovrže.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Sončne pege prinašajo hripo
Posledica največjega zbližanja Jupitra in Saturna
Sončne pege so krive Skoraj vsega, kar se dogaja na naši premičnici — zakaj bi ne povzročale tudi epidemij hripe? To trdi vsaj predsednik kanadsrtce astronomske družbe Ralph E. Delury.
Na nekem zborovanju te družbe ▼ To-rontu je dejal, da se bližamo ponovno maksimu števila sončnih peg. Dosegli ga bomo prihodnje leto. Sedanja lažja epidemija hripe spominja povsem na tisto, ki smo jo doživeli eno leto pred 1. 1817-18., ki je še vsem v spornimi zaivoljo velikega števila obolelih in smrtnih žrtev obolenja, j
Tudi tedaj je bilo Ob največjem zbgžaaju Jupitra in Saturna zaznamovati maScsS« mum sončnih peg.
Starejše, svoječasno bolj popularno trna hripe ^influencac pomeni dobesedno infšu-eneu, vpliv, namreč vpliv planetov. Stari astrologi so se v taikšnih stvareh dobro poznali. Vedeli sa, da je pričakovati pri zbližan ju Jupitra in Saturna dolgih deževnih dob in bolezni. Danes smo v istem položaju, zato se kar pripravimo na velike nevšečnosti.
Družinska domačnost na Japonskem
General Ugaki, ki rr.u je japonski cesar poveril sestavo nove vlade, med svojimi otroci
sončna ura
Kamen iz Luksorja na Plače de la Concorde v Parizu
Pariški mestni svetnik Fleurot je predlagal v pariškem občinskem svetli naj bi napravili zanimiv poskus z obeliskom iz Luk&orja, ki stoji na ponosnem t.rgu Plače de La Concorde. Kamen stoji natančno sredi fcnga. Fleurotu se jc- posvetilo v glavi, da bi bj'o do!aro, če bi se spomenik porabil za kazalec sončne ure. Ideja ni nova. Že pokojni zviezd07.na.nec Canrlle, Flaniana-rion jo je nekoč sprožil To je bilo pred več desetletji. Toda ljudem se je zdela tedaj Flamniairionova misel fantastična in mož jo je odnesel s seboj v grob.
Za rea.liizac.ijo ideje sončne ure na Plače
de la Coneoa-de ni danes prav nobenih ovir več. V ta namen ne bi biLo treba nič drugega, nego vzidati raz-nobarvne kamne oko-lu obeliska v krogu aH štirikotn. Senca, ki jo meče kamen iz Luksorja je. kakor so ugotovili strokovnjaki, ob vsakem času dovolj močna in dolga- da bi lahko rabila za kazalec mimoidočim, ki bi razbrali dnevni čas kar na tleh. Na ta način pa bi dobil •Pariz tiovo atrakcijo, privlačnost za ves svet. Zla j razmišljajo. 6e ne bi kazalo tega predloga ostvaritd še pred letošnjo svetovno razstavo, ki bi tako obogatela za novo posebnost.
Čarovništvo z Mojzesovimi knjigami • •
Srednjeveške razmere v šlezkem mestecu
V	šleskem mestu Liibenu se je moralo sodišče bavitii z nenavadno afero Neki mizar, vojni invalid, iz neke okoliške vasi je tožil štiri kmete zavoljo ra/.žaljenja časti, ker so ga bili ravpili kot škodljivega čarovnika.
Mizar je živel precej let v miru, ko so začeli sovaščani iz popolnoma nepojasnjenih razlogov govoriti, da ima zvezo s hudičem, da je začaral neko kravo na cesti, ki potem ni dajala več mleka, da boli mlade-
Avtomobilska nesreča na Floridi
V	Južni Floridi se je v ponedeljek primerila strašna avtomobilska nesreča. Nekemu izletniškemu avtomobilu &e je med voižnjo izdrlo prednje kolo. Vozilo se je prekopicnilo in je pokopalo pod seboj 29 potnikov, ki so z avtom vred padli v prekop. 23 potnikov je utonilo, šest so jih rešili iz vode. Avtobus ki se mu je pripetila nezgoda, je edino vozilo, ki vzdržuje zvezo med vzhodno in zapadno Florido.
I ga fanta, kateremu je mizar dal cigareto, zavoljo tega še danes glava, in kar je takšnih srednjeveških neumnosti. Posebno huda je bila ta, da jc živina v nekem hlevu, ki ga je bil mož zgradil, poginila kos za kosom.
Mizar se spočetka ni brigal za takšne čenče, ko so pa pozvali vaščani neko »modro žensko«, iz sosedne vasi, da bi jim živino odčarala, je nastopil s tožbo. Pred sodnikom se je izkazalo, da je neki posredovalec skušal pred razpravo prepričati tožence, da so mizarja obrekovali brez razloga in da jim bo huda predla, če se ne poravnajo z njim. Možje so bili za poravnavo tudi pripravljeni, zahtevali pa so, da jim mora mizar izročiti »6. in 7. Mojzesovo knjigo«, iz katerih črpa baje čarovne formule. Vse pametno prigovarjanje je bilo zaman. Nu, pred sodnikom so toženci kaj kmalu vzeli svoje očitke nazaj in so izjavili, da so pripravljeni nositi vse stroške razprave. Plačali so samo nekaj za zimsko pomoč.
ANEKDOTA
L. 1930 je napravil Karel Radek Sobela 6ohn to nerodnost, da je brez ozira na urad no teorijo v nekem -predavanju po svoje razlagal sestanek III. internacionale. Kmalu nato je dobil pismo od Stalina, kjer ga slednji ostro kara zaradi samolastne razla« ge. Stalinov odposlanec je prigovar jal Ra-deku, naj se pokesa in prekliče svoje zmote. Ta pa je povedal kot edini odgovor nasledi njii dogodek:
Jaz sem delal socialistično propagando že kot 151etnti deček in veni kaj govorim, kadar razlagam socialistično gibanje. Pri tej priliki ee spomnim, da sem v Varšavi nekoč pripovedoval židovskemu Lrvoščku, da se zemlja vrti okoli solnca. Ko sem mu vso stvar temeljilo razložil, me je nenadoma vprašal;
>Kaj bo pa potem z namj Židi?«
>Kaj pa iimajo židj opraviti pri tem?«
»E, dovolite, mnogo imamo opraviti pK tem. Z e zdaj nas zatirajo, kolikor se da. če bomo pa začeli trditi, da se zemlja vrti okoli solnca, nas bodo tepli še bolj«.
Iz te dogodbice je razvidno, da si je bfl Radek na jasnem že 1. 1930. da se ne bo rešil, pa naj počenja že karkoli.
VSAK DAN ENA
Iznajdba razkačenega do!žn;ka: Pisemski nabiralnik, ki izmeče vse opomine jn res klatnacije zaostalih plačil.
(»Sondagsnisse Striz«)

Kulturni pregled
Zadnji dnevi Puškina
N. V. Gerbelj (Ruakjje poeta) opisuje konec velikega ruskega pesnika takole;
V začetku meseca oktobra se je Puškin preselil v Petrograd na Mojko ob Pevskem mestu, v hišo kneginje Volkonske. Kmas lu nato so se začele po mestu širiti lažni" ve govorice, zelo nedostojne za družinsko čast Puškina. Nato so se pojavila anonimna p;č>ina, ki so prisilila Puškina, da je pozval na dvoboj sina nizozemskega poslanika barona Dantesa de Ilekerena.
Dvoboj se je imel vršili dne 27 januarja ob peti uri popoldne- Prostor za dvoboj je l>fl določen na ravnici za komaiidantovo letno hišo na Črni Rečki. Dvoboj se je v tem primeru žal res vršil. Sekundanita sta bila za Puškina polkovnik Danzas, za Dan« tesa vikont d'Arliak. Dantes je ustrelil
prvi _ in Puškin je padajoč vzkl knil:
»Je crois, Que j'ai la cmsse fracasse«. (Zdj se mi, da sem ranjen v kolk) Nato se je nekoliko dvignil in oprvši se na levo roko je ustrelili s svoje strani. — Dantes je padel. Puškin je vzkliknil; bravo :'Q vrgel samokres proč.
Puškin je bil ranjen v desno stran trebuha, krogla je zdrobila kost gornjega de« la noge pr; aklepu kolka m se je zarila globoko v trebuh, kjer ie obtičala Rana je liila smrtna. Pesnika so posadili v kočijo in odpeljali domov. Na vratih je sprejel Puškir.a njegov s-luga m ga je odnesel navzgor po stopnicah >A1. si žalosten, da me nosiš?« ga je vprašai Puškin Pesnika to sleklj in položili v kabinetu. Vstopila je žena. Prijel je njeno roko. pritisnil jo k ustnam in rekel; »Hvala bogu, jaz 6em s^ ž;v Ln ti si poleg mene«. Na vprašanje j-dravniika, ki ee je pravkar pripeljal, ali žsli videti koga od svojih najbližjih je Puškin obrnil oči proti knjižnici in rekel; »Zbogom prijatelji!« Od koga ee je poslavljal v tej minuti alj od živ h ali od mrtvih prijateljev, je težko reči. Nato se je začela i?gonija. ki je trajala 45 ur
V. A. Zukovski. ki nam ie zapustil ganljiv popis Puškinove bolezni 'n smrti, je večkrat na dan bodil poročat carju, kako se bolezen razvija. »Reci carju«, je rekel pesnik Žukovskemu. »da mi je žal. da bom umrl«, bil bi ves njegov. — -s-Reci, da mu žel m da bo dolgo, dolgo vladal, da mu želim
Simfonični koncert mariborske Glasbene matice
V petek, 22. t. m. je priredila maribor« i»ka Glasbena Matica s svojim društvenim orkestrom, pomnoženim z godbeniki vojne muzike 45. pp. s mfonični koncert pod vod šivom svojega ravnatelja g Marjana Kozine.
Program je obsegal tri markantna dela. Beethovnovo uverturo »Egmont«, Mozartov v.olmsk; koncert v a-duru (solist g. Taras Pol.anec) m Dvorakovo IV. simfonijo op. SS imenovano »Londonsko«.
Orkester je že » prvo točko programa — Beethovnov.m »Egmontonu izzval pozornost občinstva, kj je z veliko pazljivostjo sledilo izvedb; tega krasnega dela »Eginont« je iz nied Beethovnovih uvertur ena najobširnej« ših n je zgrajena na dve nasprotujoči si temi; po svoji strukturi napravi na človeka prei vtisk e liifoničnega stavka kakor uver ture. Delo je bilo podano v celot; zelo do« bro, tematične konture eo b!le vseskozi jasne in v vsakem nastopajočem .instrumentu log čro [>odčrtane Izvedba je na poslušalce napravila giobok vtiek.
Sled 1 je Mozartov violinski koncert v a* duru, opremi en z Joachimov mi kadenca« m (Mozart k svojmi violinskim koncer.om m pisal kadenc). Izmed sedmerih Mozarto vih viol. koncertov — danes je nesporno dokazano, da sta osperavan šesti v es«du-ru in sedmi v d«du-u tud; Mozartova dela — sta dva, tri,je, ki se še danes stalno drže na repertoarju, med temi je tudi ta v a*du« ru. Kot solist je nastop: 1 g. Taras Poljanec. Njegovo izvajanje ie pokazalo. da obvlada dobro svoj instrument in da je delu tudi tehnično dorastel. Brezdvomno je velik del svojih energij i vos vet il predvsem tehnični piati te Mozartove^imetnine, to je posebno podčrtal v kadencah _ ki so vstavljene predvsem zato, da pokaže solist svoje tehnične vrednote _ in tud; te je g. Pol anec
izvedel brezhibno. Vendar pozna Mozartov bizarni slog še drugo plat, ki ji pravimo — umetniška vrednota. Ta plat je važnejša od tehn čne, kajli šele takrat, ko nam začne eolis-t polagoma odkrivati kopreno mojstro« vrne. postane kontakt med umetnino m poslušalcem resničen. Takrat pravimo, da poslušalec umetn'no dojema, ker jo v sebi lahko reproducira. To sliko nam Je edinstveno nud i pred mesecem na svojem zad« ujem koncertu v Mariboru pianist prof. A. Trosi z Dunaja. Upam, da se bo g. Poljanec, ki se nahaja šele na začetku svoje karijere, polagoma otrese! studijskega vpliva poglobil jn doživljal vsebino umetnin, ter tako dosegel na koncertnem poliu še lepe umetniške uspehe. Občinstvo je izvajalca top'o sprejelo, bil je nagrajen z aplavzom in šop« kom. Orkester je'spremljal solisita zelo diskretno D rigent je delo pravilno pojmoval, ter'ga držal v prav.lni odmerjenosti.
Program ie zaključil orkester z Dvora« kovo IV (londonsko) simfonijo v štirih stav-k.h Izmed deveterih Dvofakov h simfonij (zadnja ie bila odkrita šele pred nekaj meseci), dajem za svoj okus prednost oni s-lz novega sveta« (ameriška). Prj IV. simfoniji je občudovanja vredna predvsem tematska zgradba Zdi se skoraj nemogoča struktura tako ol» rnega dela na tako skopo odmer« jen tematski materijal. Zato je pokazal Dvorak prav v tej simfoniji največjo moč svoje neizčrpne nvencije. — Dirigent je delo odlično poimoval. Strnil ga je v zaokroženo ce« lolo m ves potek izvajanja je podčrta val logično in prav dobro pojmovano vsebino te umetnine. Orkester ie zvenel kompaktno, nastopajoče teme so vedno jasno izzvenele iz orkestra, važnost posameznih instrumentov je stala vedno pravilno v ospredju. Po« sebno vigranost in nitno so pokazala piha la (posebno I flavtist in I. trobenta) kj nosijo v te- simfoniji dobršen del celotnega bremena
Delo in trud dirigenta ravn. g. M. Koz;ne bo znal cenift samo oni, ki pozna orkester Glasb Matice Ta orkester n; nikakršno profesionalno udruženje. temveč ga sestavlja o v^čimoma liub telji glasbe, tako, da je dirigent odvisen od požrtvovalnosti članov Dirigenta g M. Kozino in orkester je za precizno izvedbo programa občnstvo. ki je tokrat polnoštevilno zasedlo veliko Union-sko dvorano, nagradilo z velikim aplavzom.
Prof. Karol Pahor
sreče v njegovem sinu. da mu želim sreče v njegovi Rusiji.« Ponoči na 28. januarja je prinesel dr Arend umirajočemu pesniku tole carjevo pismo; »Ako ne da Bog, da se še vidiva na tem svetu, ti pošiljam v slo« vo naslednji nasvet; da bi umrl kot kri* stjan Glede žene m otrok se ne vznemir.
jaj, sprejemam jih v svojo 6krb.< _ »Po
vejte carju« je tedaj izpregovoril Aleksan der Segjejevjč, »da mi je žal. da izgubim življenje, ker mu ne morem .izraziti svoje hvaležnosti, da b bil ves njegov«. Poslali so po duhovnika Puškin se je izpovedal in prejel obhajilo. Pred smrtjo se je Pu* škin še nekajlcratov zavedel. Obraz se je zjasnil, oči so hitro pogledale in rekel je: Končano je življenje in težko je odhaja ti!... Duši me! _ In največjega ruske« ga pesnika ni bilo več. Smrt je nastopila ob tričetrt na tri popoldne 29. januarja 1. 1837.
»Drugi dan.« pripoveduje V- A- Zukov-aki, ismo mi, njegovj prijatelji, položili Puškina v krsto in drugi dan proti večeru so ga prenesli v konjušno cerkev. In oba ta dva dneva je bila soba, kjer je le« žal na parah, neprestano polna ljudstva. Gotovo se ie več desettisoč ljudi prerilo skozi njo, da bi ga še enkrat videli. Mno gi so jokali drugi dolgo stali, kakor da so se hotelj vsesati v njegov obraz; bilo ie nekaj bolestnega v tej negibnosti sredi nemira in nekaj žalno tajinstvenega v tej molitvi, ki se je tako tiho in enakomerno slišala sred motnega govora
Ob času molitev 'je bil ves trg pred cer, kvijo poln naroda, ker sama cerkev ni mogla sprejeti vseh ki so se hoteli posloviti od nokojnega pesnika. — slave Rusije Poslavljajoč se s poslednj-m poliu bom, ie Žukovski krepko objel brezduš« no truplo svojega prijatelja, ga dvignil iz krste in držeč ga v objemu, ga je dolgo pritiskal k prsim.
Puškinovo truplo je bilo v smislu po koiniikove želje prepeljano v svetogorski uspensfc samostan. štir: vrete od M hajlov-akega in tam pokopano v februarju istega leta pred oltarjem ob stari samostanski cerkvi Nad pesnikovim grobom se dviga spomenik iz belega mramorja z napisom Aleksander Sergjejevč Puškin.
Naši stari tisUi
Zagrebški Kuiturn, zgodovinar m biblio« graf Mirko Breyer je pravkar izdal v po« sebnem odtisu svojo študijo »Siidslavasche Rara und Rarissjma, eine empfindsanie bihliophile Exkursion (40 strani. 37 ilu strac.j). Študija je ponatisk iz znane du« na.;ske bibliofil.s.ke revije »Philobiblon«. V avtorju te nemške razprave o naših redkih in najredkejšilj tiskih cenimo prizadevnega in temeljitega raz skovalca hrvat« ske hulturne zgodovine, pjsca del; »Pokus bibliografije o pobjedi kod Siska 1593«. »Priloži lirv književno kulturnoj povije stj«. i>Antun Conte Zanovič j njegov, sinovi«. »Priloz, povijesti dubrovačkog štampar« stva«. »Tragom života i rada Frana Kurel-ca« i. dr
V študiju, ki jo je ugiedn starosta naših biblografov prispeval za »Philobiblo« na«, je orisal predvsem za tuje ljubitelje knjige začetke hrvatske, srbske m sloven eke tiskane knjige sodelovanje tujega knjj« gotiskarstva in nastanek domačih tiskarn. Rara et rarissima! Tu či-tamo o postanku .n grafičnih značilnostih knjig, kj so ohranjene le v enem ali v par izvodih ali ki sodno med iskane bibliof Iske redkosti. S temeljitostjo erudita. a zgoščeno jr. pregled« no je Mirko Breyer opravil svoje delo, ki bi zanimalo tudi naše kulturne kroge, sai nam ni znan noben podoben pregled v srbohrvaščini al v slovenščini- Ne dvomimo. da je zagrebški avtor storil s svoj'm prispevkom v odlični bibllofileki rev.ijii ne« majhno uslugo slovesu naše literature jn knj žne kulture
Po uvodu, v katerem pisec poudarja nekatere s|>losne momente, ki so važni za razumevanje začetkov jugoslov knjige, pre« haja najprej k glagolianam in.kunabulom, prvim knjigam, ki so bile natisnjene v enem izmed jezikov slovenskega juga; Prva med prvimi knjigami je hrvatsko-cerkvenoslovanski Missale, ki je izšel 1. 1483 brez navedbe tiskarja in kraja, po vsej verjetnosti v Benetkah. Drugi tisk je iz 1. 1493 in se imenuje Brevjiarium Romamum Croat ce. Nato obravnava pisec zapovrstjo: glagoljčne mkunabule jiz Senja (1494—1508). hrvatske inkunabule z gotičnimj črkami, glagolične zgodnje tiske \z Benetk, Rijeke i<n Cetinja (tu je izšla prva 6rbska natisnje« na knjiga iz I. 1494), dalje tiske jiz srbske tiskarne Božiidarja Vukoviča v Benetkah (1519 — 38), najstarejšo v Beogradu izišlo knjigo (1. 1552. torej leto dnj po izidu prve slovenske knjige!), t.ske z bosensko-citrilskimi črkami, izdaje del Marka Maru-Ijča, i-iamibala Lioiča, Petra Hektoroviča, Petra Zoranima. Bernarda Karnarutjča. Fausta Vrančiča.Simoma Budimiča, pa du-brovnišk li pisateljev Andr.ije Čubranovjča, Marina Držita, Dinka Ran jan in a. Dominka Zlatariča, Ivana Gunduliča in dr.
Zdaj se vključuje v Breyerjevega bibliio« fils,kega vodnika po jugoslavicj slovenska knjiga; sledi namreč poglavje »Primus Tru« bars vviirttenbergis^he Druokerei«, ki vse« buie poglavitne izsledke raziskavanj o na-šj najstarejši knjigi (pisec citira knjigo AL Murka »Die Bedeutung der Reformat.on...«, »temeljne razprave dr- Fr. Kidriča in lepo antologijo dr. Mirka Rupla (1834)«. Tudi nadaljnja poglavja so odmerjena slovenskim tiskom: Dalmatinovemu sv. pismu, regensburškim slovenskim tiskom in Boh o« riževi prvi slovenski slovnici; nato slede podatki o hrvatsko srbskih tiskih v Tubinr genu — Urachu, o tiskarjih Rudolfu Hoff« h a It er ju in Hansu Mannelu. o knjižnih zakladih Zagreba jn o jugoslov. avtorjih v tuj h jezikih. Časovno sega Breyerjev pregled do 1. 1600.
Posebna vrednost tega preglednega spisa niso samo karakteristike posameznih izdaj, ki razodevajo zanesljiv pogled biblio-grafa in dober okus bibljofila, marveč tudi v nemali meri ilustracije; reprodukcije naslovnih strani, faksimile značilnih strani in slike posamezn h predstavjteljev naše 6tare Literature- Prj ponatisu iz »Philob« blona« je komaj treba poudarjati vzorno opremo drobne, a vsebinsko zaiefne in prr kupne publikacije	—o.
Postani in ostani član Vodnikove družbe S
Zapiski
Kaj pripravljajo naSa založništva. Založba »Evalit« pripravlja za tekoče poslovno leto prevode; Laurids Brunns; >Vana Zante, na 6rečni 5as«; Romian Rolland: »Pierre et Luce«, Agnes Smedley. >Ejne Frau schlagt aich durch«; Agnes Gflnther, »Die Heilige imd ihr Narr« (Dušica Rožamarija).
PuškinoTe Btoletnica. Po starem ruskem koledarju je 29. januarja 1837 izdihnil genialni pesnik Aleksander Sergejevi<5 Puškin-Kakšni eo bili njegovi zadnji dnevi, o tem poučuje čitatelja zgornji članek. 0 Puškino« vem delu m njega pomenu smo že priobčili več sestavkov, jubilejni članek pa bo iz« šel 10. februarja, ki velja v zapadnih deže lah za obletnico Puškinove smrti. Tega dne ali kakšen bližnji dan bo proslava velikega pesnika tudi na naš univerzi. Na Češko« slovaškem bodo dne 10. februarja slavili spomin največjega ruskega poeta v vseh šolah Drugod, zlasti v Franciji, kjer je kult A. S. Puškina posebno razširjen pripravljajo za drugo polovico februarja in nadalj« nje tedne vrsto kulturnih prireditev o Puškinu.
U našlli mladinskih listov. »Naš rod« je priobčil v 4 številki prozo Ivana Preglja sRazglednjca«. nadaljevanje povesti Oskarja Hudalesa »Ubežnik«, pesem Ine Slokanove »Trije kralji«, povest Ivana Primožiča »Prevzetna hruška«. Franceta Bevka pravljico »Dobro delo«, prispevek Nika Pimata »Od modela do kipa«, ki seznanja mlade čitatelje z delom kiparja, pesem Danice Gruden »Davica« ter prispevke za najmlaj« še (Cicibanov rod) Rubrike Doma in po svetu. Drobne zanimivosti jn druge za kiju« Čujejo lepo ilustrirano številko- — »Razo«
S P
V četrtek ponoči ob 0.30 je odpotovala naša smučarska reprezentanca za tek. klasično kombinacijo in skoke v Bansko Bi strico na češkoslovaško in slovansko pr ven-stvo ki se bo pričelo v nedeljo in tra jalo do 8. februarja Pod vodstvom eavez nega zastopnika blagajnika g KunsM.r so odpotovali Smole.i Fran Knap Leon Mrak Franc, bratje Alojzij. Gregor in Knrel Klan-čnik. brata Avgust in Albin Jakopič, Nov-šak A'bin Pribošek Fran, Šramel Bogo in Ženiva Lovro.
Kakor vsako leto je imel JZSS tudi tokrat težave & preskrbo potrebnih sredstev za potovanje. Letos so se po .javile še prnv posebne težkoče Sele na osebno intervencijo predsednika dr Marušiča in blagajnika Kunstlja pri ministru za telesno vzgojo dr. Rogiču se je posrečilo do'>it.: vsaj sredstva za potovanje v Finsko Bistrico, kakor tudi za tamošnio preskrbo Kako bo pa s povTatkom v LjifNjino. si r>n šp n'so na jasnem in 6e do takrat ne br> oVjub-lipne podpore, bo ime' &ave' še vHike ne prilike na Češkoslovaškem Ziradi tega še tik pred odhodom ni bii'o gotovo ali bodo moclii tekmovalci glede na st.i.nie blaga ine snloh na pot.
Tekmovalci za posamezne točke s<> niso določeni. Gotovo le da bomo sodelovali v vseh toflkah in bo postavo na licu mesta do'o5i.l finski tr&n^r Kon^onen ki tudi spremlja naše rervrezentamte Tudi tekmovalci v alpski kounib^ciTi so že na potu h Garmnscha in bodo do^iW? v Bansko Bistrico pred I jubliarsiko skupino.
Pred o^ho^om so f,e tekmovale? zbrali v sa vezni p:sarnn\ k.vr smii iimo.li pr;J:;ko go-voirltri s trpneriern Korhurienom. p svo'lmi varovanci ni rrič Vai zadovoljen- Nai'">r°;
imiel teča i v MoisVand. nato • n- na Poki a nikdar n'i imel vseli tekmovalcev skupaj. Velik knž i- l>i.l z dopust in tako so rekaWi ho-^',1? trenirat 1<> ob ne^elj-ili Po njegovem mnenju so ve* tek.mova'ci z ma.Ien.kostnr'mn .izjemami premalo priiprav-
Nogomet v snegu
Naž ligaS mora prelomiti tradicijo ljubljanskih klubov, po kateri so moštva počivala tja do začetka marca, ko je sneg z igrišč sam izginil. Zgodnji začetek letošnjega liginega tekmovanja ga sili v to.
Upamo, da bo prvi večji nastop privabil na igrišče vse simpatizerje nogometa, ki si želijo lepe in napete borbe. Saj bodo igrišče kakor tudi stojišča urejena za tekmo.
Vodstvo kluba je imelo srečno roko pri izbiri prvega partnerja. Da pravilno ocenimo moč varaždinske Slavi je, se moramo spomniti na ogorčeno borbo za prestop v ligo, ki se je vodila med tremi za- I •titcipniiki Zagreba in Slavijo za prvo mesto ■v zagrebški skupini. Takrat Je Concordda imela srečo, da sta bila oba branilca Sla. vije kaznovana, talko da jo je v zadnjem hipu prehitela.
O našem moS&vu vemo edimole, da je pavziralo več kot en mesec in da Je ko. maj v torek začelo z zimskim treningom v telovadnici. Igralcev za letešnje nastop« bo dovolj, vprašanje je samo, v kakšni kondiciji so. <5e upoštevamo okolnost, da Slavija ni pavzirala ter da je pred 14 dnevi gladko porazila reprezentanco prvo. razrednih klubov Zagreba, se nam obeta f v nedeljo na snežni nogometni poljani prvovrsten športni užitek.
Da privabi vse prijatelje nogometa na tekmo, je vodstvo kluba določilo propagandno vstopnino. Tekma začne ob 14. in se igra ob vsakem vremenu.
Akademiki ne gredo v Zeli am See
Istočasno z državno repreizentanco bi imeli odpotovati tudi akademski predstavniki naše države na akademske svetovne zimske igre v Zeli am See. Do zadnjega so &o upali* na obljubljeno podporo 30.000 Din od strani ministretva za telesno vzgojo, ker so pa prejeli Le 5000. so morali udeležbo odpovedati in ostati doma. Sicer pa tudi akademska reprezentanca ne bi mogla odpotovati v najmočnejši sestavi. Zlasti bi pe grešali Toneta Dečunana akademskega prvaka v kombinaciji in teku. kakor tudi slalomu ln smuku. Tudi. če bi bil DeČman zdrav, bi ga JZSS najbrž ne pustil v akademsko moštvo, temveč bi ga prav gotovo uvrstil y svojo ekipo za klasično kombina-
rlc prinaSajo ▼ 4 »evilki konec povesti like Vaštetove »Ugrabljena«, nadaljevanje potopisa ing. Ferda Lupše »V prašumah na Malajskem polotoku«. Albina Zavrla črtico »Rastkov beg na Sv. goro«. Janka Sicherla Članek »Smučanje v gorah«, Ivana Matičiča spomin na vojne dogodke pred dvajsetimi leti, prevod P. Matlheusa »Sivoa«, Osta »Ti« ne ve, kaj se spodobi«, Joža Zupančiča >Na ilirskih gomilah okrog Vač«, prof. Silva Breskvarja »Pomenek o soncu« i. dr. — »Zvonček« ima v januarskem zvezku prevod španske pravljice »O princu z dolgim nosom«. Marijane Željeznove Kokalj prav* ljico o svetovnih potepuhih, Antona Ingoliča povest »Trije dečki _ trije junaki«. Jo«
ža Zupančiča šaljivo zgodbo »Hlapec daje napitnino«, Pavla Flereta »Pavliho«. Lojza Zupanca »Pastirja s čudežno vrečo« in obilo drugega štiva z mnogimi iiustiracijami.
»Hrvatska naklada« v Zagrebu, novo založništvo na zadružni podlagi, napoveduje knjigo univ- prof. dr. Dinka Tomasiča »Društveni razvitak Hrvata«, dalje spis V. Bogdanova »Sto godina hrvatskosrbskog iekustva i rješenje hrvatskog pitanja«, H. Hikiča roman iBukvet in študijo dr. M. Mirkovima jOdržanje seijačkog posiedat-
Beograjska »Javnost« je priobčila v 4. številki članek Boža L. Pavlov'ča >Ka novoj saradnii Bugarske i Jugoslavije«, dr. S. B. Ugljanškega prispevek k problemu gospodarske krize JČime je ugrožen pri vredni polet«, dr. Djure Djurovjča »Pitanje proce« dure«. Nke Bartuloviča »Primeri M. Una« muna i A- Gida« i dr. Med Glosami čitamo umestno beležko »Slovenačke knjige sa italijanskim naslovom«, v kateri redakcija primerno komentira najnovejše knjge »Goriš Ike Matice«.
R T
Ijeni. čeprav trdi da predstavljajo izboren materija!, ki bi se ga dalo s sistematičnim treningom spraviti do mednarodne višine-Korhonen pravu da polaga največ nad na Knapa, ki je v izvrstni kondiciji. vendar tudi Lojze Klanonik ne zaostaja za njim. Sicer je pa mnenja, da so skakači bolje pripravijeaii. ker so imeli več pailike za trening. Nikakor nj zadovoJjen e tekmovalci za kombinacijo, ki so boljši v teku kakor v skokih. Sploh meni da pri nas ni videl tipičnih tekmovalcev 7„a kombinacijo, kakor jih tudi pri njih na Finskem nimajo. Glede definitivne postave v Banski Bistrici Korhonen ni hotel ničesar izjavita češ. da bo moral počakata kako bodo nekateri prestali naporno potovanje.
Večina rej->re^entantov je širši javnosti že dobro znana, ker so že večkrat zastopali državne barve. Tokrat so pa med njimi trije novinci, ki bodo prvič prestali ognjeni krst 7. l>elim orlom na modrem sweat.ru. Sta to Mojstrančana brata Gregor in Karel Klančniik t.er Mrak Franc iz Kranjske gore.
Iz Banske Bistrice se bo ekipa vrnila v Ljubljano od koder bo po dvodnevnem počitku odpotovala v Chamonix. Tjakaj poj-de zaradi majhnih sredstev le 8 tekmovalcev. Banska Bistrica bo izbirna tekma za svetovno f^v-enstvo v Chfi,monixu. Po sa-veznem sklepu hodo v Cliamon:xu sodelovali v tekih na 18 in 50 lan. v skokih in v alpski kombi,naciiji. dočim se štafete in klasične kombinacije ne bomo udeležili. Na 50 km bosta na svetovnem prvenstvu nastopila oba najbolje nlasirana v Banski Bistrici izmed Smole ia. Knapa Mraka in Zemvo na '-"m pa trije. Za izbor je določen še Loj-7,1 Klančnik ra?en imenovanih. Po dosedanjih rezultatih sodeč nas bodo renrezenti-raii Snno.'ej Knap in Klančnik. V skokih '►osta fe.lira.na r"-vonlas;r^na med Priboškom. Novšakom in Karlom Klančnikom. v alpski komibinaciii bo pa moral i?pasti ed^n izmed č-etvorice Heirn PračAk Znidar in Novak.
Naš:m renrez.enfa.ntom srečen smuk na Če šk oslova škem!
oijo. ki je letos baš zaradi njegove odsotnosti izmed ^eh panog najslabše zastopana.
VUlaeher SV: Ilirija
V soboto ob 20.15, v nedeljo ob 10.
Iliriji se je posrečilo dobiti znano hokejsko moštvo iz Beljaka za dvodnevno gostovanje v Ljubljani. Avstrijsko moštvo je letos doseglo že nekaj lepih zmag. Tekma obeta prav lep sjjortni užitek, saj se je tiuli moštvo Ilirije po zadnjih tekmah 6 KAC močno popravilo.
Med tednom igra Ilirija trening tekme, na katere prihaja vedno več navdušenih gledalcev, ki se zelo pohvalno izražajo o tej lepi športni panoci.
I. SSK Maribor (zimsko športni odsek)
priredi v nedeljo 31. t. m. smugki izlet v št. Hj. Tam se bo vršil za izvežbane smučarje simuški tek po okoliških goricah (cca 8 km), za začetnike in mladino pa smuš.ka šola — vežbanje na krasnih obronkih Slovenskih goric. Odhod iz Maribora gl. kol. je mogoč ob 7. zjutraj, ob 10. dopoldne in ob 13.20. železniška vožnja (izletniška karta) tja in nazaj 5 Din. Zbirališče v št. Ilju gostilna Vrač k o. Tek se vrši oi iste gostilne ob 14. Začetnikom in neizvežbanim se priporoča, da gredo po prihodu vlakov takoj na mejo ter se zglasijo pri našem članu g. Ivanu Rogli-ču, ki bo vodil organizacijo izleta. Ta izlet nudi izredno lepo priliko, da ee ga udeleže ne samo člani, ampak tudi prijatelji kluba in zimskega športa, rodbinski člani z otroci. Ker je ta izlet razen šport. no.propagandnega obenem tudi nacionalnega p:mena ob naši meji, priporočamo vsem članom in ljubiteljem smuškega športa, da se izleta udeleže. Onim, ki hočejo imeti od tega izleta polni užitek se priporoča oJhod iz Maribora ob 7. zjutraj. Povratek iz št. Ilja z vlakom ob 17.25 ali 21. v Maribor. Vfe podrobneje informacije se dobijo v trgovini šepec Grajski trg.
Turni izpopoInjevaJni tečaj na Smre. kovcu in Mozirškib planinah. Od 7. do 14. n. se vrši na Smrekovcu in Mozirskih planinah turni izpopotajevalni tečaj, ki je namenjen samo izvežbanim smučarjem. Odhod 7. II. ob 7.45 s savinjskim vlakom do šmartnega ob Paki, od tu z avtobusom do Mozirja (nosači) ter po triurni pešhoji do Mozirske koče (kosilo). Lahka poldru-gouroa amuSka tura do koče na Smrekov.
cu, kjer bo tečaj nastanjen. Dnevni pen-zion (izvrstna oskrba in kurjene sobe) 30 Din. Tečajnina 100 Din. Tečaj vodd savez. ni smušiki učitelj Ervin Gračner. Prijave in informacije na njegov nadov tvrdka V. Wogg, Celje.
SK Ptuj priredi 2. februarja smučarsko tekmo za prvenstvo Ptuja. Start i cilj na Tyrševem trgu. Proga vodi skozi mesto na Panoramski hrib in nazaj. Dolžina proge za semiore 12 km, za juniore 6 km, za dame 6 km. Proge so v splošnem lahke, vzpona je 10 do 12»/0. Kategorije: seniori od 18 let naprej, jumiori do 18 let, dame od 18 let naprej. Prijavnina 3 Din. Pravi co tekmovanja imajo vai pri JZSS verificirani tekmovalci in zaradi propagande tudi vsi ne verificirani smučarji. Prijavni-ne sprejema J. Strco, Ptuj, Miklošičeva ul. 12 do 2. februarja do 12. ure. Naknadne prijave do pol ure pred startom proti dvojni prijavnim. Start ob 15. SK. Ptuj bo od 28. t. m. priredil tri smučarske te.-čaje in sicer: enega za začetnike dame in gospode, drugega za deloma izvežbane smučarje in tretjega za mladino čez 14 let. Konično se bo priredil tudi tečaj za otroke do 14 let. Tečaji se vrSijo dnevno od 14. do 16. Zbirališče na Panoramskem hribu.
Iz LZSP. Danes ob 18. v kavarni Emoni (damska soba) seja tehn. in upravnega odbora. Prosimo vse odbornike, da ss radi predstoječega prvenstva seje gotovo udeleže. Iz XIII. seje u.o. z dne 27. t m. — Klubom sporočamo, da se vrši prvenstvo LZSP v Zagorju 6. in 7. februarja, in ne kot predvčerajšnjim objavljeno 1. februarja.
SK Ljubljana. Daneg 18.15 naprej strogo obvezen trening za juniorsko skupino v telovadnici klasične gimnazije. (Tomaniova ul.).
STK Moste. Drevi ob 19. sestanek ju. niorjev, nato seja odbora nog. sekcije, a ob 20. sestanek ostalega članstva. Ker se bodo razdelili čevlji in ostala oprema, je sestanek za vse obvezen.
Iz Kranja
r— g« o ljubljanskem želodcu. V včerajšnje poročilo o količini alkoholnih pijač, ki jih je v preteklem letu použila Ljubljana, se je pri preračunavanju hektolitrskih stopenj vrinila pomota, ki bi utegnila spraviti Ljubljančane na glas še hujših pivcev. V resnici je bilo na mestni užitninski meji lani vtrošarinjenih vseh žganih pijač od domačega žganja pa do ruma in likerjev le 117.452 litrov v vrednosti 3,970.210 Din. S tem se je tudi obči konzum alkoholnih pijač skrčil na blizu 4,277.000 litrov v vrednosti 52,992.000 Din, kar pa je še zmerom dovolj visoka številka. Podatki o kon-zumu brezalkoholnih pijač, ki jih pristavljamo, precej nazorno kažejo, da so Ljubljančani v ogromni večini vendarle prijatelji česa težjega. Tako so n. pr. sadnega mošta lani popih le dobrih 17.000 litrov (predlanskim še domala 24.000), malinov-ca nekaj nad 10.000 (predlanskim 15.000), citronove kisline in drugih sirupov 11.000 (predlanskam 14.000) litrov. Medtem ko so resnejši pivci plačali za vse svoje po-žirke 23 milijonov Din, so naši abstinenti krili vse svoje potrebe s skromnim zneskom nekaj manj kakor poldrugi milijon-
Iz Ptufa
j_ Prva letošnja javna občinska seja je
bila v četrtek in je župan poročal o prevzemu uradnih poslov okoliških občin Grajeno in Rogozuice. O razdelitvi premoženja se bo še sklepalo. Raizni posestniki* ki imajo svoja posestva ob cesti na Vurberg in ki spadajo pod občino Krčevino, prosijo, da pridejo v ptujsko občino. Mestna občina ie prepustila 6voj avtobus Tatra poštni direkciji za potniški in poštni promet v Halozah. Anton Onič je kupil od občine parcelo na Ormoški cestj v obsega 500 in2 po 4 Din in bo zgradil v enem letu stanovanjsko hir šo. Ugodeno je prošnji Josipa Pavšarja za gostilniško obrt v hotelu Oster berger. Na* jemna pogodba orožniških stanovanj na Bregu se podaljša za eno leto. Za javno kuhinjo, ki je doslej v grašč.ni grofa Herber-steina, adaptirajo v starem strelišču nove prostore; občina prispeva tisoč Din, za ml&&. no akcijo pa 3.000 Din. Raane ce^le in peš* pota v mestu se začno popravljati, da bodo s sredstvi iz zadevnih kreditov zaposleni razni brezposelni. Obravnavale so se še raz« ne zadeve ubožnega sveta, nato je bila tajna seja-
Vremenska poročila
Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tu js k o-prometne zvez® v M». riboru, Jugoslov. Zimsko Spornega Saveza in Slovenskega planinskega društva % dne 28. januarja.
Bohinjska Bistrica: —8, oblačno, 40 pršiča na 15 podlage. Dom na Komni: —10, 150 snega, agoraj
pršič.
Pokljuka, včeraj: —5, 40 pršiča na podla.
gi, skakalnice uporabne. Kranjska gora: —10, 15 pršiča na 40
podlage, drsališče uporabno. Erjavčeva koča na Vršiču: 60 snega na
40 podlage. Rateče: —10, 20 pršiča na 40 podlage. Planica: —10, 20 pršiča na 40 podlage,
skakalnice in drsališče uporabno. Tamar: 30 pršiča na 60 podlage. Zelenica, včeraj: —4, 25 novega pršiča. Dom na Kofcah: —4, 40 pršiča na podla, gi-
Veuka planica: —2, 30 pršiča na 60 podla.
ge.
Dom na Krvavcu: —6, 40 pršiča na podla, gi-
Pohorski dom: danes, —10, 30 pršiča na
100 podlage. Sv. Trije kralji: —9, 45 pršiča na 30 podlage.
B'mski vrelec: —12, 10 pršiča na 30 podlage.
Maribor: —6, 15 novega snega.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 28. januarja
Ljubljana 7. 749.6, —4.4. 87, NI, 10, sneg. Maribor 7. 748.8, —1*1.0, 100, O, 0, — —; Zagreb 7. 749-2. 07.0, 100, El. 7, —. —; Beograd 7. 750-0, 2-0, 90, SE4, 7, sneg, 2.0; Sarajevo 7. 750.6, 2.0 95, SI, 10, dež. 10.0; Skoplje 7. 754.0, 2.0. 90, O. 10, 0. 0; Kumbor 7. 751-3, 15.0, 80, S5 10, dež. 11.0; Split 7- 749.5, 8.0, 70, ENE2, 10, dež. 3.0; Rab 7. 750.2, 8.0. 80, SS. 8, —, —.
Temperature; Ljubljana —4.0, —6.6; Ma* ribor —5.0, —12.0; Zagreb —50, —7.0; Beograd —6.0, —3.0; Sarajevo 12.0, 24); Skolpje —4.0. —3.0; Kurabop- —, US^ 15.a 7.0; Rab —. 40,
0
Naši smučarji na češkoslovaškem
Letos so bile težkoče glede odhoda naših smučarjev v inozemstvo še večje
kot dosedaj
R. URBAN s	- 04
Vstajenje gospoda Treeja
Roman
36. poglavje
V* Scotland Yardru ni bilo izza prvih večernih ur nobenega posebnega dela več. Kriminalni uradniki, M so morali biti vse te dni pripravil j eni za izredne posle, so bili dobili do prihodnje redne službe dopust; vendar ni nikomur prišlo na misel, da bi bil šel domov. Vsi so hoteli počakati polnoči; dirka, Uri se je vršila, jim je šla vseim do živega
Deset minut pred dvanajstimi je stopil polkovnik v Scotland Yard. Prihajal je iz kluba in je bil v smokingu. Predsednik je šel v svoje delavne prostore, odložil površnik in klobuk in krenil nato v veliko sejno sobo. Ko je stopil vanjo, so bili zbrani že vsi visoki policijski uradniki in celo neki državni tajnik, ki je zastopal notranjega ministra. Ves prizor je bil malone slovesna slika velikega dogodka V majhnih skupinah so stali okoli in se neprisiljeno razgovarjali; a solne živčne napetosti, ki je bila tu zavladala, ni bilo več moči skrivati Sa-
mo minuta je še manjkala do polnoči, in vse oči so se upirale v atensko uro. V dvorani je nastala mrtvaška, tišina. Robin si je brisal potno čelo. Polkovnik je izvlekel svoj kronometer, se primerja je ozrl na stensko uro, še malce počakal in rekel nato: »Točno dvanajst. Bartona ne bo več!«
Tisti mah so se vrata odiprla, in Barton je stopil s seržantom Cockom v sobo. Mahoma je vse oživelo. Polkovnik je pokimal nadzorniku, ki ga je pozdravil, stopil k zeleni mizi in sedel na svoje mesto ob zgornjem koncu. Ostali so storili po njegovem zgledu. Barton in Cock sita krenila k sredi mize, vsak na svojo stran višjega komisarja Ro-bina. Vsi so sedeli, samo nadzornik je stal. V roki je držal nekaj popisanih listov.
»Nadzornik Barton!« je rekel polkovnik, ko je vse utihnilo. »Dam vam besedo! Kaj nam imate povedati?«
»PortershallsJri slučaj je popolnoma pojasnjen, gospod,« je javil nadzornik, »morilec je ugotovljen, dokazi so v mojih rokah. Vse ostale osebe, ki so bile udeležene pri tej verigi zločinov, so po zaslugi mojega starejšine in tovariša, višjega kriminalnega nadzornika Robina, ta mah že neškodljive ali pa pod ključem!«
Val olajšanja je izpreletel omizje, polkovnik se je slišno oddahnil, in Robin je zamrmral? »Bog bodi zahvalien!«
»Porters Hali je zelo čudovit sučaj, ki ga doslej pomni kriminalna zgodovina,« je Barton nadalje-
val. »To sva vedela že takrat, ko sva ugotovila, da ni mogel morilec skozi noben izhod zapustiti kraja svojega dejanja. V čudeže in čare nisva verjela, a vendar sva se bala razpravljati o edini možni rešitvi, ker se nama je zdela prenesmiselna in prenezas 1 išana. Morilec ni mogel zapustiti sobe skozi kljtučavinico in je tudi ni bil zapustil. Morilec je bil v sobi, ko sva midva stopila vanjo, in je v nji tudi še dolgo ostal. Vsi smo ga videli, ko smo prišli v nesrečno hišo.«
Barton je pomolčal in si s požirkom vode omočil suho grlo, pri čemer so ga nestrpno in vročično napeto spremljale oči vseh navzočih gospodov.
»Se nekoliko moram natezati vaše potrpljenje, gospoda,« je nadzornik nadaljeval svoj govor, »zakaj preden vam povem, kdo je bil morilec, bi rad naprosil višjega nadzornika Robina, da nam prebere Taylorjevo priznanje.«
Robin je vstal, si pripravil nekaj lisitov in jel brati zapisnik o priznanju Evgena Taylorja. Iz tega zapisnika je sledilo nekako to-le:
»Pred kakima dvema letoma je dr. Taylor nekoč povedal svojemu bratu Eugenu, da ga je njegov očetovski prijatelj gospod Tree določil za dediča svojega velikega imetja. Od tega trenutka se je jel Eugene zanimati za brata in za dogodke v Porters Hallu, kajti v njem so se že porajali načrti, kako bi se mogel okoristiti s tem premoženjem. Kmalu mu je bilo jasno, da more le tedaj postati deležen bodoče dediščine, ako se mu po-
sreči pridobiti Johna za pomočnika pri zločinu. Vedel je pa tudi, da SbkovoJjoega, a drugače poštenega doktorja ne bo lahko odvrniti s prave poti. Razen svojega znanstvenega konjička, da je gojil kulture bakterij, je poznal zdravnik samo eno strast, namreč stave pri konjskih dirkah. 2e v mlajših letih ga je bila ta strast malone uničila, dokler se ni nekega dne zaklel, da ne bo nikoli več stavil. Na tej bratovi slabosti je Eugene zgra^ dil sivo j načrt. Nekega dne ga je pregovoril, da je šel z njim gledat dirke. Razburjeni zrak na dirkališču je kmalu obudil v Johnu staro strast. Stavil je majhen znesek, konj je zmagal, in John je spravil petdeseterni denar. Poslej se ni mogel več udržati. Vsote, ki jih je John stavil pri svojem boolkmakerju, so postajale višje in višje. Njegova stara igralska smola se je spet začela. Kmalu je spravil Eugen brata tja, kjer ga je hotel videti. Nekega dne je prišel zdravnik k njemu in ga poprosil denarja. Eugen mu je rekel, da ta mah nima gotovine, da pa pozna nekega gospoda Kata, ki mu bo na njegovo priporočilo gotovo pomagal. Kmalu je nato Eugen preoblečen kot gospod Kat sprejel brata in dobil tako prvo menico, za katero jih je prišlo kmalu še več. Ko so nekatere izmed menic zapadle, je lažni gospod Kat terjal plačilo. John ga je zakldnjal, naj še počaka, a ta je vztrajal pri svoji zahtevi, vendar je pa namignil, da bi se morebiti zadovoljil z novo menico ako jo podpiše gospod Tree kot porok.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par ca besedo, Dtn 3.— davka aa vsak oglas tn tokratno pri-•tojbino Din S.— za fiifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl Iščejo služb. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi In Zenltve h zaračuna j« po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas ta enkratno pristojbino Din fi-— sa fiifro (JI dajanja naslovov. Najmanjši znesek ca enkratne objavo oglasa Dta 20.—» Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din L— sa besedo, Din S.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa fiifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objava oglasa Dia 11*—*
Ponudbam aa šifra oe prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« n:M m _ _ odgovor, priložite UUI >• V
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ee zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
Vsa
pristojbina Din 5.-
naročila ia vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
i LMi Jave* 8 Lun »k Jifro ali dajanj« naslova 6 Din. Najmanjši cneeeb 17 Dia.
Dvanajstletnega
fanta
ir. moSnesfa, br«r manšev oddamo dobrim Vjn dfm. Poizve se prj Gor&ek Franc, Vransko,
3773-1-4
Službo dobi
Beseda 1 Dia. davek 9 Din M Uro ali lajanje aaalors | Dm. Kmjmanjii uieaek 17 Dia
Frizerko
dohro irw£, *[>r»jm-em takoj. Slavko Žerjav, frizer Franj.	1770-1
Poslovodjo
mi'ar«kaga, rir.ožneg« samo rtojnega vodstva, dobro Torairan^ga v kalkulacijah m skicah stanov, oprem, sprejmemo. Pismena ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest, na ohlapni oddelek »J nt rac pod »Praksa predpogoje.
1776-1
Službe išče
Vsaka oeaeda 50 par ; davek 3 l>n S;tro ali dajanj« naslova 5 Din.
4n«»ei 12 Din.
Trg. pomočnik
službo kot skladiščnik inka^ant ali karkoli. Je dober rafunar, vešč elov. in nemškega jezika, s večletnimi spričevali, samski, poštfn im trezen. Nekaj kavcije na razpolago. Cenj dopise na ogl. odd. Jutro pod »Hvaležen za delo«.
1772-2
Plačilni natakar
išče nameščanje. Cenj. ponudbe pod »Kavcija 6000« ?«nr>nčnemu biroja Sax, Ma ribo-r.	1771-2
Gospodična
vorzrana v ekonomiji bi vstsh pisarniških poslih želi preminiti službo. Gre kamorkoli. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Varčna gospodinja«.	1749-2
Zaslužek
ft. -	o 1>.1>
ica Šifro *1| lajanje	naslova
S Dia. Najmanjši	iir&ee 17 Din.
Prepisovanje
na stroj
prevzamem tudi na dem.
ST.ulov pustiti v ogl. odd. Jutra v Šulenburgwi ulici.	1716-3
Zobni atelje
JOŽE KAVČIČ, dentist teh. se je preselil iz Ljubljane v Dolsko št. 24 (postaja Laze).
Ordinira 8 do 12 in 2 do 6, tudi ob nedeljah.
1281
Prodam
Beeeda 1 Dia, lavek 8 Din ta Šifro ali dajanje naelova 3 Dia. Najmanjši uieaek 17 Din.
Ročno lekarno
z vsem modernim priborom, veled preselitve r kraj, kjer j« apoteka, prodam. Nadalje prodam vee r/obotehniški inStrnmenta.rrj, in avto-limniino Ford tipa A. Dr. Roman Vidmar Hrastnik.	1656-6
Hranilne knjižice
kupite aii prodaete potom moj« pisani« najbolja«
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
Telet«® 38-10
tees-i«
Prvovrstne smuči
kompletne ki sanke dobile najugodneje p^i izdelovalcu Fajfar, Trnovska mL 35. Telefon 3i-10.
37-10-«
Wertheim blagajno
skoraj novo prodam za Din 5.000,— Naslov v vseh posl. Jutra.	1768-6
Avto, moto
Seseda i Dui. davek 8 Din ca šifro al{ dajanj« naslova i Dia. Najmanjši znesek IT Dia.
Limuzino
»Opel« 6 cilindersko, malo voženo. popolnoma ohranja no in garantirano t brezhib nem stanju prodam. Naslov v veeh posl Jutra .
1665-10
Beseda 1 Din. davek S Dro za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tneeek 17 Din.
Hranilne knjižice
Nakup in prodajo vseh denarnih lavodor ra-posijujera po najvišja ceni takoj v gotovini.
Alojzij Planinšek
Ljubljana. Bethovnova ul. Telefon 35—10.
8SM6
Bančno kom. zavod
tvTŠnj« aajboijše nakup m prodaj« HRANILNIH VLOG rseb denarnih sa vodov, ia vi govor Din 8 tnamk. — Maribor. Aleksandrova 40.
88-16
G. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
6
Na žalost se je bil profesor malce uštel; »Pulex« je padel namreč ravno na sredo jezera, ki je bilo za vasjo. Profesor Bizgec je obupan pomolil učeno glavo skozi odprtino, da bi videl, ali ni kje kake duše, ki bi jim mogla pomagati. Toda ničesar, ničesar ni bilo vse na okoli, ničesar razen vode!
Srbsko vino
is okolic« Niša, nad! r pro dajo vagonske mnoiin« Md-ljutin M Jenkovi 6, St. Petka. Nii	1197-16
Hranilno knjižico
Km«tske posojilnice t Ljubljani sa Din. 1,500.000 prevzamem na večletno od plačilo r gotovini proti vknjižbi. Prevzamem tudi vsote od Din 100.000 naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večletna gotovina«	1765-16
Vloge ljubljanske kreditne
banke ia
Vzajemne
posojilnice
▼ Ljubljani vam lahko takoj unovčim
po najvišji ceni in takojšnjem pisfcilu. Koncesionktana a-geetura za bančne ia kredčtne posle.
A. Planinšek Bethovnova ul. 14/1
tel. interurban 3&10.
72-86
Posest
Beseda 1 Dia, davek 8 Din u šiir* «4; lajanj« o*«Jot» 5 Din. Najmanjši in«*ek 17 Dia.
Več lepih parcel
v Planici naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Planica«.
00-20
Breda
soboto pop. C.
1761-30
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 8 Din •j< 5'fro iii lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisobni prostori
na Tyršev] cesti št. 291. primerni za lokal, oddamo. Vprašati pri Gospodarski zveai.	17-11-211
Sob o ood a
Ittse-la Uiu iar-ti 3 Dib u iilro alt lajanje o»*K»va 1 Din. Najmanjši »ne«ek 17 Din
Sostanovalko
sprejmem v toplo, lopo sobo poleg tromostovja. Na-sk>v v vseh vosi. Jutro.
1779-28
Informacije
Dvignite dospele
ponudbe:
Bežigrad, Ojr, Diskreten, Diskretnost i*jamčena, Do ber vinski potnik. Drsalke, Dobra kuharica, Dober donos, Dam gotovino, Fantek F. K. L. Gotovina 19tf7, Gost:! ničaj. Hipoteka, Industrija, I®ven Ljubljane, Konkurenca, Kanci ja 90, Kavcija 8000, Lepa tega, Ljubljana 60, Marljiva. Mir na stranka, Maj, Modema, Motoj-j Meta, Mamiipulant, Najraje v Ljubljani, Na do ieii. Novo življenje, Najnovejša, Obrt, Omara, Osem na isti (itna. Oglje, Pošten 382, Potrebna. Proti gotovini, Pisalna mirza Prostor no. Parna, Pogoji, Parna pekarna, Proti gotovini. Poštena to &'eta, Poštenje, Rentabilno, Radomlje, Resen projekt. Redka prilika Resen kupec. Srednješolec, Stalno mesto, Simpatična, Sreča, Služkinja, Samostoj na 100, Severni diel. Stalen Skuipno gospodinjstvo. Sigurnost 990, Stalno 600.000 Skromna takoj. Srečen lastni dom, Tujec, Točn-o plačilo, Tiha sreča, Upanje Urna strojepiska. V Ljub-1 jadri 8, Vesten 999, Varčna gospodinja, VpeJjaaia, Zawsl iiva, Zvestoba, ME, 10L, 500.
Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro al; dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia.
Na vsa zimska oblačila dajemo (
15 do 20%
| popusta.
Presker
I Sv. Petra c. 14.
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu nudi
I. Pogačnik,
trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telet. 20-59.
Sobo
za eno ali dve ese-bi oddam v vili bUsu Loomišč«. Elektrika, vodovod, cena šmarna. Opremjjeno ali praz no. Kodeljevo 13.
1731-33
Lepo, čisto sobo
v centru mesta oddam 1. februarja boljšemu gospodu ali dijaku, event s celo oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra.	1750-33
□□□□□□□rannDDD G
Lepo sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v v«»h posl. Jutra.	17G0-33
Med mestom in deželo
posreduje »lutrov« mali oglasnik
Vestnik ZKD
Potovanje Zveze kulturnih društev na pariško svetovno razstavo
1.	Koliko ]e treba rpla«ati?
Vsi stroški eo preračunani na 200 Dijn. Podatki o voznih olajšavah in cenah v Fran ciji, Švici in Italiji dokazujejo, da je naša kalkulacija realna. Spremembe morejo na a. stati le v primeru znatnega dviga indeksa cen v Franciji in I ta kiji ali prevelike razlike v tečajih tujih valut.
2.	Kakšno prednost jimajo izletniki, ki se poslužujejo obročnega pačevanja?
V ceni 2300 Din so zapopadeni tudi režijski stroški, ki so manjši, ako je število ia-letinikov znano par mesecev pred odhodom. Pri poznejših prijavah eo M stroški višji in gredo v breme zamudnikov. Zato morajo vsi prijavljene!, ki se niso poelužilj obročne« ga plačevanja, vplačati 10% več za višje režijske izdatke. Teh 10% ee računa samo od vsote, ki bi jo moral prijavljene« vplačat® od dneva zapadlosti prvega obroka do dneva dejanskega vplaoida.
Poleg tega imajo vsi prijavljene^ kj so vplačali zapadle obroke, možnost izbiTanja terminov ter večje ugodno«^ pri prenoče-vainju. Na poznejše prijave ee bo vodstvo oziralo le v okviru dejanekih možnosti.
3.	Kako Bi lahko zagotovim mesto v dolos {eni ekskurziji, ne da bi piačal posamezne obroke alj celo vsoto pred potekom zadnje^-ga reka za prijave?
Prijava postane obvezna šele po vplačUu prvega obroka oziroma dela dolžne vsote. Ve c druge prijave so le neobvezna obve^tnj-la, na katera se bo vodstvo ozdraJo le v primeru, da bo prostor na razpolago. Zato je dana možnost vsem onim interesentom« k] želijo vplačati dolžno vsoto pozneje, da poleg »voje takojšnje pismene prijave vpla* čajo znesek 230 l>in, t. j. 10*/t eele vsote. S tem postane njihova prijava obvezna in imajo pravico, da si rezervirajo prostor v eni iizmed nameravanih ekskurzij- Ostalo vsoto pa smejo plačati kadarkoli (najdalje do 31. maja). Predujem 230 I>in se jim bo vračunal pri končnem obračunu.
Predplačilo pa ne pomeni, da je dobični interesent oproščen dolžnosti plačevanja 10% več od zamujenih obrokov. Tega eo oproščeni le oni izletniki, ki plačujejo redno v obrokih po prospektu.
4.	Al] smem sodelovat; pr] ekskurziji na ta način, da se z vami odpeljem v Pariz in nazaj, ne da bi se posluževal pavšalne oskrbe v Franciji?
Takim interesentom bomo zaračunali pot« ne 6troške bivanja v Švici in Haiiji ter ustrezni del režijskih izdatkov. Vsak bo plačal le toliko, kolikor bo v resnici izko; ristili toda pod pogojem, da nam pravočasno sporoči, na kaj reflektira.
5.	Ali se bodo vršile v«e napovedane ekskurzije?
Za nekatere termine je zantimanre zelo veliko, tako da bomo morali odklanjati na« dalnje prijavljence im jih prositi, da epre« menijo svoje želje glede datuma. Prijave še vedno prihajajo, tako da še n« mogoče presoditi, kako bodo posamezni termini zasedeni. Največ prijav je za jufojski termin-kiije najzanimivejši veied francoskega državnega praznika.
6.	Kaj bo vsebovala že napovedana legi«« timacija?
Poleg francoskih izrazov bodo tudi, kratka navodila gilede važnejših spomenikov ter znameniitosti Pariza in okolice Iz knji-žce je razviden program bivanja v Parizu z navodili za one dneve, ko bodo izletniki prepuščeni sami sebi, da sj ogledajo vele« mestno življenje brez vodeiva. Vsak eks« kurzionist bo dobil plan Pariza, na katerem bodo označene glavne totike ter važnejše smeri v evrho lažje orientacije.
7.	Ali bo omogočen ogled strokovnih razstav in nstanov?
Vsakemu bo dana možnost, da se udeleži skupnih ogledov razstav in znamenitosti. Na zahtevo pa bo vodstvo organiziralo za posameznike ali skupine ogled vseh zani« mivosti, kj bodo dostopne ot>č instvu.
8.	Al; bodo mogoči izleti tudi izven pro«~ grama?
Ako bodo izletniki zahtevali, bo vodstvo organiziralo tudi take izlete in omogočilo interesentom, da izkoristijo ugodno priJiko jm popuste. V takih primerih, ki niso predvideni v prospektu, bodo moraJ(i udeleženci prispevati za dejanske izdatke in potrebno reži-o. Vodstvo jim bo nudilo ves aparat in informacije ter organiziralo racionalno im koristno irrabo bivanja v Franciji.
,	Odsek ZKD za organzaa?jo
potovanja na pariško 6ve« tovno razstavo.
Iz življenja na deželi
KRŠKO. V soboto 30. t m. ob pod 20. bo
redni občni zbor krajevnega odbo<ra Jadranske straže. Člani pridite podnoaf.evil.no!
SELNICA OB DRAVI. 50Ietmoo je praznovala 26. t m, soproga uslužbenca pri elektrarni FaLi ga. Fani Trojakova. Jubir lamtka je po rodu s Polzele v Savinjski dolini iz ugledne Kolenčcve družine. Še mnogo srečnih let!
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. urL Petek 29. januarja: Ob 15. mi: Konjeniška patrola. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5—14 Din. Sobota 30. januarja: Kvadratura kroga.
Izven cene od 20 Dtn navzdol. Nedelja 31. januarja: Ob 15. uri: Repo-štev, mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Na ledeni plo-ŠČL Izven. Cene od 20 Din • navzdol.
OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 29. januarja: zaprto. Sobota 30. januarja: Hoffmannove pripovedke.
Nedelja 31. januarja: Ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Ples v maskah
Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. ★
Gostovanje tenorista Josipa Rijavca. Prvi nastop g. Rijavca po nje?0^ koncertni turneji križem Rusije, kjer je imel odlične uspehe — bo v nedeljo zvečer v Ljubljani v Verdijevem »Plesu v mti6kah«, kjer bo pel partijo Rikarda. Naš rojak je nar stopal v glavnih mestih Rusije; Leningradu, Moskvi, Sverdlovsku Kalininu, Baku, Tiflisu in Kislovodsku Nastopal je z izbranim koncertnim programom vsebujočiim dela jugoslovenskih skladateljev pred publiko in kritiko, ki sta ga nagradili m, njegovo kultivirano. z veeoi odtenki podajano petje z najinskavejšiim pri7,nmjam. 0!> činstvo opozarjamo, naj »i pravočasno rezervira vstopnice za. to gostovanje.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja. 31.: Labirint. Torek, 2. februarja; Labirint-
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 29.: Zaprto.
Sobota. 30.; Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Red- C. Prvič. Gostovanje Pavle Udovičeve.
MlajSl ln starejSi
ki trpe
MOŠKISP0LN'
SLABOSTI
(impotenci) preutrujenosti, seksualni nervozi in nesigur-nostl, morejo preizkusiti
ORGANSKI PREPARAT
VIRILINETS
Škatla z 20 tabL Din 64; s 40 tabL Din 97; s 100 tabL Din 203.— Dobiva se v le-karnah. — Zastopnik lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jelačičev trg št. 2/A.
Ogla* reg. poa

Radio
Sobota 30. januarja
Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12.46: Vredne, poročila, — 13; Čas. spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14; Vremenska napoved, — 18: Za delopust igra lia^ dio orkester. — 18.40: 0 relativnostni teoriji (prof Miroslav Adlešič). — 19: Čas. vto-i me, poročila, epored. obvestila. — 19.30: Nac. ura: 901etoica izvedb« prve naše opere (Amtyč Dobrovi^ — iz Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 aumanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.20: Na Trški gori. — Vesela igra s petijean in godbo. Igrajo Sani liad. dramske družine sodelujejo: Radio orkester, Fantje na vasi. harmonikar g. Kovač, vmes plošče. — 22: Čas, vreme, poročila. spored. — 22.15: Radio orkester
Beograd 17-30; Orkestralen in pevski koncert- — 18.40; plošče- — 20.30: Humor. — 22: Narodne pesmi. — 22.30: Lahka in plesna mniTiika. — Zagreb 17-15: Orkestralen koncert. — 20: Zvočna igTa. — 20.30: Violinske skladibe. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Ples. — Praga 19.55: Češke pesmi — 20.15: Zvočna igra, — 20.50: Suptpejeva opereta »Lepa Galatheja«. — 22.20: Plošče in ples. — Varšava 19-45: Pbesni večer. — Dunaj 12: Lahka glasba e plošč. — 13.30: Zborovske skladbe sodobnih dunajstoilhi skladateljev. — 10.45; Plošče po željah. — 18: Pevska ura. — 19.15: Klavirski koncert. — 20.10; »Nekoč in današnji...« (pester program). — 22-25: Plesni orkester. — Berlin in vse ostale nemške postaje: državni praznik. Ob 18: Nemška narodna glasba. — 19; Vojaške godbe iin orkestri. — 22.30: Lahka glasba,
INSERIRA JTE V „ JUTRU" S
Urejuje Davorin Ravljen. • Izdaja za konzordl »Jutra« Adolf RIbnikar. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za Inseratni del Je odgovoren Alojz Novak — Sol x Lfcbljas'