f
Nmjv • 4 j i slo venski dnevnik v 7Jruženil» državah
VeUa za vse leto * . .	$6 00
Za pol leta - ....	$3 00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
n
List slovenskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily ki* 1 the United States.
Issued every day except Sundays » and U*ml Holidays. 75,000 Readers,
TELEFON: OOBTLAHDT 2876	Entered m Second Class Matter, September 21. 1903, »t the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 287«
NO. 252. — ŠTEV. 252.	NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 27, 1926. — SREDA, 27. OKTOBRA 1926.	VOLUME XXXIV.	— LETNIK XXXTV
BALDWIN NOČE POSREDOVATI
Baldwin je zopet odklonil vsako intervencijo v pre-mogarski stavki. — Vlada si je umila roki glede spora med premogarji in lastniki. — Prepoved nasilnih govorov. — Cook se ne da ugnati v kozji
rog.
LONDON, Anglija, 26. oktobra. — Ministrski predsednik Baldwin je uničil slehrno upanje na na-cUljno vladno intervencijo v premogarski stavki, ko se je včeraj popoldne sestal parlament k posebni seji, da obnovi pomožne regulacije, ki so postale po trebne vsled stavke. Priznal je izjalovljenje vseh prejšnjih vladnih poskusov, da uveljavi mir med nasprotujočimi si lastniki premogovnikov in premogarji ter pojasnil, da morajo sami najti pot k miru, brez njegove pomoči ali pomoči njegovih tovarišev v kabinetu.
Ministrski predsednik Baldwin je govoril v poslanski zbornici sredi številnih komentarjev, ki so prihajali iz vrst članov opozicije, v kateri je tudi Lloyd George.
—	Ne morem si misliti nobene stvari, ki bi bila bolj škodljiva po tako številnih izjalovljenh, kot stopiti v nadaljna pogajanja, ko se vendar ne obeta nikaka uravnava. Stavili smo razne ponudbe, a vse so bile zavrnjene. Priznavam seveda, da je lo izjalovljenje do skrajnosti.
—	Povsem naravno je to zelo tragično stanje Ob istem času pa je zelo napačno varati ljudi z napačnimi upanji in namigavanji, da se vrše pogajanja, ko ni nikakih in ker so bili naši predlogi zavrnjeni, ne more vlada staviti nikakih nadaljnh predlogov.
Govoru ministrskega predsednika, v katerem je J z javil, da si je vlada umila rokfe glede intervencije' v premogarski stavki, je sledil dolg govor delavskega voditelja R. Cydesa, ki je prosil vlado, naj stori nekaj v zagati. Lloyd George je obdolžil vlado, da fctoji na strani lastnikov premogovnikov.
Včeraj je bila nenadno prekinjena prepoved, vsled katere ni smel govoriti v Staffordshire ek-stremni delavski voditelj, Cook. Tajnik premo-garske federacije je objavil, da bo obnovil svoje kampanjske govore v premogovnih poljih.
Veselje ekstremistov med stavkarji, vspričo razveljavljenja prepovedi govorov Cooka pa je bilo nekoliko ohlajeno včeraj zvečer, ko je bilo objavljeno, da so prepovedali govoriti Herbertu Smithu, predsedniku premogarske federacije, ki je hotel v Yorshire pozvati stavkarje. naj nadaljujejo s stavko.
Minister za notranje zadeve, Hicks, je včeraj branil svojo akcijo oblasti v Staffordshire, ko so prepovedale govore Cooka ter izjavil, da je prepričan, da bi Cookovi govori dovedli do motenja javnega miru.
KRALJICA MARIJA, COOLIDGE IN NJENA DVA OTROKA
Šolarke smejo nositi overalls.
HARLAN, Ky., 25. oktobra,— Vprašanje, o katerem se razpravlja sedaj v Številnih krajih sred nepa zapada, ee se sme dovoliti šolarkam, da nosijo v šoli hlače, je bilo tukaj rešeno na napel način. Devetletni Joma Creech iz tukajšnjega kraja je bilo prepovedano priti v šolo v overalls. Mati deklice, je pisala zabeljeno pismo šolskemu predstojniku, v katerem je izjavila, da je še vedno bolj dostojno nositi overalls kot pa kratke kikliee in zavite nogavice kot jih nosijo Številne učiteljice dot ione šole. Molče s*» je proglasil šolski predstojnik poraženim in Joma nosi zopet svoje overalls.
Težka izbira porotnikov.
MONTTCELI/O, N. Y.. 26. oktobra. — Tukaj ne je pričel proces proti šestnajstletne nit* Chiyli^ Wise, radi umora po prvem redu. Dolže ga, da je ustrelil petdeset let staro filmsko igralko Nino Vi-lont iz Mount Vernona! Od 160
državljanov, poklicanih k porot-niški službi, jih je manjkalo 38, in več kot polovico ostalih je naprosila za oprošeenje od te službe.
Deček, ki je živel kot gojenec brooklvnske družbe za varstvo o-trok na neki farmi v bližini Liberty, je baje ustrelil pianistinjo, ki je bila tam na počitnicah, z revolverjem, katerega si je nabavil po pošti. On zatrjuje svojo nedolžnost in proti njemu obstajajo le okoiiščai dokazi.
Houdini v kritičnem stanju.
DETROIT, Mich., 26. oktobra. Harrv Houdini, skuša sedaj iz-vdšiti svoj največji trik ter se o-prostiti vezi, katere mu hoče obesiti smrt. Znani vaudeville umetnik in atlet se nahaja v kritičnem stanju, po izvršeni operaciji na slepiču, kateri se je moral podvreči v nedeljo, po zaključenju predstave.
Zdravnily so včeraj dvomili> da br okreval. V, nedeljo zvečer je IToudini še nastopil, čeprav je imel 104 stopinje vročine. -
POGAJANJA MED NEMČIJO
IN ITALIJANSKO VLADO
Med Nemčijo in Italijo se vrše že več mesecev po-gajanja, ki pa se tičejo v glavnem trgovskih vprašanj. — Tudi politična vprašanja niso izključena. — Namen pogajanj je uveljavtii boljši sporazum.
.......r r"-rrTry*~r-v n tt-j^tsamssarr*
UNDtnWGOD A UNOCRMrOOD. H. T.
Na sliki vidite romunsko kraljico Marijo, njena dva otroka ter predsednika in Mrs. Coolidge. To je prva slika predsednika v družbi članov kake vladarske rodbine.
Pilsudski hoče
postati kralj.
V Varšavi krožijo poročila, da namerava prisostvovati monarhistič-nemu zborovanju. — Sovražne demonstracije se širijo. — Poznanj je priredil sovražniku maršala demonstracijo ter mu poklonil meč.
VARŠAVA. Poljska. 26. okt. — Včeraj so pričela krožiti po \ ar-šavi poročila. <Ja hoče postati maršal Pilsudski kralj Poljske.
V spremstvu patentiranih monarh isto v je odpotoval maršal Pilsudski včeraj zvečer v Miewswiez. severoiztočno od Vilne. na veliko posestvo princa Albrechta Radzi-willa, enena najbolj mogočnih veleposestnikov ter potomca starih liKinskih vladarjev. Tam se bo vršH danes banket, katerega se bo udeležilo kakih petdeset plemenitašnv in na katerem bodo izgovorjene "politične zdravice največjega pomena".
Na stotine Poljakov jo mnenja, da namerava maršal, ki je zavrnil predsedništvo, ki je ustvari« zase najvišje armadno diktator-stvo in ki je nato usnrpiral ministrsko predsedništvo. udejstviti svojo najvišjo žoljn, katero je baje ustvaril v svojem «rcu že pr**d-davnimi loti. ko mu je neka ci-! jranka prerokovala, da bo neke-j ga dne kralj.
Soglasno z republikanci pa ima ! obisk maršala namni ustvariti j skrajno desno stranko, vsnričo ka-: tere bdi izgledal sedanii narod-! no - demokratično - desniški blok | kot del rdečp levice.
Vspričo dejstva, da je glasoval narodni socijalistični kongres za podporo Pilsudskejra, je današnja konferenca kot presenetljiva variacija njegovih političnih taktik izza majsko revolucije.
Navidez jc šel diktaor na posestvo Radziwilla, da okrasi grob neeksra člana Radviwillove družine, ki je padel v boljševiški vojni leta 1920, a nameravano zborova-| nje monarhistov po cerimoniji smatrajo za znak novega izbruha tega vihravega militarists.
Seznam gostov obsega poleg princa Radziwilla tudi princa Ja-nnša Radviwilla. ki ie bil že imenovan kot prihodnji poslanik v Nemčiji; princa Evstahija Sapie-ho, prejšnjega tfnnanjecra ministra ter enega največjih veleposestnikov v Volhiniji; princa Czartorrskijn, direktnega potom-
Kraljica Marija ni bila pozvana v Bukarešto.
Poročilo iz Bukarešte je odločno zanikalo trditev, da je bila kraljica Marija poklicana domov. — Z njenega potovanja po deželi.
PARIZ, Francija, 2<». oktobra. V nekem poročilu na pariško izdajo Chicago Tribune iz IJukare-ste se glasi, da je dobil njen poročevalec v romunskem glavnem mestu naročilo, naj energično demontira vest, soglasno s katero je pozval kralj svojo ženo. ki se nm-di v Združenih državah, naj se takoj vrne domov.
BUFFALO. X. Y., 26. oktobra. Vedno ponavljajoča se vest, soglasno s katero je romunski kralj odredil, naj se takoj prekine potovanje kraljice Marije v Ameriki, je bila ofijelno zanikana.
Spremstvo je izjavilo, da se je pojavila govorica v krogih, ki so sovražni romunski vladi in fla je bila poslana v svet preko Dunaja ali kakega drugega evropskega velemesta.
Včeraj zvečer je bila kral jica na banketu, katerega se je udeležilo kakih (>00 gostov.
Velik kraval v angleški zbornici.
Angl. poslanska zbornica je razpravljala o cb-dolžitvi socijalističnih članov, da so nekateri člani parlamenta pijancih
Sneg v Galiciji in Sleziji.
DUNA.J, Avstrija, 2'5. oktobra. Vče kot pet palcev snega jo za padlo v < lorn ji Šleziji ter v zn-padnem delu Galicije.
ca kralja Stanislava Avgusta, ki jc spravil Poljsko na višek moči; prinmca Lubom irskega, potomca prejšnje vladajoče družine, princa Potoekija, prejšnjega pribočnika Pilsudskega in princa Czetvcrtinskija, največjega veleposestnika v centralni Poljski.
Prijatelji Pilsudskega izjavljajo, da bi mogoče restavracija monarhije. ct prav ni popolnoma za-željiva, rešila novo borečo se deželo, posebno vspričo dejstva, da je narodni ustroj tako oslabljen vsled strankarskih sporov, da ne bo parlamentarno postopanje u-spešno toliko časa dokier se ne bo dodobra uravnalo razmer.
V zadnjem času je bilo opaziti precej vznemirjenja v več ali manj nemškem Poznanju, kjer je bil deležen prejšnji vojni minister Malochewski. ki je bil odstavljen ter vržen v ječo tekom majske revolucije, demonstracije več tisoč pristašev, ki so mu poklonili pozlačen meč, namenjen o-brflmbi njegovih prineipijev.
LONDON, Anglija, 26. oktobra. Včeraj je poslanska zbornica debatirala o vprašanju, če so njeni člani udani pijači. Razprava je bila posledica zadnjega govora soeijalističnega člana dr. Salter-ja. ki je baje rekel, da je videl več Članov pijanih v zbornici.
Sir Arthur I lo lb rook je obrnil včeraj pozornost predsednika zbor nice na ta govor ter rekel. <!a je dolžnost zbornice disciplinirati dr. Sal terja.
Predsednik zbornice je predložil nato vprašanje zbornici, a ni-kakega sklepa se ni doseglo radi odsotnosti dr. Salterja
Sir Ilolhrook je s svojo obdol-žifvijo. naperjeno proti dr. Sal-terjn. vzbudil jezo socijalističnih članov zbornice in še prav posebno. ko je trdil, da nekateri med njimi nameravajo uničiti značaj poslanske zbornice. Soeijalist i so ogorčeno protestirali, in predsednik je moral pokarati Ilolbrooka.
Finančni minister Churchill, ki je govoril a- imenu vlade, je rekel, da je predlog brez dvoma obrnil pozornost na resno zadevo, tika-jočo se značaja in dostojanstva , poslanske zbornice. (V bi pustili obdolžitve brez odgovora, bi rcs-i no trp"! sloves demokratične naprave.	'
BERLIN, Nemčija, 26. oktobra. — Med Nem čijo in Italijo se vrše že več mesecev pogajanja, da se uveljavi boljši sporazum med obema deželama. Pogajanja sicer ne izključujejo misli na neke vrste pogodbe, vendar pa niso resnična poročila, da nameravata sklicati nemški zunanji min. Strese-rnann in italijanski ministrski predsednik Mussolini nekako konferenco za sklenitev "prijateljske pogodbe". .
Dr. Ulrich, član nemškega zunanjega urada, sc nahaja sedaj v Rimu. 2e vnaprej ni vrjetno, da b: se izcimil iz tega neke vrste sporazum, kot se je na-primer med Nemčijo in Francijo v Thoiry, ker bi se zdrobila splošna rešitev dejanskih problemov med Nemčijo in Italijo vspričo avstrijsko-nemške ga združenja.
Nemško-italijanska pogajanja so se pričela v preteklem januarju, potem ko so prepiri gledt; Južne Tirolske dovedli do napadov Mussolinija ter odgovorov Stresemanna v državnem zboru. Nato pa sta prišli obe strani do naziranja, da je bolj pravilno, če se odnošaje izboljša, če le mogoče.
Povod je bil dan z italijanske strani.
Vprašanja, o katerih se je razpravljalo med obema silama, so bila trgovskega značaja, a pojavila so se tudi politična vprašanja glede ravnanja z narodnostnimi manjšinami.
Vspričo odsotnosti Salterja jc stavil Churchill predlog, naj se razpravlja danes o zadevi. Soci-jalisti pa so bili še vedno ogorčeni radi napada, katerega je vpri-zoril nanje Sir Ilolbrook. Neil MacLean je zakričal:
— Ali bo dovoljena tudi razprava dekanu Inge, ki je prod kratkim opisal člane te poslanske zbornice kot tolpo pijanih lopovov? (Drunken blaekguardsL
Neki nadaljni socijalistični član je nato zaklical:
39 usmrčenih pri eksplc-ziji ladje.
Washington preti s silo.
WASHINGTON, D. C.. L>f). okt. V državnem departmentu so je včeraj nainoignilo, da bodo odposlali veliko mornariško silo, da zopet uveljavijo mir v Nicaragui.
Glasi se, da so se izjalovila vsa prizadevanja, da se uveljavi sporazum med vštaši in vladnimi četami in da je zapretil nato državni department z uporabo sile.
Dotična poslanica jo bila včeraj odposlana iin-v slučaju, da se ne bosta zed i nil i obe strani, bo admiral Latimer izkrcal mornariško vojake, pod kojih nadzorstvom se bodo vršile tistavne predsedniške volitve.
BORDEAUX, Francija, 26. oktobra — Kot poroča posadka neko ladje, ki je dospela semkaj, je eksplodiral kotel na parniku Lloyd Royal Beige črte "Cale-donier", ki je odplul dne 12. oktobra iz Bordeaux v Hampton Roads, Va. Od 43 članov posadke, so se rešili le štirje. Smrt v valovih sta našla tudi kapitanova žena in otrok.
Izgubljen proces.
WASHINGTON, D. C.. 26. okt.
Vrh ovno sodišče je odklonilo zo-petno obravnavo glede testamenta pokojnega Tammany voditelja Crokerja, ki je določal vdovo za edinega dediča. Testament s.r, skušali ovreči otroci Crokerja iz prvega zakona.
— Bil je pijan, ko jo podal to ugotovilo. Bilo je ugotovilo pijanega čl ovca.
Konservativni člani so p»-nt,. stirali in predsednik jo rekel, r>:, ni mogoče pečati se z zadevo hrr< poznavanja dejstev.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr-eba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpofcevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din.....	500 ....	$ 9.45	Lir ..	... 100 ....	. $ 5.05
Din.....	1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	. $ 9.3 )
Din,	2.500 ____	$ 46.25	Lir ...	... 300 ____	.. $14.40
Din.....	5,000 ____	$ 92.00	Lir .	... 500 ____	. . $23.50
Din. ____	10,000 ....	$183.00	Lir ...	- . 1000 ....	.. $46.00
Za poSllJatve, ki presegajo rtesettisofi Dinarjev ali pa Dvstlsoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popast.
Nakazil* po brzojavnem nimamo am sliožke |L~.
IminJeM ▼
Posebni podatki.
Pristojbina ta ispla-Hla unerUkrh dolar, jer ▼ Jugoslaviji In Italiji snaSa kakor sledi :za $25. ali maaji mesek 75 centov; od $25. naprej do $300. pe 3 cente od Tsakeca dolarja. Za večje trote po pi-HMMB dOfOTOTt
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Pkone: oobtlandt «87	JVew YorK, &L X*
___________
GLAS NARODA, 27. OKT. l!)2fi
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
!i
POROKA V KRALJEVSKI DRUŽINI
Owned and Published by fiLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakaer, president.	Louis Benedik, treasurer
Plač« of buameas of the corporation and addreases of above officers: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" ________ "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za Nevo York za celo leta
Za celo leto velja list ea Ameriko
in Kanada ______________$6.00
Za pol leta_______________$3.00
Za četrt leta __________________$1JS0
Za pol leta Za inozemstvo ta celo leto
Za pol leta
$7.00 $3.50 J$7.00 $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda'' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj i« praznikov.
Dopiai bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnika, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _______ _ najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ____Telephone: Cortlaiuh 2876-	___
POLOŽAJ V RUSIJI
Jej gostoljubni. Naši gostje so se domačim trjrrrvcem črno »rrozdjej
H—HWHW I1 f ■ ■ >'n' ' wild II'I
•	UNOUWC03 - t'NOtFWorr. u t
Dne 20. novembra se bo poročil belgijski prestolonaslednik s Svod sko prineesinjo Astrid. kat • ro smairaj.) /n najlepšo princes«, v Evroni.
Dopisi.
Barberton. O. ! sobranje od društva Zvon. Ši. 7! Vsem Slovenci.'m v J iarberton. j-fsKJ. Vs<m se lepo zahval ju jenu «>.. ki ste ameriški državljani, na-j in ob priliki jim bomo vrnile.
\ reiue imamo precej mrzlo, ta ko iia je najbolje sedeti pri peci in prebirati dobre časopise, med katerimi je eden najboljši! <J!as Naroda. < >n ima dobre do pisnike. ki res stvarno poročajo Včasih mi ]»ride v roke tudi Ante rikanski Slovenec, in prosil; !>
j žirijam, da vrši velik politični h hod v nedeljo :{1. oktobra ob 7 [zvečer v dvorani S. S. 1). Domo ina. \ vaši m interesu je da Mi
Odstraiijenje Leona Trorkega in Kameneva i/, članstva političnega urada komunistične stranke je vrglo precej luči na komplicirani politični položaj.
Dejstva so naslednja: — V pričet ku tci^a me sue a so pričeli opozicijski voditelji, na čelu jim Trocki in K;e mene v, z odprtini bojem, da dobe podporo delavskih mas za svojo politiko vspričo bližajoče se konvencije komunistične stranke.
Boj je divjal približno deset dni, ko je opozicija na- T
enkrat kapitulirala ter izdala kratek preklic, kater -a j:,avzovl-
.	1	^	..John (iarbor, tajnik.
so pozdravljali v inozemstvu in v ruskem administraeij-
skein časopisju kot j>opolno zmago administracije.	Cleveland, Ohio.
Za kulisami pa so se se vedno vršila podajanja med	x*\ro,1na Stalnica v j dopisnika iz dolina. ki sliši na
t	, , .	i * • vHjindti valu vse | ouka /.i m- une Tone izimd Th-ih-i di l>i J->
obema skupinama. Obvladujoči faktor t oh razprav jej.,.- slov,,,.-,, in sl„v,,,u,. v ci,v,l! l,„l. js,^ ZZl .t, vtli-bilo spoznanje obeh strank, da sta se približali razkolu, j,UI(lu in «»k«dit-i. da pridejo v ne-[ko klohase. ki jih napiše. niso z;, ki bi lahko porušil komunistično zgradbo.	Idrijo 31. oktobra v telovadnico , prebavit in človeka prej trebili
x>	, ,	, *	; s N"- I).. kjer se bo vršilo preda-j boli. preden do konca nrebere
Bojno razpolosseuje so je vsle.1 teg» umaknilo k,,n- v.,,je o ltmM bra.skih ,«»1-! „lk,. .mi »ZL E.,*, promisu, in nobenega dvoma ne more biti, (la je vpriz i- pornili organizacijah in njih bo]-i fare; tudi on piše take r-en'-e. da lila administracija kot zmagujoča stranka vs(« mož^e ,liskiI' sUla<lih z vidika vrhovne-: niso za v lin. iiripore, da pridobi sodelovanje svojih nasprotnikov ki f	'w'+	' "^».v vsem. posebno Petr,
, . . .	L	. 1	,m;' zv<'z- IVedavatelj je dr. V. -T. Z-a-i! — Članica društva Zvez
Mvljucujejo par najbolj zmoznih moz sovjetske unijo *(Kern, član s. X. Čitalnice. Priče- <•■. št. 170. -ISKM.
Opozicijski voditelji so hoteli storiti to, a obsiaja- •i,rotl«Vi,1,i» oh dru-ri mi P°-
Ja je temeljna težkoča, namreč razlika v nmeniu uie-.U ! V» i - - i t t ,
r .. .	.	.	o1^" r?iIo m se objavljeno, da bo <;. urednik: _
politike, katero liaj sprejme ruska socijalističlia dr-j imela Čitalnica predavanja vsak j Poljedelske in industrijske raz-Žava.	j mesec, zadnje mesece aprila. Prvo m a ve v raznih mestih in okrajih
! -predavanje bo na vsak način po- i so končane za letos. Obiskal sem
domačo razstavo našejra okraja
Porterville, Calif.
Trocki in njegovi tovariši, ki so prepričani, da Vi -i-	•	. .
, . .	1 1	' iltt J i neljivn m primerno za današnje
sedanja sila Rusije koncentrirana v rokah mestnih de-! čase. ko se i d iko piše o bolniških
1 avcev, so skušali kapitalizirati svoje mednarodno revo-;- K>™ n-nn more o tem
lueijonarno razpoloženje na tak način, da porazilo ad- ! p?vedati flovo1^ iz lastno
, ■ * i. • • i ■	-	i nje. kakortudi iz zgodovine dm
mmistracijo, ki posveča vec pozornosti zahtevam kme- ^i, podpornih bratskih orjraniz«-
tov ter narodnim potreb a 111 Rusije.	■ «• i j. TJotovi smo. da bo naštudira1
Dejstvo, da ni bila opozicija uspesmu je popolnoma!'" v™1™"*- in
• ^•i j . . , ...	..	I marsikatero ureiirreevalno bese-
opravieilo administracnsko politiko, »ki odirovaria uri- i i ♦
1	^	\ tu jci 1 >i i — do. katere mi sami ne moremo re-
bližno željam preostalih devetdesetih	odstotkov prebi- y- zadostno gotovostjo. Preda-
valstva.	vanje mora zanimati vsak"ira, k>
.. ,	! s*' brijra za društveno živlienje Razlika v nazorih pa je ostala, in opozicija upa še J posebno po društvene uradnike.
»edno, da se bo mestno delavstvo preje ali pozneje pri- Slovenska Narodna čitalnic?: družilo njenim nazorom.	Iloče na vsak način podajali pr:1i-
m • ♦ •	, . . r„ , .	,	k° našim Sloveneem in Sloven
lo pojasnjuje, zakaj je Trocki v zadnji uri sprejelika,n. dsi (lohijo SVPl,,,i5l> ob.orje
svoje reservirano stališče, čeprav je bil pripravljen u- i'' naših vsakdanjih težkočah in
goditi administraciji v toliko, da je obljubil da se ]30 ; vprašanjih, ki ne morejo mimo
vzdržal vsakega agresivnega govora in akcije tekom	bi se jih dotaknili v
,	^	i ekonomičnem zivljeniu. Kdor bo
konvencije stranke.	|f.ledn vsem teill prednvmiiem. bo
Značilno pa je ob istem času, da je pred dvema 'lo,,i1 i)re{*°.i potrebnega obzorja dnevoma obnovil svojo delavnost kot načelnik koncesij-^	.
....	-	J ! Za Slovensko Narodne ( italmeo:
sLrPirn L'nimr<ii»	!
Janko A. Tiojrelj.
predsednik
jako pohvalno izrekli o lc«ri in krasoti našega kraja, samo hudi vročini niso vajeni, ki vlada pri nas po cele mesece. Povabili so tudi nas na njihove domove. Obljub ne moremo delati, toda ob u-godni priliki vas obiščemo.
Letošnji pridelek grozdja v Ca-liforniji je manjši od lanskega. Tudi cene so nižje; domačih pre-knpeev ni. tisti pa. ki pošilja grozdje skozi "Kaisin Association" v daljne kraje, nikoli ne ve. kaj bo za svoj pridelek prejel. Naj navedem samo en slučaj, in takih je več. Nedaleč od nas živita dva brata Dalmatinca (imen ne objavim). ki sta pred šestimi leti zasadil:! oralov vsakovrstnega M4* ceni. trtja in minulo leto sta prodala'
to jo Ziufandel in AUcaute po 73 do	dolarjev za tono. Druge j
vrste grozdja, "Red emperor" pa sta poslala T vagonov vsaka kara nosi okrog !."> ton skozi Ilai-
Peter Zgaga
jako neraziskana
\frika je še sin Association v druge kraje, in dežela.
namesto prieakovanega čeka za Uaš zadnjič je poročalo časo-
svojo pošil.jatev sta prejela tako-' pisje. da še vedno žive v Central-
zvani "li«'d Tape" in drugo: Vaša ni Afriki ogromni kuščarji, ki
pošiljatev ni izplačala mešetari-1 tehtajo po dvajset ton in so dol-
je (commission) in prevoznili gi po sedemdeset čevljev.
stroškov ter src nam dolžni dva Xeko drugo poročilo javlja,
tisoč dolarjev! Neverjetno, toda da žive v pustinjah Madagaskar-
resnično! Letos >o nekateri bolj ('iv.i« °sli-
previdni, ker grozdje Je dobra1 Pr,v1 k™**"" sr P°<lala
i Mad agaskar ameriška eksj>cdiei-
.ja, ki namerava jioloviti ali po-
»treliti nekaj takih divjih oslov.
Pot v Afriko oziroma na >Tada-
hrana za perutnino in za prašič katero robo se tukaj dobi po niz-
,]. K. Siiuonich
Novice iz Jugoslavije
0?ješki podžupan obsojen na za por.
Te dni ^e j4- vršila v Osijeku ti skovna }>ravda direktorja tam kajšnje mestne elektrarne inž Montine pi*rtli podžupanu liraro ljubil Sramu. Te <lni je bila raz glašena razsodba. Toženi podžu pan je b;l zaradi razžalitve čast in obrekovanja obsojen na -10 <In: zapora. fiOOO Din. denarne globe 10.000 odškodnine privatnemu tožite! ju in na plačilo tožbenih stroškov. Razprava je vzudila sploš no senzacijo.
Snirt na železniškem ti ni.
V Vrapčn pri Zagrebu je ziilarl ^lijo Kulež prekoračil žeb-znisk' lir. hoteč na delo v Knežijo, K< i ' sta istodobno vozila dva vlaka v smeri proti Zagrebu lm je vlak Južne železnice zagrabil. <_ra težko ranil na glavi, mu zlomil <1» sne nogo nad kolenom ter ga z veli-, ko silo vrgel s tira. Kulež je na mestu izdihnil. Komisija j«1 ugotovila. da se je mož potu sreči! v -led neprevidnosti.
Tatvina n? železnici.
SJeljak fJjuro Memčilo v/. Rako-
Prenos kosti vojvode Putnika. !
Te dni dospe s Krfa in preko Francije v lieograd krsta - ]>o-' •mrtnimi ostanki vojvod" 1'utni k;>. Naslednji dan se vrši svečan pokop, ki se ga udeleži cela via-1 da. Narodna skupščina, vojašlo ter vse koruporaeij'* in š«»le. Po-' kop izvrši sani uatrijarb Dimiiri- ]
/. mnoy<tbrojno asistenco. \i izključena možnost, da bo po-1 irrebni svečanosti prisostvoval tu-' f|i kralj.	i va vrniti v Nemčijo. Zakaj ne
pride srmkaj '. Tukaj bi bil brez boljše in bolj prisrčno
gaskar je dolga. Tn še je vprašanje. Če ho ekspedieija naletela na kakega divjega osla.
Po New York« naj nekoliko pogleda. pa ji ne bo treba hoditi v Afriko.
Izza časa. ko je dospela romunska kraljica Marija v Ameriko, skoro neprestano dežuje.
Da. celo nebo se solzi, ko gleda hlapčevsko udanost nekaterih sto-proeentnih demokratičnih Ameri-
liivši nemški kajzer se namera
plesalec
Tatvina diplomatskega kovčega. dvoma
Profesorju pariške visok«1 šole sprejet, političnih znanosti (Jeorgesu P>I n-4
delu. ki -e je vozil iz Dubrovnika
•	-ii ,	! Dober
proti S ira levu. je hi) men s; ;:
i i	i	t .	1 b'salki :
njem ukraden	koveeg v katerem
, . ,. . .	.. , — (iospodična.
so s(. nahajali	nekateri va/.ni di	1
plomatski akti ter naokrog
Din. v raznih monetah in dii»bi-
' i
leatski potiv list. Tatu zasleiluje sarajevska '»oliejia	I
je rekel svoji
vi b i i zborno plesala, če bi ne imela dveh ovir.
—	Kaj sta ti dve oviri.'
—	Vaša desna in leva noga.
Ponarejeni angleški bankovci.
V Chicagi nameravajo zgraditi
The Rank of Kngland ie <>bve-	največjo in najbolj moderno jet-
stila jug. finančno ministrstvo,	nišnico. kar jih je v Združenih <lr-
da so s<- zadnje čase pojavili v ob-	žavah.
toku jionarejeni baukovei po	Ivo bo jetnišnica dograjena, na i
funtov. Falzifikati so izredno	-e blagovolijo oblasti pobrigati,
peli. radi česar n i i poslovni svet	da ne bo brez stanovalcev.
radi česar naj poslovni svet da viee s« je vozil z vlakom iz Za-j po>Veča tem. J>apkoveem .posebno :
zornost.
greba v Oguliti. Med vožnjo mul ie bila ukradena listnica, v kate-j ri je iitiel sedem čekov za skupni: •/.})< s- k H00 dolarjev, ki jili je pre-l jel iz Amerike. Policija vrši po-j izvedbe.
P
V
lica.
Trojna smrt v Savi.
nsenovcu se je vršila v< se-ivo so se ])oziif> ponoči vra-
Tv'
•a.li učitelja (Irba
m
\* i vod«
;oda ter
I gozdar Mačkič s čolnom preko I ■	1
Iz neprevidnosti obstrelil svojol	v s('!<) l stiee na drugam
zaročnico.	i bregu, se je čoln pre vrnil in so se'
V osijeski okolici je prišel se- vsi trije utopili. Njihovih trupel)
Chicago, 111.
Cenjeno uredništvo: —
skega komiteja.
Te rezervacije z njegove .strani so prisilile adinini- ' racijo k logi( ?nemu k<irakn, <la zadosti javiienin nine- i n ju komunistov, — k odstranjenju Trockega in Kaine- ;
neva iz politieliega urada.	] Prosim za malo prostora v li-1 vadno daje elektrika, pa tudi mo-j
Pregrešila sta se proti disciplini stranke ter se mo- C']^nro,ln- ~ Df1avske raz-|torji na gazolin. Ako si toliko sre-j , . .	j mere so se po vol j ne, samo plače
rata za to pokoriti.
Tulare.	I
Take razstave so leto za letom podobne druga drugi, vendar pa vidiš vsako leto kaj novega. Konjereja je skoraj dokraja prenehala. odkar so avto-trueki, traktorji in eartepilarji nadomestili konjske moči, vendar pa je domače, občinstvo razstavilo letos veliko, število lepih konj. Prvo nagra- J do je dobila dveletna kobila, kij tehta osemnajststo funtov. Drugo premijo pa njena mati, težka! 2200 funtov. Kobili sta belgijskega plemena. Razstavi jenih je bilo | ludi več težkih žrebeev. raznovrstnih plemen, kakor tudi večje! Število starih in mladih oslov.
Mašinerija je bila bolj pičlo j zastopana; očaran pa si bil. ako j -i obiskal vse izložbe razstavljenega domačega sadja. — Mesto Porterville je prejelo prvo nagra- ! do za najboljše sadje.
Tu že celih pet mesecev nismo • imeli dežja in vsako zelenjad, ka-, kor tudi sadje in drugo, pridelujemo s pomočjo umetne irrigacije. Vodnjake imamo izvrtane več sto čevl jev globoko. Gonilno moč na-
Adam Leder. ko je celo noč Il'so našli.
prekrokal nrecej vinjen v svoj vingrad. kier je v večji družbi svoji zaročenki razkazoval svoj novi revolver. Nenadoma je počil strel in krogla je šla zaročenki skozi vrat. Mladenko so prepeljali v osiješko bolnico vendar i< malo npanja. da bi ostala nri življenju.
Sin maroškega sultana seje poročil.
Marokanei imajo čudne navade. Maroške ženske imajo zakrite (braze. Sin maroškega sultana je naprimer dvoril svoji zaročenki že dve leti. pa ni še nikdar videl njenega obraza.
To navsezadnje ni nič poseb-
| nega. Tudi v Ameriki ne posveča-če imatp ; moški dosti pozornosti ženskim KATAR* i obrazom, odkar je vsa pozornost MEHURJA osredotočena v nogah in kolenih.
ali
E Ž K O	|
ODVAJANJE poskušajte

so vsakovrstni
e* j_ i	v New Yorku
Santal Midy -lr.j k;
Naprodaj v vseh | ' '	.
Sedaj hočejo zastavkati izdelo-
vseh 1
lekarn:ih. Taknj prežene bolečine
Če pa bo ^la stvar slabo, bo Trocki lahko rekel: — Well, posvaril sem vas, a me niste hoteli poslušati, in v zadnjem času nisem imel nobenega glasu pri najvišjih sklepih.
Bodoči razvoji bodo odvisni od uspeha ali izjalov-ljenja administraeijske ekonomske politike.
Devetdeset odstotkov ekonomskih zadreg Rusije s«-- lahko stisne v par kratkih besed, — pomanjkanje denarja. -
Rc^^ riar^čajte na "Gin* Naroda", največji
en. dn ti vodnjak neprestano me-, j so nizke, od 40 do 50 centov na j če po sto inčev vode. noč in dan. I uro. draginja pa velika. Grozdje j moreš zamakati 80 in ?eč oralov j je letos cenejše: michigansko se i zemlje. Električni tok od 15 konj-j prodaja po 45 centov veliki bas-iskih moči. pa te stane od sto do" ket. Melje in stiska se ga vsepo-' stopetdeset dolarjev na mesec, vsod« in kakor je videti. Chicagej Vobče pa je za prebivalstvo te-ne bodo še posušili, pa če se vsi j žak udarec to. ker je premalo vo-suhači na glavo postavijo. — Se- | de. in to zaradi preobilih sesalk I daj je pričela sezona veselic in ali "Pumping Plants", zabav in vsa društva tekmujejo Letos je obiskalo našo farmer-1 med seboj, katero se bo bolj izka- sko naselbino več odličnih slo-5 zalo. Tako je tudi naše žensko venskih družin iz San Francisco.'

VifriS.,
i
društvo Zvezda, št. 170 JSKJ i-melo dne 17. oktobra svojo prvo veselico, ki je bila nad vse dobro
(San Frnneiseo se nabaja 272 milj severno od tu. dočim leži mesto Los Angeles 187 milj od nas).
"na vašo službo"
Na Eletrični in Industrijalni razstavi je nekaj posebnega Čajni vrt. Zatem ko boste ure in ure ogledovali nove in zanimive električne priprave in izdelke, ki so razstavljeni v treh nadstropjih, boste z veseljem uživali električno kuhan čaj, pečene piškote in vabljive krofe ter kavo.
Razstava je za zanimanje in vzgojo; Čajni vrt je za udobnost in razvedrilo.
See .New Yorlc Edison Company's Exhibif
Electrical and Industrial Exposition
Gr^nd Centra! Palace Lexington Ave and 46th St Cctobcr 20th to 30th	1 1 am to 11pm
jvalei nakita.
(V zastavkajo izdelovalci na-)kit;i. ho posejrla vmes družba, ki j skrbi za moralo.
V kaj bi se v tem slučfiju obla-
; čile dame t
družbe ?
iz takozvanc visoke
Angleška postava <lo|oča, da mora biti ženska, ki hoče voliti, stara trideset let. Svojo starost mora priznati, predno odda svoj
obiskana. Posebno so se izkazali Ob taki priliki smo Slovenci vse-
jfrlas.
J P»lajror anprleškim kandidartom! Ženskih p-lasr.v se jim ni treba bati!
Moj prijatelj .Tože mi je sporočil naslednjo iz Most pri Ljubljani :
O priliki zadnjega sejma v Ljubljani sta se dva kmetiča i z Medvod pri Fijrovcu jako dobro "nažehtala" in sta zamudila zadnji vlak. Ni jima drupreea pre-ostajalo. ne?o da sta šla peš domov.
Prišla sta jako poz«o. ali bolje rečeno, jako rano domov.
Vedela sta. da bosta njuni ženi jako hudi in sta si obljubila drug drusremu povedati, kako sta bila doma sprejeta.
"Bila je prozno huda" — pripoveduje drupo jutro prvi — "in morem jo potolažiti".
"Moja je bila pa jako dobra", — odreže se drupi. — "čisto nič mi ni rekla." samo vso živino, kar jo imam v hlevu je preklela, rekoč : Prokleta presica. prokleta krava, proket bik, itd.".
r
GLAS XARODA, 27. OKT. 1926
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INrOWMATlON SERVICE — JUGOSLAV BUSEAU
PREISKUSANJE NOVEGA TOPA
■■m
KDO Ji IZGUBIL SVOJ ,4PEVI PAPIR".
Mnogi ljudje, ki *o izgubili svoj. vit), ki jo je sam pripravil in v >rvi državljanski papir" i De-, kateri trdite, pod prisego da ste r rat ion of Intention) vprašuje-j svoj papir izjrubili. , kaj jim je storiti. Odgovor jej 3. KJerk na to 2aprosi naturJ
f :. .	j lizaeijskepa komisarja v Wash-'
1. \ ojdi k najbližjemu sodiWu. jnptonu, da mu dovoli izdati dni-!
jri primer (duplikat) "prvega pa-J pirja". Ko pride dovoljenje, sod- j ni klerk izda nov "prvi papir", za katerepra treba plačati pristojbi-no $1.00.
ki ima pristojnost v naturalizacij, skih zavedali. Povej klerku. kje je bil "prvi papir" izdan in ke-daj ali vsaj približno kedaj.
2. Klerk bo zahteval, da podpišete zapriseženo izjavo (afida-
g
j Pred kratkim so preizkušali v Aberdeen, Maryland, nove topove, ki so namenjeni
;-'kpcjcwooo *
POMOČ SIROTIŠNIM MATERAM.
hrambo. Preizkušnja se je dobro obnesla, milj.
KKnmWOOCl H.
za obrežno o-
Topovi strelja jo 16-inčne izstrelbe na razdaljo 30
V življenju mnogih obvodove- di očetom, ki nimajo zadosti sred-
lih mater prihaja traprieni treno-tek. ko najde, da njen zaslužek ne zadostuje za vzdrževanje sebe in otrok. Tedaj se jI zdi. da se m o-
Litavsko-sovjetska pogodba.
V vzhodno-evropskem časopis- Tallin, to je latiško in estonsko ju se vrši še vedno živa kampa- prestolico.
nja radi prijateljske pogodbe, ki Ta staYek .spravlja vrt,lnost
se je dne 28. septembra podpisa- pogodbe v tem delu Evrope v la v Moskvi med sovjetsko vlado L*ud
k. Bolj moderne po- Veliko Pozomont v vzhodni Evro- kaj. >čajo nikakega naj-|,U , SoVjetskl	«» poveliče-
110 luč, priča ]>a pravilno, ke-ituaeija tu-
stev za vzdrževanje svojih otrok.
Opazuje se splošna tendenca čim dalje več povišati znesek, ki , se podeljuje za vsakesra otroka, ra zatekati k edini odpomoči. da- Toda v dvajsetorici držav se ne
Si ji srce poči ob sami misli na daje več kot $30 na mesec za dru-|m LitHVsko- Pogodba je vzbudila1 ko nestanovitna je še to. Ločiti se mora od otrok in sta- žino treh otrok viti jih v kak zavod. V tem tre-|vt;,Ve ne dolo
not kil pa država posega vmes s višjega zneska, marveč popušča-|Vali njen l,ome,,i- da i* to zo-svojo pomočjo in nudi materi ta- jo kakemu dobrodelnemu ustav« I !'0t ,wpch miroli"bn'' boljševiške kozvano "pokojnino" ki ji 01110- llaj ustanovi. kolika pomoč je po-iVnanje l,oIitike-poea, da drzi otroke pri sebi. jrrebna. V nekaterih državah je- Poveličevanje tega uspeha je Materinska pokojnina (moth- ameriško državljanstvo predpo- sovo<Ja razumljivo. zakaj da so je ers- pension) ni milogfina. ki po- ?0j za podelitev podpore, nekje!* »prejemom Nemčije poravnala ni/nje. ampak nekaj, do česar je pa sp 7afcteva le nastanjenost v,kriza v Li-ri narodov se gotovo mati zakonito upravičena. 42 u- dotieni državi.	n<a n,ore šteti v dobro sovjetski
nijskih držav je dosedaj vzako-| Državne vlade so se prepričale VCnanji	^reba je tedaj
nilo postavo o materinskih pokoj- <1a se jJm . ^	d ;, uspehov kjerkoli.
urnah „, z njim, omogoenje 130 re k- 0m0p0L,Ujej0 nadaljevanje! Sovjetsko-litavska pogodba je tiso? otrokom, da jih mati drzi pri (lružinskega sožitja. Stane mani vznemirila osobito Poljsko. Zakaj sebi. Skupno število otrok, ki po- vz(!rževati otroka pri matep. s pogodbo se obeta Litvi več ali
r ROJAKI POMAGAJTE!
A. r'
NOVICE IZ SLOVENIJE
Xekatrre države svoje pomoči, le obvdovelim materam, marveč vsem materam, ki potrebujejo pomoč za svoje otroke. Tudi matere v blagoslovi je-j nem stanju dobivajo pomoč v fie-storiei držav. Ena država — To- družinskega življenja in matcrin-
go ga oskrbovati v javnem zavo- mi,nj l,rik,'ito ruska pomoč v vi-
vprašanjn. ki velja v
1023 vsi)k otrok v zavodu
trebujejo tako pomoč, je pa mno
go večje bržkone 3.">0 000 do 400 V Vr ........Jonskem
. „ jdu. \ mestu Xew ^ ork je leta	nhKPra
' * - st;)l	Kovnu še vedno kot odprto. Polj-
ne omejujejo ^8.40 na mesee (ločim le neka j,ska ^ na to st™»	občutlji-
čez $1.1 je stalo vdrževanje otro-	va" ka-iti teritorij Vilne leži k a doma.
Poleg tejra nikak zavod
ta-
; ko. da z njim Poljska preprečuje na sve "l'IvkteM st'k in(''l Litvo in sovjet-
lorado
nudi slično pomoč tu- ske ljubezni in oskrbe. PLAČE KOKGRESNIKOV IN SENATORJEV
'»M 10.
tu ne more otroku nadomestovati,
j \ rh tega se je v tej točki so-
I vjefska diplomacija vedno izra-jžala zelo naravnost za litavske interese in 1 i ta vsko-bo 1 j šev i šk a zvc-
Po zadnjem zakonu o stroških za federalno zakonodajo, dobiva vsak zvezni senator po $10,000 plače na leto in povprečno po *r>30 /a potne stroške. Vlada jim tudi plačuje nekoliko pisarniških pomočnikov. Senatorji, ki so načelniki raznih odsekov, imajo dostikrat mnogo tajnikov in pisarjev na razpolago. Drugi senatorji, ki niso odsekovi načelniki, imajo pravico vsak do štirih pomočnikov — enega klerka ob plači $3300, pomožnega klerka ob plači $lf>40, enega ob plači $1830 in dodatnega pisarja ob plači $1520. Tz budžeta se tudi pokriva-
za datira še iz prve dobe litavske
--i samostojnosti. Njena osnova pa
jo drugi stroški senatorjev, kakor popolnoma samo negativna. Liza papir, tiskovine, brošure itd. j'Ta je edina izmed držav, nasta-Člani posla u. zbornice (House lil' na ozemlju nekdanje earsk** of Representatives) tndi dobiva- Rusije, ki nima s sovjetskim te-jo plačo po $10.000 na leto. kakor ritorijem direktnega stika. Zato tudi približno $400 za potne stro- se ne boji >:a svojo eksistenco, ka-Ške. Zakon ne določa števila ]>i- kor ostale baltiške države, sarniških pomočnikov ki jih po- še več. zdi seji. da njeno samo-slanec sme najeti na račun bud- stojnost ogroža Poljska v večji žeta. ali v proračunu «e nahaja meri nego sovjetska Rusija. Xje-postavka od $1.760,000 za klerke.' Ua naslonitev na sovjetsko diplo najete od poslancev, tako da pri- macijo je tedaj zolo enostaven raba ja približno po $4000 na vsake- 4".lin> jra poslanca za plače njihovih
tajnikov. Kakor v senatu, se iz budžeta poravnajo stroški za papir itd.
NEKAPJ KAR VSAKA DRUŽI NA MORA IMETI DOMA.
V vsaki družinski shrambi za leke bi se morala uahajato stekle-ničica vodikovega peroksida (hydrogen peroxide), ki jo jo dobiti poceni v vsaki lekarni Peroxside služi v dvojno svrlio. Služi materi za disinfieiranje (razkuževanje ran in prask otrok in pomaga gospodinji odstraniti nekatere madeže. Kadar se rabi v to zadnjo svrlio. je treba vedno pome-
Z litavsko-sovjetsko pogodbo pa so nezadovoljne tudi ostale baltiške države, osobito Lat vi j« in Estonska.
Sovjetska vlada je že pred ča-__i som predložila baltiškim drža-
- .. ,	, ...	.. 1 vam, da lirično z njo pogajanja
.sati peroksid z nekoliko amoiuja-	i	....... J ..
. /	. . _ , , , .. % svrho, da se zaključijo prtja-
ka (ammonia). Prav dobro sluzi	-	r.,)*--, , »
, .	,	, teijski pakti. Laitiske države za
:-.a odstranitev madežev iz vsake- ,,, .	.
i take pogodbe niso pokazale praga blaga, ki se ne da oprati, ra-' „„„ ____ • - ,	-
. ...	1	, , vega nagnenja 111 ker se drže an-
znn ako bi barva pri tem trpela. ,„1	+ ••
... . .	' , ' gleske onjentacije v vnanji poh-
zlasti madežev vsled kave. krvi. f;L • v , +	.	'
......	... '.tiki- vrh tega so baltiške države
pota. barvil (zlasti na svileninah) -	iti •	,
in krvi	1	sklenejo eventualno ta-
' . .	. . . pogodba s sovjetsko Rusijo
Pomoči madež	z nekolikimi • , .. , .
. . .	. ... .skupno in ne vsaka posamič, kar
kapljami peroksida 111 amonijaka ____. • ^	.
11	J , pa zopet ni povseei moskovski
.Tladi. ki vidi v zvezi med balti-
in splahni potem z vodo.
Kovčeg, ki je potoval 11 let.
t, , . ,T jskimi državami vedno ost. nnner-Fenima Muln-a .	,	1
jeno zoper sebe.
Vojaška evidenca mestne občine sarajevske je prejela te dni obvestilo, takoj za obvestilom pa kovčeg s prošnjo, da se zaboj in predmeti, ki se nahajajo v njeni, izroče rodbini v svetovni vojni
Za bolezni in ^olečitie
PAIN-EXPELLER
padlega vojaka
iz Sarajeva.	,	. „ . .
... . . .	. ... , Kadi teh naeelmh razlik pocra-
Mulic je padel na ltahjalifcki	T u • • t v
r • 1 1	-	, - »janja med baltiškimi državami in
Fronti leta 11)15., njegov koTceg „ , „ 1 , i	,
..... .	. ..	, sovjetsko vlado niso mogla prav
pa je bil shranjen v vojaških sKla-	, ...
^ ... . / . .. ..Jiapienovati nikar pa da bi do diseiii v Bratislavi ter ie prišel	„„	-■»
„	" . .vedla do pozitivnih rezultatov.
nazaj v Bosno po celih enajstih t ;forei.„ .1 i , tZ rr . .	, . ,, i^tavska vlada pa se je pogaja-
letin. \ njem je bilo nekaj oble-	. . ^	. ,
f _ . ^	. 1. * 1 I 8 Posebo.l m s tem ter s sklepom
1 ke, perila in tndi par čevljev, ka-
I pogodbe vznejevoljila tudi Lati-
Trcnuik«!
bU rif. t fkt ar. Zdr. Ar.

Prijatelj v Potreb«
tere je vzel padli borec z doma s^ko in Estonsko.
seboj k vojakom, zmanjkala pa j Pogodbam na vzhodu povečini
je medpotoma srebrna ura. kate-(Ue pripisujejo posebneira pome-
ro navaja vojaški protokol, in ki nf- OSobito pa lip trajnosti. Xe-
i je. kakor iz-Ieda, na tem kompli-,ki flipl0niat rnski obljubi, pri-
ciranem, dolgem in mučnem 11 •tf "a	UtVl tolmar'iI na ta
'lAt	. . . . 1 nacm, ces. da bi Rusi takoj, ako
j traj.aj°Cfem Potovanju izginila jbi Poljaki zaspdH Kovnif> / .
v tuji zep,	tavsko prestolieo, zavzeli Rigo in
Izpeljava vodovoda v Hrastniku.
Te dni si je komisija, obstoječa iz zastopnikov občine in inženirjev. ogledala v Pleskem. Praprot-nem. Hrastniku in Studencih teren. ki bi prihajala v poštev z;i zgra«Ibo občinskega vodovoda.
A' Hrastniku je položaj nad vse itjroden, zlasti pri deški šoli. kjer izvira več dobrih studencev z zdravo pitno vodo. Ni pa temu tako v ostalih krajih. Izjemo tvorijo Studonei. toda edini uporabni tamošnji studenec je last TPD. Treba bo veliko dobre volje in sodelovanja vseh interen-tov, da se bo vodovod izpeljal v obče zadovoljstvo.
Življenje in umiranje v Ljubljani.
Glasom zdrastvenega izkaza 111 est ne jra fizikata se j- v dobi od 1. do 7. oktobra v Ljubljani rodilo 20 otrok (11 moškega. 0 ženskega spola), med temi 1 mrtvo-rojenec. umrlo pa je 8 moških in Ct žensk, skupaj torej 14 oseb in sircr: ;"> oseb za ostarelostjo. 2 za boleznijo na srcu. 1 za jetiko. "> oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. 1 oseba pa je izvršila samomor. Izmed umrlih so 3 o-sebe dosezle starost od 70 ]et. Na nalezljivih boleznih sta oboleli 2 osebi : 1 na legarju in 1 na dušlji-vem kaši ju.	1
Ogenj v Rožni dolini.
Zvečer je začela goreti takozva-na Ambroževa šupa polepr kapelice v Rožni odlini. Ogenj je zanetila bržas zlobna roka in šupa je pogorela do tal. Viški gasilci, ki si prihiteli k ognju, niso imeli kaj reševati. Škode je okrog 10 tisoč Din.
Tragična smrt davčnega uradnika Gorinška.
Že doi^o pogrešanega vpokoje-nega davčnega nadnika Gorinška iz Celja so našli v gozdu pri Smartnnem v Rožni dolini obešenega na visokem hrastu. Pokojni je šel v smrt v hipni blaznosti. Že dolgo časa je bilo njegovo obnašanje zelo čudno.
Okraden uradnik.
V gostilni Rudolfa Korbarja v Zagorju se je pred dnevi oglasil hrvatski govoreč človek, ki se je predstavil za krojača in prosil za prenočišče. Neznanec pa je naslednjega dne že navsezgodaj zjutraj izginil, ne da bi vprašal kaj in koliko je dolžan. Ob-etnem je v gostilni stanujoči železniški uradnik Rudolf Novak o-pozil, daje šlo s tujcem tudi par novih čevljev.
Raznoterosti.
Legitimističen list na Dunaju.
• Z Dunaja poročajo, da izide prihodnje dni prva številka novega dnevnika 'Viribus unitis". ki bo' zasledoval izključno legitimistič- '
ne tedenee ter bo deloval za vzpo-l t | | sta vite v stare monarhije. Glavni-
I
co za podjetje sta žrtvovala princ
|
Sikst Farmski in grof Beaufort.'
Glavni urednik lista bo bivši, ; osebni žurnalist cesarja Karla j AVerkmann, njegova pomočnika j (pa uradnik dunajskega ministr- J stva von Zessner-Spitzenber<jr ter j mornariški pisatelj Schloss. T.ist 1 bo propagiral med drugim tudi misel podonavske federacije.
Kirurgija in zapor.
Profesor pl. Eiselsberir jc imel te dni na Dunaju predavanje o temi. ki bi jo lahko označili kot j sodno kirurgijo. Med drugim jej povedal profesor Eiselsberg. da požirajo jetniki prav poirosto razne predmete, da pridejo tako v bolnico. Ker je izbira prav majhna. požirajo arestanti večinoma žlice. Eiselsberg je pokazal neke-j Lra pacijenta. ki je požrl prvič Tri ; žlice, od katerih se je ena v čre-' vesu tako za pičila, dri je bilo črevo popolnoma zaprto. Zato ni preostalo dmsrega kot o]>eraei-ja. ki se je tako dobro posrečila.-da je mladi mož kmalu nato zo-J pet laliko kradel, vsled česar je' prišel nato zopet v ječo. To pot je požrl štiri žlice. Tudi v tem slučaj« se je operacija tako dobro posrečila, da je prišel paci-| jent kmalu nato po isti poti kot prvič v operacijsko dvorano. To| se je ponovilo še enkrat. Pacijentj je močan mož in trdi. da se po-| čuti popolnoma dobro. Seveda pa izprleda njegov trebuh malo čudno.
Koncem meseca septembra je zadela našo ožjo domovino nesreča, kakoršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
Y ž*rovskih, poljanskih in polhovgrajskih hribih je divjala grozna nevihta, ki je dosegla svoj višek s tem, da se je nad nesrečnimi kraji utrgal o-blak. Polj anšica^ Sora, R.ačeva, Gradiščica. Bo-zna, Malo voda, Brebrovnica, Ločnica so prestopile bregove ter uničevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in žal tudi človeška življenja.
Cez noč so bili izpremenjeni v jezera in puščave prelepi naši kraji: Žiri z okolico, vsa Poljanska dolina do Škofje loke, Pohlov gradeč in vsa Grada-ška dolina do Viča, dolina Brebovnice od Lučne do Gorenje vasi, dolina Ločnice in še mnoge druge.
Ogromno škodo je pa napravila tudi na Viču, v Kožarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini, v Gameljnih. v Črnem grabnu, v Izlakah itd.
Cez 40 hiš je uničenih, odplavljenih ali popolnoma zasutih; nešteto mlinov, žag in drugih poslopij je pa tako poškodovanih, da jih je treba podreti. Prebivalcev teh krajev, ki so vsled zasu-Lih cest odtrgani od sveta begajo okoli brez strehe, brez hrane in obleke in preplašeno kličejo: Na pomoči
Ljudstvo, ki je v teh krajih že leta ! 924 toliko trpelo, si je rešilo le golo življenje in zre s strahom v bodočnost.
Naša dolžnost je pomagati tem siromakom.
"Glas Naroda" je začel nabirat«* sklad v ta namen.
Vsi darovi bodo poslani na magistrat stolnega mesta Ljubljane, ki že upravlja ameriški sklad za Oom slepcev.
Vsaka pošilj atev bo poslana s pristavkom; če jc namenjena za popljavljence v splošnem ali izrecno za poplavljence te ali one vasi.
Upati je, da se bodo rojaki nujno odzvali temu klicu ter zadostili svoji bratski dolžnosti.
Londonska sveta cesta.
Camomile Street nazivljajo Londončanje sveto cesto. Tu je namreč središče vzhodno-azijske trgovine z umetninami in zbiralci smatrajo ta kraj za svojo Meko. Milijonarji kakor tudi pri prosti ljubitelji umetnin Iščejo tudi ek-stitičnih dragocenosti. Bogastvo Ca mobile St recta še nikdar ni bilo ocenjeno, tako pravi neko poročilo o tem fantastičnem kotu velemesta. Tu so bronasti kipi Bude. očrneli od stoletnega prah«, tam zopet režeči se maliki in strašne podobe raznih božanstev iz tibetanskih samostanov.
Svete svetiljke. ki so stoletja svetile na čast Budi. binglja.io tu na stropu malih prodajalnic. v katerih je nakopičenega sličnega bla^a.
Trgovci Camomile Streeta imajo svoje naknpovalce v najbolj oddaljenih krajih Azije, kjer z budističnimi meniki in tibetanskimi lama barantajo za tempeljske zaklade, katere potem pošljejo na londonski trpr.
Indija. Kitajska. Perzija m Japonska so glavne dežele, iz katerih se stekajo ti zakladi. Dragoceni 6ali in drugo blagp iz kašmirja leži tu v temnih prostorih, pred-ni pride v prave roke in nato v modne trgrovine
Ena najbolj romantčnih figur { te pravljične dežele umetnin je S. 1 »humgera, najstarejši in najuglednejši trgovec na tej cesti, kateri ima tudi mnogo zasluir. da j s«' je indijska umetnost v Londonu upeljala. Prepotoval je ves svet in najredkejše azijatske u-metnine so šle skozi njegove roke.
Umobolni streljal iz okna na ljudi.
Neki 35-1 etni zidar v Nizzi je bil te dni izpuščen iz umobolnice, j Ko se je povrnil domov, so zbeža-j li vsi njegovi sorodniki iz stanovanja. Ko je tako ostal sam. je nabasal lovsko puško, odprl okno ter začel streljati na mimoidoče, od katerih je trojico ranil, enega pa ubil. Policija je cesto takoj zaprla. Toda vsi poskusi stražnikov. da bi se nmobo'neniu približali. so bili zaman, ker ie stre-'
i
ljal neprestano dalje, obenem se i pa spretno skrival za oknom. Po-1 klicali so ognjegasce. ki pa tudi
niso imeli večje sreče. Končno ie i
1
uspelo enemu od njegovih sose- J d o v, da je nesrečneža ugnal z rn-vol verski m strelom, ki ga je smrtno zadel v glavo.
Gotova odpomoč zz. slabo prebavo in želodčne nerede.
Dob; se novo zdravilo, ki hitro in gotovo deluje.
Z<lrnvn!kl se čudijo kako liitro to novo zdravilo, zvano Nuffi-lono, odstrani slabo prebavo zabasanost. om«>i!eo. rla-
vobole, slab duh In želodčne nerede.__
Nupra-Tone povrne novo življenle in moč Iztrpanim živcem in mišicam. I >e!.t r<!.--čo kri, umirja živce In čudovit« poveča moč- vzdržnosti Nuga-Tone daje o-življajoč spanec, dober apetit\ dobro prebavo, ruden stol ir. človfelta uožlvlja v vseh ozirlh. C*e se dobro ne počutite, tedaj Je vaSa dolžnost, da poskusite Nujra-Tone. Je prijetna z:t vživati in takoj se boste počeli počutiti boljše. Če vam j<-Se ni predpisal va5 zdravnik, pojdite takoj k lekarnarju in kupite steklenico Xuga-Tone,
Izdelovat el ji Xug<? T-ne vedo taJio dobro kaj je ista vstanu storiti za va« v takih filučajih. da prisilijo vse lekarnarje, da za njo Jamč- jo in vam povrnijo d« -n:;.r. če niste zadovoljni. Off!ejte si jamstvo na vsakem paketu. Priporočena, jamfena in naprodaj v vseh lekarnah. ____—Advt.
Kje se nahaja moj brat TONY LIKOVICH. Pred dvema letoma se je nahajal nekje v Cali-forniji. Prosim cenjene rojake, . če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi pošlji. ali pa naj se sam javi bratu John Likovich, Box 62, Onnalinda, Pa.
<\1x 27—20^1
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje: kdor kaj prodala; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeK —
MALI OGLASI
v "G las Naroda".
IŠČE SE DRVARJE
za sekati drva za kemikalije po 1. novembru, riača $2.25 od klaf-tre. — Clawson Chemical Company Ridge way, Pa. (Frank McCherney.) C2x 26.27)
POZOR ROJAKI I
Prosti pouk glede državljan-stva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med X. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski loli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
ADVERTISE in GLAS NARODA
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE
IN HRVAŠKE REGALUE, PREKORAMNICE, TRO-BOJN ICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVTNŠEK,
331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA.
izvršuje nakazila,
j New York, N. Y,
potnike.
___
GLAS NARODA, 27. OKT. 192&
BELA NO C.
ZGODOVINSKIEOMAN. , j \ Za "Glaa Naroda" priredil O. P.
/
12
(Nadaljevanje.)
. }
Orlov pa je trdno vzdržal njegov pogled:
—	Naj ga blagoslovi Bog, cesarska visokost.	,
—	Malo je ljudi, Gregor, —• je nadaljeval Peter razburjeno, — K ohranijo na tehtnici nevarnosti svojo težo.
Orlov se je visoko vzravnal.
—	Cesarska visokost je lahko potolažcna, Orlov ne omaga nikdar.
Peter ga je prijel za roko.
—	Torej, prijatelj moj, — je odvrnil ginjen, — brez številnih besed se ti zahvaljujemč. Eno tolažbo pa ti lahko dam. Če padeš ti, bo padel še večji s teboj vred. — in ta sem jaz sam.
V istem trenutku so se odprla težka srednja vrata dvorane. Grof šuvalov je stal na pragu.	/
Z močnim glasom je oznanil:
—	.'sjeno veličanstvo, carinja, želi sprejeti eesrski visokosti.
Katarina je presenečena stopila naprej. Njena pahljača se je
zamotala v zaveso in verižica se je strgala. &e predno se je mogla skleniti kneginja Daškov, je dvignil Orlov pahljačo ter jo podal veliki kneginji.
Peter ni zapazil tega dogodka, kajti poln skrbi jc pohitel proti Su valovu.	/	j
—	Kako stoji? — je vprašal poluglasno.
—	Le tipati, eesarska visokost, — je odvrnil grof. — Bog je bil z nami, a *vojo sveto ltusijo. Scrčin je dosegel skoro nemogočo stvar. Carinja je mehka in njene moči so strašno popustile. Nov čas w poraja na ruskem obzorju.
Peter je globoko vzdihnil.
—	Pojdiva, Katarina. — jc rekel z mrzlično nestrpnostjo. — Jgra se pričenja.
*
Orlov in kneginja sta ostala sama.
Gregor Gregorjevič Orlov je sledil velikoknežjemu paru in profu z očmi. dokler niso izginili.
Nato se je ozrl smehljaje na rnično, nežno žensko, ki mu je segala komaj do ramen, na to mlado, temperamentno in zaljubljeno žensko, katero je lahko brez napora premotil in ki ni bila v bistvu zanj nič dru*r«'ga kot lestvica, po kateri bi se dvignil v krog veliko-knežjega dvora ter se kot prijatelj Petra približal Katarini.
Nasmehnil se je. In vendar je vedel čisto natančno, da se določa tam notri njegovo usodo. Veroval pa je v sebe in svojo srečo tako trdno, da je videl v tej uri odločitve pred seboj le bodočnost in da je že jKizabil sedanjost, obenem z malo kneginjo.
—	Gregor, — je rekla razžaljena od njegovega molka.
Predramil se je.
—	Kneginja ?	"
Njene temne oči so visele preseče na njem.	r
—	Ali mi nimaš ničesar reči?
—	Dober večer, kneginja. — je odvrnil Segavo.
—	Kaj si storil v pretekli noči? — je vprašala očita je. — Ali se prav nič ne kesaš, Gregor, svojih grehov in svojega izdajstva nad menoj?
Zrl je dobre volje na njene temne lase, na njena ramena, katera je v neštetih nočeh pokrival s poljubi.
—	Kesati? — je odvrnil. — V mirnejših časih ne boš sama se-be razumela. Gregor Orlov in kes!
Dvignila je glavo ter prisluškovala. Od daleč je zvenel mogočni glas metropolita: — In odpusti nam naše dolgove . . .
Kot inačica se je pri vil a k njemu. Zlato njegove suknje je hladilo njeno vroče čelo. Tam notri je prežala smrt in ena sama beseda umirajoče ženske med dvema omoticama ji je lahko iztrgala ljubčeka, katerega ni mojrla pustiti in po katerem je kričalo njeno mlado In nemirno srce.
—	Ti si človek s srcem tigra, — je šepetala s pojemajočim glasom.
Orlov se je veselo nasmehnil.
—	In vendar me ljubite, — prevzišenost?
Dvignila je k njemu svoje vlažne oči. Tudi ona je mislila na skrivne grehe, na blažene ure. v katerih je bila brez odpora, brez volje njegova.
—	Jaz ne morem drugače. Gregor. — je regla udano — Moje bedasto srce te ne more pustiti.
Zopet je prišel na uho obeh glas duhovnika:
—	Kajti tvoje je kraljestvo, moč in krasota, v večnosti. Amen
*
Skočila sta narazen. Novica o tem, kar se je vršilo tam za trdo zaklenjenimi durmi, je moral prodreti ven. Od vseh strani so vreli hkupaj, dvorni uradniki, častniki ruske garde, grof Bariatinski. maršal grof Razumovskil. generalni pribočnik Petra. Gudovič, vrhovni konjušar, grof Nariškin in neštevilni drugi. Prustorno dvorano so napolnile stotine in stotine. Težko in moreče je ležal zrak na vseh.
Dolgo in dolgo so čakali tako. Nikakega poročila ni bilo od znotraj in nikdo ni vedel, kaj bo prinesla prihodnja ura
Čuj! Iz sob Elizazete se je približal šum in čuti je bilo glasove. Lakaji so odpirali vrat. Skozi jipalir, ki je bil takoj stvorjen je pri-Htel Peter ijs takoj za njim Katarina, Šuvalov, kancelar Voronzov in metropolit.
Smftnobled, s stisnjenimi pestmi in mrzličnimi očmi je pohitel P-ter daleč naprej. Naenkrat pa se je obrnil.
—	Po milosti božji. — je zadonel njegov glas rezko skozi tiho r.nožico, — Mi, Peter Tretji, car in samodržec vseh Rusov.
Dvignil ae je vihar.
Peter je sovražno motri! množico.
—	Kdo se smeje? — je vprašal za vratno..
Kneginja Daškov je pohitela k Katarini ter se, žareča od veselja, priklonila pred njo. Iskreno jo je dvignila carinja ter jo poljubila.
—	Sedaj, — je nadaljeval Peter, ki se je vzravnal, z očividno porogljivostjo, — sedaj je šla k svojemu velikemu očetu, carinja Elizabeta. Ali je res mrtva, Ivan Ivanovie, za večno mrtva?
—	Da. veličanstvo, — je odvrnil Šuvalov, — v Bogu zaspala.
—	Tn jaz. — je vzkliknil Peter, — in jaz. ubogi, preganjani veliki knez. sem res ear? Nobenega očesa nad menoj? Nobene roke na meni, da me potlači v prah? Gospodar nad celim narodom, nad življenjem in smrtjo?
OTflTaal.Trrdf Raztimovsfo je stopiP-na^rej/g^njim no se gnefJi jTflrdni častniki. V blesku sveč so blestele zelejrie uniforme, pošite z
#.idLS**1^' Stokaje ie omahnil;Bozumovš);Tnfl tti* »TI •	1 if "v ■"■ ■11 *--«■ -*f -W-*-t- -r --—ti 11 .v. j—-
kolena m vm so sledili njegovemu vzgledu.	—
—	Milosti j i vi gospodar, — je rekel maršal. — Sedaj bpmo z dvojnim veseljem umrli vojaške smrti, ko imamo zopet na svojem čelu cearskega vojskovodjo.
—	Hvala vam, — je odvrnil car ošabno ter dal častnikom znamenje, naj se dvignejo. Navidez ni niti videl, kako so pomagali staremu in bolnemu maršalu na noge.
—	Pojdite sem, Orlov, — je zaklical svojem prijatelju, — ti si mi prinesel srečo. Moj stotnik boš, moj pribočnik, vedno v moji bližini^X'estitam ti, Gregor, ruski car ti je naklonjen. — Poljubil je mladega častnika, ki je stal pred njim kot kip, na obe lici.
Pri teh besedah mladega carja je zopet zašumelo v dvorani. Nehote so se pričeli gnesti vsi naprej ter ujeti pogled vladarja, Orlov, nova zvezda, — in kdo bo naslednji? In koga bo zdrobil blisk carske nemilosti? Na prste bi jih lahko pošteli one. ki imajo čisto vest, ki niso napravili možu tam, ki drži sedaj v svoji loki njih srečo ali pogibelj, življenja za pravcat pekel, njemu in njegovi zaničevani ženi, tuji Nemki, ki je sedaj carinja.
(Dalje prihodnjič.)
Ivan Bežnik:
Z Narod, ki izumira,
ar
\/ (Nadaljevanje)	prvotno na Alaski. Poleg lova na
wihem so lovili tudi ribe v rekah Lasje Eskimov so vranje črni, in jezerih, kar delajo Eskimi i gladki in trdi, ko konjska griva, Alaske in severni Indijanci
ki rastejo čisto po svoji volji. Na	dandanes. Pozneje se je del teh
vzhodni obali jih sploh ne striže-	Eskimov — bogve iz katerega vz
jo; z vrvico jih zveiejo, da jim	roka — -pomaknil po rekah na za.
ne padejo čez obraz. Le otrokom	padno ali na severno obrežje. Bolj
jih poreže jo tu pa tam. Ženske pijejo lase v trd oop na
vrhu glave. Žene z vzhodne obali zaio so morali misliti na dnugač-
jih zvežejo z usnjatimi jermeni, a one z zapadne obali <z barvani m trakom. Mlade deklice zavežejo lase z rdečim, a če imajo nezakonskega otroka z zelenim trakom, žene s plavim, a vdove s črnim trakom. Če bi se slednje rade zopet poročile, združijo črno barvo z rdečo, one pa, ki izgubijo upanje, da bi se poročile še kdaj, nosijo bel trak.
Cop lae» vrhu glave, to je potio« slednje Grenlandlcinje, ki pa mora biti trdo zvit in moleti kolikur mogoče v zrak. Posefono veliko važnost na to polagajo mlada dekleta, godna za možitev, in zasukajo pogosto lase s tako sik), da dobijo že zgodaj plešasta mesta na glavi. Tudi E^ikimo ima precejšnjo mero nečimiurnosti. Čudno in skoraj neverjetno je, kar pripovedu-jejo poznavalci razmer, da ženske rade umivajo lase v svoji vodi in da rabijo to vodo za " parfum'7, ki <pač ni za evropske nosove, Poznavalci pripovedujejo mnogo stvari, ki pričajo, kako ravnodušni so Eskimi v tem pogledu, a bojim se, da tri s popisovanjem teh, uropal oitatelju vse simpatije do tega ljudstva.
Pravijo tudi, da so matere i prejšnjih čajsih otroke oblizale, m da bi jih umivale in da so pri is. kanju uši vsako posebe pojedle kar spominja na opice.
Naj govori zopet Hans Edge: — Jedo iz iste iposode, iz katerr so poiprej jedli psi, sne da (bi jo po mili, žre jo mrčes s svojega telesa in teles druigih, sploh so mnenja da mora vse, ikar pride iz »nosa pasti v usta. —
Komur se zde te posebnosti Es. kimov spodtakljive, naj pomisli, kakšno je moralo biti vsako ljua sfrvo, ko se je nahajalo v tej višini razvoja, na kateri stoje darte* Eskimi. —
Kajak in orolje.
Površno opazovanje bi privedlr marsikoga do mnenja, da stoj' Eskimo na nizki kulturni stopnji: če ga pa opazujemo natančneje, pa pra vidimo v drugačni luči.
Ljudje, ki so dames mnenja, da stoji belo pleme po svojih iznajdbah visoko nad drugimi plemeni. Če bi preštudira>!i raarvoj življenja Eskimov in .spoznali njih orožje in orod je, ne bi več trdili tega.
Zaživite se v življenje ljudi, ki žive na aiegostoljubnem in p ostem obrežju dailjne dežele, brez stika Z ostalim svetoma, brez kovin, ki so navezani samo na to, kar jim nudi okolica. Samo kamenje, lea ki ga izvrže morje, kožuhi in kosti. Toda da dobi kožuhe in kosti, mora premagati živali. Če bi živeli nasekiiki kot Es&imi, zapuščeni od -svoje domovine, pogrnili bi. Eskimo pa se vzdrži, najde tu
zveza z ostalim svetom mu je bila jdo danea le v škodo.
se
ko so se bližali morju, bolj redka so bila na severu gozdna drevesa
na sredstva za izdela\x> čolnov Do tedaj t&o jih izdelovali rz lubja dreves. Ni verjetno tedaj, da so žc na rekalh poizkušali prevleči čolne s kožami živali. Šele, ko je Eskimo dospel do morja, se je domislil, da bi bilo dobro, napraviti v čolnu krov in se zadelati tako da bi voda ne mogla vanj. Tak čoln. ;ki ga imenujejo Eskimi — * kajak ", je bil na ta način gotov. To se nam zdi enostavno, a ie Eskima stalo mnogo dela in napora. Ko so prišli stari Eskimi na morje, so spoznali, da je odvisno njih življenje od lova na tul-nje in mrože. Uporabljali so tedaj Vso moč in ves razum, da so iznašli posebne in čudovite priprave za lov, ki so jih izpopolnjevali bolj in Ibolj.
Da bi streljali z lokom in pus. čico, ko preje pni lovu na suhem, je bilo zdaj pri sedenju v kajaku nemogoče; morali so izumiti metalno orožje.
Prvo so uporabljali puščico s krmilnim peresom, ki so jo imeli rapočetka za lov na suhem. Tako harpuno ali metalno puščico rabijo Eskimi na Alaski še dandanes.
Toda na severu so ptičja peresa izginila in mal, na puščičje pri-rjen mešiček je stopil na njih mesto. To je bilo nujno, da sc tolnjem branili beg ali potapljanje. Da bi. pa zadeta živci puščice )b bolestnem boju in otresanju ne lomila, so napravili konico tako, da se je privezana z jermeni lahko ločila od ročaja. To je bila ta-kozvana blaerepil — mešičja puščica, katere se poslužujejo Eskimi, ki stanujejo ob obali.
Mešiček je narejen iz galebove-'ga m žiro a. ki ga napihnejo in postiše. V njem je luknja, da ga lahko napihnejo.
las tega se je počasi razvilo najvažnejše 'lovsko oTožje Eskima, harpuna z vrvico in lovilnini mešičkom. Da bi ulovili velike morske živali, &o pritrdili na pušči c -ie vedno večje mešičke. Ker pa o veliki mešički radi večjega »račnega odpora zmanjševali moč in daljavo meta, zato so meh pri-*rdili na puščic je z vrvico in so ga pri metu pustili na krovu čolna ter ga zagnali v vodo šele tedaj 5e je bila žival zadeta.
Kopjišče (držaj} delajo Eskimi rz rdečega naplavljetiega lesa, neke vrste sibirskega borovca, ki je težak in trd. Na koncu držaja je pritrjen^ močna koščena ploščica. na tej pa je dolg koščen roži-ček iz mroževega okla, pritrjen na držaj z jermeni tako, da se kost pri močnem sunku nagne na stran a ne zlomi. Ta roži ček se ujema z luknjico v ikoniei hanpune, ki je tudi napravljena iz mrotževih i- ali narvalovih oklov in okovana z
di svojo srečo in zadovoljstvo. — železom. Konica hanpune visi na
vrvi in 'je Oborožena z nazaj o-brnjenimi Kanrlji, da tem bolj go-
Veliko je število izkušenj, po	tov<o obtiči tam, kamor <zadene
katerih so prišli Eskimi do tega.	Poleg tega je napravljena tudi
Jcar danes imajo in vedo. Zanimiv	tako, da dob*.stranjo ležo, kakor
je raizvoj. ki jih je pri vedel do te-	hitro.«e je namerava tulenj pfre-
J?a . . ..............5ti. Ta konte a je pritrjena na dr-
nem rož&leu; na ko^jiSŽe pa' je prih-jena tudi vrvica.^ "
Kadar harpuna zadene, tedaj se rožice k nagne, konica harpune se sname in se loči z vrvico vred od kopjišča, ki pliva na vodi, dokler ga lastnik zopet ne ulovi, medtem ko tulenj s konico v mesu in vrvica z mehom plavajo po vodi dalje. To je bistroumna iznajdba : :bogve koliko rodov jo je preizkušalo.
V Grenlandiji rabijo dvoje vrst harpun. Ena se imenuje unak, ki ima na. spodnjem koncu koščen gumb in je daljša in tanja ko druga, ki se imenuj^ ermangnak in ima spodaj dve koščeni perutnici, ki pa ni tako pripravna, ker jo veter, če prihaja od strani, kaj 'ahko nagne v stran.
Vrvice delajo iz kože plavega tulnja ali mroža in je dolga do 16 merov ter pol centimetra široka.
Mešiček je napraivljen iz kože nekega drugega t utaja, ki ga sle-ejo. ogarajo, zvežejo kožo pri glavi in pri stranskih udih, da ne izpušča zraka in jo posuše.
Za usmrtitev napadenega tulnja imajo sulico aruguviak. Ta i-ma kopjišče ki je napravljeno iz mehkega lesa in koščeno, z železom okovano konico. Koščena ko nk-a je iz jelenjega rogovja ali narvalovih zob. Da je tulenj n» zlomi, je pritrjena na kopjišče tako, da jo je mogoče nagniti.
Poleg tega uporabljajo tudi puščico z imenom uufit, za lov n-ptice. Kopjišče je iz mehkega le-<<a, konica je železna (v prejšnjih 'asih koščena) ; j>oleg tega ima kopjišče v sredi tri stransko ležeče in naprej štrleče konice iz ro-rovja. z močnimi, nazaj obrnjeni, mi kavlji. Če sprednja konica ne zadene ptiča, tedaj leti kopjišče mimo, a zadene ga ena srednjih konic.
(Dulje prihodnjič.)
London se pogreza.
Tla, na katerih jc sezidan London, se glasom navedb strokovnjakov pogrezajo. To dejstvo potrjuje tudij znani angleški geolog in arheolog George Morrell. ki trdi. da se je London od ne^-litske dobe usedel že za petdeset čevljev, za deset čevljev pa, odkar so stari Rimljani zasedli želo. Morrell je izračunal, da 1 -do v 75 tisoč letih vode Severnega morja pokrile dom svelega
w^moT^^r^eifr	15*1 na.Sme^

Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled nage dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati
najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne brsoparnlke.
Tudi nedržavljanl samorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti
ai morajo dovoljenje aH permit la Washlngtona, bodisi ca eao leto ali 6 mesecev In se mora delati pro-finjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost ▼ Washing« tan, D. C. na generalega naselnl-škega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo SL julija, 1926 «e nikomur več ne pofilje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilee osebno, bodisi v najbliinji naselnl-Ski urad ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kedo v proinji »prosi. Kdor potuje ven brei dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz
Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojce la starega kraja, saj nam prej ptSe u pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuSCenlh ▼ tem letu 870 priseljencev; toda polovica to kvoto Je določena za amertSke državljane, ki šele dobiti sem startle la otroka od 18. do 21. leta In pa aa poljedelske delavca.
AmerlSki diavljani pa samorejo dobiti sem žene in otroka do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati profiojo v Washington.
Predno pod vzamete kaki korak, pliite
FRANK SAKSER STATE BANK
Sretanje parniko" - Shipping N««*
0.	oktobra: DtuUchlud, Hamburg.
m. oktobra:
Majestic, Cherbourg; Do Gi Havre; Luetsow, Bremen. 1 Novembra:
Reliance, Cherbourg, Bremen. 8. novembra:
Bereng&rta. Cherbourg; Bocham-beau, Havre; Pres. Kooeevelt, Cherbourg. Bremen.
C. novembra:
France. Havre; Homeric. Cherbourg; Muenchen. Cherbourg, Bremen,
1.	novembra: Derffllnger, Bremen.
1C. novembra:
: Mauretanla, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen.
12.	novembra: Cleveland, Hamburg.
13.	novembra:
Paris, Havre; Leviathan, Cher-
bourg; Olympic, Cherbourg, Bremen. Bremen.
1S. novembra; Suffren, Havre. -
17. novembra:
Aqultanla. Cherbourg: Prec. Hard« lng, Cherbourg. Bremen.
It. novembra:
Martha Washington. Trst; Westphalia, Hamburg.
20. novembra:
MaJeaUc. Cherbourg: Btuttaart. Cherbourg, Bremen.
24. novembra:
Bereng&ria. Cherbourg; La Savotab Havre; George Washington. Cherbourg, Bremen.
26.	novembra:
Albert BaJlin, Hamburg.
27.	novembra:
France, Havre; Homeric. Cher* bourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 1. decembra:
Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
Veliki božični izleti
v
JUGOSLAVIJO
fajucčji parnik_ sveta.
Pridružite se skupinam svojih rojakov, ki letujejo »l„. niov za tnržičue praznike na na>ih velikih paruikih. Trije Izuu-d tiajUrijsib paruikov na >vi-iu mi pripravljeni, da vas prevedejo v udobnosti (ni /.ineruib i«t*uuh. V J. razredu do ZAGREBA in nazaj $J<>6. in več BEOGRADA in nazaj $206.50 in več Miglasuo k partiikmu. HOMERIC — — 27. novembra OLYMPIC- — 4. derrmbra MAJESTIC — 11. derembra (Največji pamik na svetu.) Potniški izvrdenri bodo vas spremljali ter vse uredili.
NADAIJM VELIKI PAKXIKI ZA VAS Belgen*nd, Lapland, Pennland. Zeeland, Arabir, last Ited Star (*'no. v Antwerp. T«-densk» odplutja. VI LAHKO DOBITE DOVOLJENJE vlade Združenih držav. «1h greste v stari kraj ter zagotovilo, da se vrnete v Združene države. Vprašajte vaše pooblaščene agente ali —
RED STAR LINE WHITE STAR LINE
1 Broadway.	New York City
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PARNULI NA OLSM
FRANCE 6. NOVEMBRA
PARIS 13 nov. — 4 decembra
*	HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE
Kabine tretjega razreda * umivalniki in teko6o ved« ca fc 4 ali • oeeb. Francoska kuhinja In pijača.
19 STATE STREET
NEW YORK
ALI LOKALNI AQENTJE
SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ki izidejo oktobra meseca. • ~
1.	Velika pratika za leto 1927.
2.	Iz skrivnosti prirode — poljudno
znanstveni spisi.
3.	Juš Kozak; Beli mecesen — povesti.
4.	Vladimir Levstik: Kladivo pravice —
povest i* vojne dobe.
Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki «ra je naznanil takrat, ko je plačal naročnino.
Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive.
- CENA 4 KNJIGAM JE

n.
so
Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno tvoio in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga
ne poide.
Vsa tozadevna pisma naslovite na:
"GLAS NARODA" 82 Cortlafidt Street,	Hew York, H. T.