108. številka. Ljubljana, v petek 12. maja XXVI. leto, 1893 SLOVENSKI MROD. m nlb3iq o -».•itfb" '*' I« h a j a vsak dan «vr««er, iiimli nedelje is praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meiec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gli. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tlaka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Orednifitv« in upravniBtvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij' oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. XII. seja dne 10. maja 1 898. leta. Konec) Deželnemu odbora izročile so se v primerno rešitev nastopne prošnje, oziroma, da o njih poroča v. bodočem zasedanji dež. zbora: i. Prošnja občin Studenec, Iškavaa in drugih za izločitev iz zdravstvenega okrožja Šmarije in ustanovitev samoatoj nega okrožja; nadučitelja Jož. Božja na Blokah za zvišanje plače ali osebno doklado (naj jo izroči dež. šolskemu svetu); posestnikov v Bušinjivasi, občine Suhor, za podporo za napravo vodnjakov; županstev v Št Vidu in Podragi za podporo za napravo dveh kalov (napajališ:) na Nanosu (naj dovoli primerno podporo iz kredita za vodo Todne naprave); posestnikov iz Malene, Koprivnika in Zameškega za uvrstitev poti mej Kostanjevico in Zameškim mej okrajne ceste; podobčine Lučne za izločitev iz občine Trate in ustsnovitev samostojne občine; podobčine Rakek za izločitev iz občine Planine in ustanovitev samostojne občine; podobčin Žilce, Osredek, Otave in drugih za izločitev iz Lož-kega sodnega okraja in priklopitev Cerkniškemu sodnemu okraju; občin Černomelj, Petrovavas, Kot in Semič za napravo vodovoda. Na dnevni red prestopilo se je preko prošnje gosp. Val. Prevca v Kranji za postavno pomoč proti poškodbam vsled jezov v Kokri. Dalje bo se rešile nekatere prošnje za podpore za napravo vodnjakov in so se po kratkih debatah, katerih so ae večinoma udeležili poslanci iu-tereairanib občin, dovolile nastopne podpore: Podobčinam Selšček in Begunje v okraju Logaškem ae dovoli 3000 gld. podpore iz deželnega zaklada za napravo novega vodovoda po predležečem načrtu in je izplačati ta znesek v dveh jednakih obrokih in sicer: prvi kadar se polagajo cevi, drugi pa po dovršenem delu in ob jednem proti pogoju, da ae zavežeti obe podobčini Selšček in Begunje, da se smejo spojiti cevi Bezuljaškega vodovoda z vodovodnimi cevmi v Begunjah po vzgledu Bezulja-Bkega načrta. Občini Ribnici dovoljuje se za napravo vodovoda podpora v zneaku 5000 gld. iz deželnega LISTEK. Gostilna ob veliki cesti. (Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik.) (DaUe.) — Poglej, starec, pristavil je Bnemaje ž njegovih rok vrvico — zapomni si, da aem ti priza-nesel, vešl — GolobČek moj, Naum Ivanič, zajecljal je ginjen Efrem: — Gospod vas bo za to poplačal! ■ t Akim je zravnal zatekli in hladni roki in šel proti vratom . . . Naum je najedenkrat, kakor pravimo, ožidovel — to je, postalo mu je žal, da je izpustil Akima .. . — Prisegel ai, veš, zakričal je za njim. Akim ae je obrnil, pogledal na okrog po dvorišči in žalostno dejal: Imej vse, nenadlegovan na veke ... z Bogom 1 i v In tiho je atopil v spremstvu Efremovem na cesto. Naum je mahnil z roko, ukazal izpreči in se vrnil v hišo. , vf- Kam pa greš, Akim SemeniČ, ali ne k meni? vzkliknil je Efrem, videč da je Akim zavil z velike ceste na desno . .. zaklada in sicer tako, da ae prva poiovica deželnega prispevka izplača tedaj, ko ae začne polagati cevi, druga pa tedaj, ko se vodovod izroči javni porabi. Za napravo vodovoda od vrelca pri Stajah v trg Vrhniko in ras Hrib dovoli se iz kredita za vodovodne naprave podpora 3000 gld. Te podpore prva polovica izplačati se ima, ko se začno polsgati cevi; druga polovica pa, ko bode voi ovod dogotovljen. Mestnemu županstvu v Koč' t j i se dovoli za napravo vodovoda, čegar stroški i> proračunjeni na 38.000 gld , podpora 6000 gld., katerih polovica ae izplača, ko ae prično pokladati cevi, druga pa, ko bode gotov vodovod. Dr. Emilu Klimeku na Eledu se kot zdrs-viščnemu zdravniku na Bledu dovol' podpora 100 gld. Poal. Lenarčič poro v .menu upr. odseka glede naprave trtnic za poMnutn ne ameriške trte. Nasprotno nasvetom, katere je at vil v bolj obširni meri dež. odbor predlaga ipr. <;d *: Deželnemu odboru se naroča da vprašanje, bi li ne kazalo trtnice za vzgojitev požlahtnenih ameriških trt v naši kronovini naprivljati — na vae strani temeljito pretresa in prete ta, ter v prihodnjem zasedanji o vspehih poroča; za potreben poskus se v ta namen dovoli kredit do 1000 gld. Posl. Pfeifer priporoča, i aj se vzprejmejo predlogi, kakor jih je stavil dež.iodbor: Via. dež. zbor naj Bklene: 1. ) Dež. odboru se naroča, a v avrho naprave pepinijer za vzgojitev požlahtnenih ameriških trt odredi, kar je treba. 2. ) Vlada ae naprosi, .a za te trtnice podeli podporo ter brezplačno prepusti ameriilfe ključe in ukoreninjene trte iz državne trtnice pri Kostanjevici. 3. ) Za napravo trtni pepii in za plačo trtnoušnega komisarja dovc se svota 3.000 gld. iz deželnega zaklada. Pri glaBovanji pa se a vzprejel predlog upr. odseka* Posl. Kavčič poroi v imenu npr. odseka glede uvrstitve v Bistriški m cestnem skladovnem okraji ae nahajajoče obč'oake -jest ki se v Kori-tenci zveze z knez Schonburgovo zasebno gozdno cesto in stika v Knežaka z okrajno Cesto Sv. Peter* Trnovo, mej okrajne ceste ter predlaga, da bo ta — Ne, Efremuška, hvala, odgovoril je Akim .. . | Gledat grem, kaj žena dela. — Pogledal boš potei . . . Zdaj pa bi moral iz radosti — radi tega . . . — Ne, hvala, Efrem . Dcbro je tudi tako. Z Bogom 1 In Akim je odšel ne oziraje ae. — Ejl Dobro je tudi takol rekel je poparjeni cerkovnik: in jaz sem Še za njega prosil! Tega nisem pričakoval, pristavil je nejevoljno — ker aem prosil za njega. Fej! Spomnil se je, da je pozabil vzeti nož in lonec ter ae vrnil v gostilno . . . -aum je ukazal izročiti mu njegove stvari, a še mari mu ni bilo, da bi ga pogoatil. Popolnoma nejevoljen in popolnoma trezen prišel je na svoj dom. — No, kaj je — vprašala ga je žena — ali si našel? — Kaj našel? rekel je Efrem — seveda aem našel, tu je tvoju posoda. — Akim? vprašala j«' žena a posebnim naglasom. Efrem je prikimal. — Akim! In kakšen gosjak jel Jaz sem prosil za njega, brez mene bi moral giniti v ječi, občinska cesta uvrsti mej okrajne ceste ter da se naroča dež. odboru, da ukrene vse potrebno. — Se vzprejme. Posl. Kersnik poroča v imenu upr. odseka glede prenaredbe §§ 3. in 7. deželnega volilnega reda z dotičnim načrtom zakona. Vsled ustanovitve sodišča v Cerknici, treba je bilo prenarediti točko 5, § 7. volilnega reda. Pri tej priliki so se prenaredile še nekatere druge točke in se predlaga nastopni načrt zakona: Zakon z dne......, veljaven za vojvodino Kranjsko, zadevajoč delno prenaredbo volilnega reda za dež. zbor vojvodine Kranjske. Po nasvetu dež. zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Člen I. §§ 3. in 7. volilnega reda za deželni zbor vojvodine Kranjske z dne" 26. februvarja 1861. leta, drž. zak. št. 20 sta v svoji zdanji besedi razveljavljena in se odslej glasita tako : § 3. Za volitev poslancev iz mest in trgov so: Deželno stolno mesto Ljubljana jeden volilni okraj; a) Mesto Idrija jeden volilni okraj; b) Kranj, Škofja Loka, skupaj jeden volilni okraj; c) Tržič, Radovljica, Kamnik, skupaj jeden volilni okraj; d) Postojina, Vrhnika, Lož, skupaj jeden volilni okraj; e) Novo Mesto, Višnja Gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško, skupaj jeden volilni okraj; / j Kočevje, Ribnica, skupa] jeden volilni okraj. § 7. Za volitev poslancev iz kmetskih občin so sodni okraji: 1 ) Ljubljana, Vrhnika, skupaj jeden volilni okraj; 2.) Kamnik, Brdo, skupaj jeden volilni okraj; 3 ) Kranj, Tržič, Škofja Loka, skupaj jeden volilni okraj; 4) Radovljica, Kranjska Gora, skupaj jeden volilni okraj; 5) Postojina, Logatec, Senožeče, Lož, Bistrica, Cerknica, skupaj jeden volilni okraj; 6.) Vipava, Idrija, skupa) jeden volilni 'okraj; 7.) Novo Mesto, Kostanjevica, Krško, skupaj jeden volilni okraj; 8.) Trebnje, Zatičina, Žužemperk, Mokronog, Litija, Radeče, skupaj jeden volilni okraj; 9.) Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, skupaj jeden volilni okraj; 10) Črnomelj, Metlika, skupaj jeden volilni okraj. Člen II. Ta znkon stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi. Člen III. Izvršitev tega zakona naročeno je Mojemu ministru za notranje reči. pa ne, da bi mi bil ponudil Čašico žganja. Uljana Fe-dorovna, uvažujte vaaj vi mene, dajte mi kozarček | Toda Uljana Fedorovna ga ni uvaževala in ga spodila izpred očij. Mej tem je sel Akim s ti umi koraki po ceati proti vasi Lizabete Prohorovne. Nt 8e še mogel dobro zavedati; vaa njegova notranjost je drhtela, kakor človeku, ki je ravnokar ušel gotovi smrti. Kar verjel ni svoji prostosti; s topim začudenjem je gledal polje, nebo, skorjance, trepetajoče v toplem zraku. Včeraj, pri Efremu, od kosila ni spal, dasi je ležal nepremično na peči; začetkoma je hotel z vinom zadušiti nestrpno bol razžaljenja, nemir besne in onemogle jeze ... ali vino ga ni moglo popolnoma premagati J srce je bilo slabe volje, in začel jo premišljevati, kako bi povrnil svojemu zlodeju... mislil je Bamo o Naumu. Lizabeta Prohorovna mu ni prišla na misel, o Avdotji sploh misliti ni hotel ... Na večer je žeja po maščevanju prikipela v njem do vrhu:ica, in on, dobrodušen in slaboten človek, pričakal je z mrzlično nestrpnostjo noči ter pohitel, kakor volk za plenom, z ognjem v rokah uničit svoj bivši dom ... A zgrabili so ga in zaprli . . . Nastala je noč. česa ni premišljal to strašno noč! Težko je uaslikati z besedami vbo, kar se godi v Načrt zakona ae je vzprejel brez debate. PobI. Lenarčič poroča v imenu upr. odseka o prošnji kmetijske podružnice v Št. Jerneji za podporo za ustanovitev žrebetišča. Poudarjajoč, da je v Št. Jarnejskem okraji konjereja najbolj razvita, predlaga: Podružnci C. kr. kmetijske družbe v Št. Jarneji dovoli se za zgraditev stavb za žrebetišče podpora 1000 gld. iz deželnega zaklada. — Se vzprejme brez ugovora. PobI. Mu mik predlaga, naj ne poročilo o podržavljenji Kaminske železnice koj izroči fin. odseku in naj se vse prošnje, ki bi še došle, odslej izroče dež. odboru v rešitev. Oboje se vzprejme in ae sklene aeja ob '/43 uri. _ XIII. seja dne 12. maja 18 9 3. leta. Tudi današnja seja vršila se je povsem jednostavno in stvarno in se je rešilo poleg doli navedenih točk še nekaj drugib točk dnevnega reda. 0 razmerah dež. muzeja govoril je posl. dr. Tavčar jako sarkastično želeč, da se kaj stori za reorganizacijo in so se oglasili za besedo še nekateri drugi poslanci. Vzprejelo se je mnogo predlogov in resolucij k poročilu dež. odbora o zdravstvenih in šolskih razmerah in o dež. zavodih Pri šolskih zadevah oglasil se je posl. Hribar, dokazujoč, da vlada meri še vedno z dvojno mero. Seja trajala je do 2. ure popoludoe. Ob Vali- uri otvori dež. glavar g. Dete I a sejo kotistatujoč sklepčnost zbornice. Zapisnik zadnje seje se prečita in potrdi. Poročilo deželnega odbora glede določitve gotovega časa za vsakoletno sklicanje deželnega zbora, (pril. 71.) se izroči upravnemu odseku. Posl. Višnikar poroča v imenu finančnega odseka o načrtu zakona gl ■ o osuševanja Ribniških in Kočevskih dolin. Po kratkem uvodu, v katerem poudarja potrebo, da se dovrfiijo potrebna dela, se prestopi takoj v podrobno razpravo dotičnega načrta zakona, ki Blove: Zakon z dn6......, veljaven za vojvodino Kranjsko, ob odvajanji poplavnih voda. v li'buiških in Kočevskih kotlinah. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazuiem tako: § 1. Osuševalna dela v Ribniških in Kočevskih kotlinah se izreka za podjetje, katero je izvršiti iz deželnih |>ripomočkov, s pogojem, da k na 12.000 gld. proračuujeni potrebščini prispevajo dižavni iztioljftevalui zaklad v zmislu državnega zakona z dne 30. junija 1884. I, drž lak, št. 116, s petdesetimi odstotki, udeležene občine z desetimi odstotki in Trbovel|sko društvo za |>remogokop z desetimi odstotki. Pri razdelitvi občine zadevajočih pris|>evkov, vračuuiti je znesek 300 gld., katerega je že zagotovila občina Ribnica, v na to občino spadajoči pri-Bj>evek. Prispevek udeleženih občin razdeli mej nje deželni odbor, ako se občine same ne morejo v tem oziru sjediniti. § 2. Natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kedaj pričeti ter nadaljevati in kako voditi človeku v takih treuotkih, vse muke, katere trj)i; tem težje je, ker so te muke pri trpinu samem brez besed in neme . . . Proti jutru, pred prihodom Nauma z Efivmom, postalo je Akimu nekako lahko . . . Vse je propalo! pomislil je . . . vse jo šlo po vodil . . . in mahnil je z roko na vse . . . Ako bi ne bil rojen z dobro dušo, postal bi bil v tem hipu lahko zločinec; ali zlo i bila Akimovu lastuost Pod udarcem nepričakovane in nezaslužene nesreče, v dimu obupa, odločil se je bil za zločiu; juetresel ga je do dna, in ko se ni posrečil, ostavil je v njem samo globoko utrujeuost . . . Čuteč svojo krivdo, odtrgal se |u s Brcem od vsega posvetnega in začel bolestno a iskreno . . . moliti. V začetku je molil šepetaje, na koncu pa je, morebiti slučajuo, vzkliknil glasno: Gosjiod! — m soLu bo mu zalile oči. Njegovo misli bi se bile gotovo spremenile, ako bi bb mu bilo pokoriti za včeryjftnji poskus ... a dobil je nujedeukrut prostost . . . iu šel je ves pobit, toda miren, da se sestaoe s svojo polživo ženo. Dom Lzabete Prohorovne je stal poldrugo vrsto od ujeuo vasi, na levi od poti, po kateri je šel Akim Pri ovinku, vedočemu h gospodski naselbini, je obstal . . . potem pa je šel mimo. Sklenil je najprej iti v svojo prejšnjo kočo k staremu dedu. (Daljo prib.) gradbo, kako je nakazovati v izplačilo prispevke državnega i zboli fieval nega zaklada in dežele, in kako srne vplivati vlada na napredovanje podjetja, pridržano je posebnemu dogovoru mej vlado in deželnim odborom. § 3. Ako bi troski tega podjetja ne dosegli 12.000 gld. proračunjenega zneska, znižati je prispevke izboljSevalnega zaklada dežele, kakor tudi udeležencev (§ l), razmerno temu, kar se pribrani. § 4. Da ae vzdržujejo sagradbena dela, osnovati je upravnim potom vodne zadruge posestnikov tistih zemljišč in naprav, katerim so ta dela v izboljševanje in obrambo, ter je uravnati prispevno dolžnost zadružnikov v zmislu deželnega zakona z dne* 15. maja 1872. 1, dež. zak št. 16. § 5. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno, izvršiti ta zakon. Po kratki debati, katere se udeleže poročevalec Vi Sni kar, dež. vlade voditelj baron Ilein, posl. Pa ki ž in dež. glavar Detel a se vzprejme načrt zakona v vseh treh čitanjih. Vzprejela se je tudi resolucija posl. Pakiža: Dež. odboru se naroča, da se pri razdelitvi občinskih doneskov ozira na posamezne vasi, katere ta odpeljava vode nič ne zadeva. Posl. dr. Tavčar poroča o zgradbi ceste Hr i b- S od r a ž i ca. Upravni odsek je bil mnenja, da ne gre vzprejeti predloga, kakor ga je stavil dež. odbor glaseč se : Vib. dež. zbor izvoli skleniti: 1.) Okrajnemu cestnemu odboru Ribniškemu se dovoliuje, da sjne v tamošnjem skladovnem okraji za obrestovanje in amortizacijo posojila za izvršitev cestne zgradbe Hrib-Sodražica od leta 1894. naprej skozi 40 let razen one priklade, katera bode v pokritje potrebščine za kurentno vzdrževanje cest potrebna in katero bode po dotičnih zakonitih določilih od slučaja do slučaja dovoljevati, pobirati daljno 8% priklado na vae neposrednje davke z izvanrednim! dokladami vred. Upravni oilaek temveč stavi predlog: Dež. odboru se naroča, da naj po cestnem odboru najprej dožene, koliko je zanesljivo pričakovati obljubljenih prostovoljnih doneskov iu da naj potem predloži novo poročilo, v kojem naj se ozira tudi na prostovoljne doneske. Posl. Pa ki ž. utemeljuje v daljnem govoru svoj dodatni predlog, ki se glasi: Vender se pa deželnemu odboru naroča, da predloži dotični zakon v Najvišje potrjenje, in da ae razpiše konkurenčna razprava. Poal. M urni k podpira predlog gosp. Pakiža ker je oesta jako |>otrebna in važua, naj *e torej hitra zgradb* pospeši kar le mogoče. Po kratkem odgovoru poročevalca dr. Tavčarja vzprejmeta se predlog upravnega odseka in do lat u i predlog posl. Pakiža. (Konec prih.) Politični razgled. 1 o t ran -e dežele V L j u b l|j a n i, 12. maja. Permanentni odseki državnega zbora. S cesarjevim privoljenjem naznanil je pravosodni minister jiredsedstvu poslanske zbornice, da 8e sklicuje pernmneutui odsek, kateremu je poročati o vladnem načrtu novega kazenskega zakona, na dan 25. maja. Prva seia bo še tisti dan. — Iiuzven tega odseka sta bila še davčni in obrtni odsek razglaSena kot permanentna. Vlada jih sicer Se m sklicala, a kakor se čuje, zgodilo se bo to še tekom prihodnjih du'j, tako da bodo vsi trije per-nr.tti 'i.tni odseki ob ji ln,jm začeli svoje delovanje. Nemška stranka tia Češkem. Doslej sta bili obe nemški frakciji, liberalna in nucijonnloa, združeni v deželnem zboru v jeden sam klub navzlic temu, da sta si v državnem zboru močno nasprotovali. Razumevanje mej klubovimi člaoi sicer ni bilo naibolje, a spretno vodstvo je skrbelo, da ni prišlo do razpora. Sedaj so se menda razmere zelo izjtremenile, zakaj naciionalci so trdno Bklenili, il se popolnoma ločijo od svojih liberalnih somišljenikov in se samostalno organizirajo. V Pragi vrftil se je v |>etek zaupen shod vseh nemško nacijo-r i nI u ili deželnih in državnih poslancev in ta je for-meluu določil, da je takoj začeti organizacijo nacijo-nalue stranke na ČeSkem. Zaffrebihi nadškof. Ni še dolgo tega, kar smo zabeležili govorico, da bo Sarajevski uadškof dr. Stadlur imenovan Zagrebškim nadškofom. Dr. Stadler je najstarejši kandidat za to uieBto, ker se je imenoval koj po smrti Mihalovićovi, a iz začetka nhta hotela o njem nič slišati niti mndjurska vlada, niti hrvatski ban. Sedaj je menda samo še ban grof Klitien-iledervarv na- sprotnik Stadlerjev. — .Budapester Tagblatt" pravi celo, da sta si osobna sovražnika — ali on zastavlja vse svoje sile in ves svoj upliv, da bi preprečil to imenovanje. Mudil se je že nekaterekrate v Pešti in na Dunsji in se je zopet peljal v Pešto. Prav radovedni smo, ali bo kaj dosegel ali nič. Kulturni boj na Ogershem, Magnstska zbornica je po dolgi, velezanimljivi debati napovedala ogeraki vladi boj. V razpravi o proračunu govorilo se je zgol o cerkvenopolitičnih predlogih, katere sta zagovarjala ministerski predsednik VVekerle in naučni minister Csakj. Pri glasovanju je bil sicer odklonjen predlog, naj se vladi ne dovoli proračun, pač pa se je vzprejel z 81 proti 56 glasom predlog grofa Szaparvja, s katerim se obsoja vladua cerkvena politika. Vlada se je osve-dočila, da za svoje cerkvenopolitične namene ne pridobi magnatske zbornice in sedaj je vprašanje, ali bo v interesu dežele odnehala ali pa bo po želji Židov in kalvincev spustila v kulturni boj. T nanje driare. Koburzan je zopet doma. Po daljšem ženitovanjskem popotovanju vrnil se je Koburzan zopet na Bolgarsko in stopil na svoja tla v Svistovu, kjer je bil seveda „sloveBno" vzprejet. Iz Zagreba krenil je Koburzan čez Brod v Orsovo in se ni peljal čez Srbijo, kakor je bilo razglašeno, ker se boji bolgarskih emigrantov. A tudi čez Orsovo je komaj ušel, sko je res, kar poročajo nekateri listi. Poveljnik orožnikov abral je v Orsovi 45 mož, kateri so ves dan stražili parobrodno in železniško postajo in delavsiio kolonijo. Vsakdo bo je moral natančno legitimirati, nekaj sumnih elementov pa so orožniki deli pod ključ, baje ker je bolgarska vlada naznanila, da je bilo v Orsovi vse pripravljeno za atentat na Koburžana. JVemška kriza. Sodeč po pripravah, katere delajo posamne stranke in vlada, moglo bi se reči, da bo volilni boj tako srdit, kakor še nikdar poprej. Vsa Nemčija je razdeljena v dva tabora: jeden je za vojaško predlogo, drugi proti njej. Vlada se angažuje za vojaško predlogo tako, da se zanjo boje* najboljši privrženci, ker vedo, da bi bil ves sistem poražen, ako zmagajo opozicijonalne stranke. Tudi cesar Viljem se je že jako odločno potegnil za vojaško predlogo in sicer — kakor navadno — dosegel ravno nasproti tega, kar je hotel Njegova grožnja, da ne bo odnehal, ampak z vsemi sredstvi deloval, da doseže kar hoče, je naredila na volilce jako slab utis. — Vse stranke so že razglasile svoje voMske oklice* in socijalisti so tudi že postavili svoje kandidate za 110 mandatov ter s tem izdatno prehiteli svoje nasprotnike. Glavno pozornost obuia postopanje svobodomiselne in katoliške stranke. Svobodomiselna stranka se je razcepila v dve frakciji: jedna je za vojaško prodlogo, druga je proti njej. Ali bo ta frakcija s pomočjo načeluih svojih nasprotnikov, a sedanjih taktičnih prijateljev ohranila svoje mandate — to je tisto veliko vprašanje, katero bo odločilno za Caprivijev sistem. Narodniliberalci bodo podpirali samo tiste svobodomiselne kandidate, kateri se izrečejo za vojaško predlogo. — Katoliška stranka, takozvani centrum, dela bolj na tihem, ali duhovščina je že mobilizirana in ker se je s Huenejem vred od nje odcepilo le nekaj poslancev, upa, da bo bo v drž. zbor vrnila v prejšnjem številu. Najbolj delavni so socijalisti ker se nadejajo velikanskega uspeha, poznavajoč stari rek: duobus litigantibus, tertius gaudet. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri zjutraj ob 9. uri zopet bojo in utegne jutri — bržkone v večerni seji — zaključiti svoje zasedanje, ako se bode rešil ves dnevni red, za katerega je ostalo od današnje seje še sest točk. — (Osobne vesti.) Znani rodoljubni župnik na Sv. G Ti pri Gorici g. L. Rutar je imenovan papeževim častnim komornikom. — Jednako odlikovanje dobil je tudi dr. Mah u ič v Gorici. Kako je prišel do tega, ne vemo — no, pa saj je tudi dr. Kahn postal krški ftkof..... — (Pisateljsko podporno društvo) ima svoj letošnji občni zbor jutri v soboto dne 13. maja zvečer ob 8. uri v prostorih Narodne čitalnice. Vspored: 1) Poročilo blagajnikovo in tajni-kovo, 2.) volitev odbora in pregledovalcev računa, 3.) eventualia. Gg. p. u- člani se vabijo, da se mnogoštevilno udeleže tega zbora. — („S lovenisebe Brief ea) se imenujejo izborni Celjski dopisi, katere prinaša dobro-znani „Agramer Tagblatt". V Bohotnem listu tega časopisa priobčeni dopis je izključno posvečen deželnemu šolskemu nadzorniku štajerskemu dr. Zind-lerju. Z o žiro tu na naše tiskovne razmere nam niti vBebine tega dopisa ni moči podati, želimo pa, da bi list prišel v roke odločilnim faktorjem in jih vzpodbodel, da ae o resničnosti teh navedeb prepričajo, kajti potem bi dr. Zindler gotovo kmalu ustavil svoje nadzorovanje in to za vedno. — (Nestrpnost sli — zlobnost?) Is narodnih krogov se nam poroča: Ljubljansko gasilno društvo pokaže rado, kjer more, avoje nemške rožičke! — V sredo popoludne vršil se je pogreb bivšega Člana Ljubljanskega gasilnega društva g. K. Pri tej priliki oskrbeli so mu nekateri njegovi prijatelji lep venec z dragocenima trakovoma v narodnih barvah in napisom, — in sklenili nositi ga pred krsto. Ta sklep je pa gospddi pri komandi (a la Dober let, G-rher) tako živce pretresel, da sta izrecno prepovedala nositi ta venec pred krsto in dovolila samo, da se sme (!) položiti na krsto. Ta ukrep sta motivirala s tem, da je gasilno društvo „ein milir&rhch organisiertej Corps" in torej ne gre nositi pri pogrebu kacega člana vence S trakovi v — narodnih barvah! — Vsled tega nesla sta se pred krsto le venca s črnim, oziroma z rudečim trakom. — Skrajni čas bi bilo pač, da se odpravijo pri društvu, ki šteje dve tretjini zavednih Slovencev, taki čudni nedostatki in pa tudi — nemški komando. — (Včerajšnji izlet „Slov. plan. društva" na goro sv. Jošta) se je prav dobro obnesel. Akoravno je dvomljivo vreme marsikoga preplašilo, odpeljalo bo je vendar z določenim jutranjim vlakom nad 50 udeležoikov, katerim se je na poti pridružilo Še nekaj gospode iz Škofje Loke in Kranja. Posebno častna bila je udeležba od Btraui dam Pešpot iz Kranja bila je prijetua, razgled na gori še precej ugoden, za telesne potrebe pa je bil trudaljubni odbor tako izvrstno skrbel, da mu gre za to vse priznanje. Popoludne prišlo je še kakih 20 Ljubljančanov, večinoma pevcev in sedaj bila ie zabava do odhoda izredno živahna. Tudi v Kranji skrbeli so gg. pevci na vrtu g. P. May T-ja, da se pri izborni kapljici in fini večerji nismo dolgočasili. — Naj bi naše mlado, a vrlo napredujoče i u prepotrebno društvo skoro zopet priredilo svojim društvenikom tako prijeteu izlet! — Vse tri poti na goro bo jako skrbno markirane, na gori sami in na drugih krajih pa pričajo slovenske društvene table s potrebnimi pojasnilnimi napisi tudi to — da je tu slovenska zemlja. — (Zadnji mesečni društveni shod živinozdravnikov na Kranjske m) v g. Hafner-jevi pivarni je bil dobro obiskan. V odsotnosti predsednika prevzame predsedstvo njega namestnik mestni živinozdravnik g. P. Skale, ter srčno pozdravi gg. kolege, posebno še one z dežele, ki so se večera udeležili. Naznani potem, da se je prošnja na veleslavni deželni zbor zaradi ustanovitve služeb deželnih živinozdravnikov že vložila, da je tudi že gosp dež. posl. Lenarčič o njej poročal in da se nadejamo ugodne rešitve. Delegat g. J. Dev, kateri je zastopal društvo kranjskih živinozdravnikov na zadnjem velikem shodu avstrijskih živinozdravnikov na Dunaj i poroča, da se je shoda udeležilo nad 100 živinozdravnikov in mnogo profesorjev dunajskega živinozdravskega zavoda. Kakor je bilo od našega društva določeno, predlagal je najprvo, da bi društvo v to delalo, da bi se uvedlo obligatorično zavarovanje živine. Predlog bil je odobren. Dalje poročal je o žalostnih razmerah na tukajšnji živinski bolnici. Prejšnja leta poslovali so tu ne le živinozdravniki, temuČ celo profesorji ži-vinozdravilstva, ali danes imamo zavod, kakoršnega ni v vsi Avstriji, namreč živinsko bolnico brez živi nozdravnika! ! Živino zdravita, mažeta, preiskujeta, „operirata" sploh vso bolnico vodita — dva kovača ! In jednemu teh kovačev (kuršmidov) se je celo izročilo poučevanje o mesogledu! Kolike vrednosti je tak pouk, ni treba še posebej omenjati. Soglasno in z odobravanjem vsprejela se je resolucija, da bo društvo z vsemi zakonitimi sredstvi delalo na to, da se odstranijo te nezdrave razmere v Ljubljanski živinski bolnici. — Gosp. poročevalcu izrekla se je zahvala Zatem sledilo je še več nasvetov, o katerih se je prav živahno razpravljalo. Konečno določil se je prihodnji društveni večer na soboto 3. junija zopet v g. Hafnerjevi pivarni. — (Frememba v posesti.) Gosp. Jurij Zaje, gostilničar na sv. Petra cesti „Pri mlinskem kamnu" kupil je od udove bivšega deželnega Ijudsko-šolskega nadzornika, goBpe Pir ker je ve hišo na Poljanah za 10.000 gld. in bode tja premestil svojo gostilno. — (Na progi dolenjskih železnic,) namreč pri mostu čez Gruberjev kanal, delajo se priprave za tir do mestne klavnice, — pri „Kodelo-vem" pa se polaga tir s trami do gramozne jame, iz katere bode lokomotiva vozila materijal za progo. — V kobkor je do zdaj določene, otvori se proga Ljubljana — Grosuplje-Kočnvje s 1. oktobrom t. I., a ona do Straže (Novegi Mesta) stnprav s 1. junijem 1 894 I. — (Za vodovod na spodnjit Poljanah) polagajo se pridno cevi in bodo segale do Štepanskega mostu. — (Prve češnje) pripeljali so v sredo dne* 10- maja iz Vipave v Ljubljano. — (Metliški tamburaši) pr ed6 v nedeljo dne 14. maja 1893. v prostorih gi -itilne „pri zlati kroni" veselico z sledečim vnprrel m: 1. M pl. Farkaš: Poputnica ,Hr wt«ka", vira moški tamburaški zbor. 2 „Kolo" narodno iz Slavonije, svira ženski tamburaški zbor. 3 Ma< ak: „Kie domov muj", svira moški tamburaški ibor. 4 M. pl. Farkaš: „Tri čaše«, svira ženski tambuiaški zbor. 5. S. Carli: „Slavjanka", svira moški tamburaški zbor. 6. lian nihach Funtek: „Zlatorog" (odlomek), deklamuje gospodični Josipma Vernik. 7. Kocijančič: „Danas tukij, jutri tam", svira ženski tamburaški zbor. 8 M p I Ta r c a š: U boj, u boj", svira moški tamburašli zbor. 9. „Valse elegante": svira ženski tam'umski /.bor. 10 M. pl. FarkaŠ: „Ruska narodna četvorka", svira moški tamburafiki zbor. Začeiek ob -i url zvečer — po koncertu ples. Pri plenu S'ira Metliška mestna godba. — (Združena s 1 a v n o 81 d vaj petletnice obstoja narodnega bralnega < u št v a) ter razvitja njegove zastave in blagi slo ljenja orodja prostovoljnega gasilnega društva bod« v L* gor j i na Pivki v nedeljo dne 14. maja 1 1 Vspored slavnosti: 1. Ob 10 uri zjutraj Blovesna Hveta maša, pri kateri poje domači mešaL zboi. 2. Ob Val2 slovesno blagoslovljenje gasilnegi orodja. 3 Popoldan ob 3. uri: liudska veselica, pri kateri sodeluje Postojinska godba (30 mož) in iz posebne prijaznosti slavni pivški kvartet. Program obsega: Petje, godbo, slavnostno rsz\itj» nove zaBtave Zagorskega narodnega bralnega druhtva, slavnostni govor, veliko tombolo z raznimi golD >darBkimi dobitki, kakor: stiskalnica za sadje, te' , janček itd in prosto zabavo z balincom na d > Htke, plesom, tehtanjem, plezanjem tekanieni v vrečah Itd. Oisti dohodek tahtanja pripade diužbi sv. Cirila in Metoda. Ustopiena: k ljudski veseli«! 10 krv udje obeh društev prosti; k plesu 60 i..' 10 k r K obilni udeležbi vabita odbora gi'*iluegt in bralnega društrva v Zngorji na Pivki. — (Slov. bralno d r a št v t>v T r z i č i) priredi v nedeljo dne" 14. tnaia t. 1 raelico v društvenih prostorih. — (Kmetijsko predavanje v Z i 1 j s k i Bistrici-) Potovalni učitelj goBp. dr. l£ Kramar bo v nedeljo dne* 14. t. m. govoril v Z, ijski Bistrici na Koroškem o živinoreji in o travnik h, seveda v Blovenskem jeziku. — (Volilsko gibanje v Trslu.i Nasprot Btvo mej nam stništvom in mun cipalnd. delegacijo je rešeno. Vlada je ugodila rekursom glede volilnih reklamacij in ukazala magistratu, up;«ati vse reklamirane volilo v dotični imenik, kateri mora biti natisnen do dne* 14. t m. Vsled vla ine razsodbe se pomnoži — ne glede na nekatere malenkosti — število volilcev III. razreda ra 370, IV. razreda za 12G iu I. razreda za 12 nivib mož in s tem so tudi razmere za koneer ativno stranko postale toliko ugodne, da more stopiti v volilni boj. Stranka je v »Triester Ztg." naznanila nekatere razloge, zakaj hoče samostalno postopati pri prihodnjih volitvah, in zajedno izjavila, da bo svoje posebne kandidate postavila samo v prvih treh volilnih razredih, ker v četrtem ni „terena za njene tendence". S tem misli kouservativna stranka, da je izkazala Slovencem kako uslugo — ka-li? — in da bodo ti iz same hvaležnosti v drugih razredih p-jdpisali njene kandidate Nam ni znano, ali Bta se konservativna in slovenska stranka dogovorili za vkupno posto|>aoje, zdi se nam |>a, da hočejo konservativci slovensko podporo — zastonj, to je, oui nečejo oficijelnoga sodelovanja Slovencev. S tem je dovolj rečeno in ako je tako kakor domnevamo, potem bi bilo najbolje, da se Slovenci ne mešajo v volitve v tistih razredih, kjer nimajo svojih kandidatov, tem manj, ker nameravajo konservativci tudi v četrtem razredu, kjer imajo Slovenci veČino, navzlic svoji izjavi postaviti neofici-jeloo konservativne kandidate. Torej — pozor! — Slovenci se marljivo pripravljajo za volitve. V nedeljo sta bila dva volilska shoda, v Bazovici in na Opčinah, in je bil postavljen kandidatom drž. poslanec velezaslužni g. Ivan Nabergoj. — V nedeljo bo volilni shod v Š\ Ivanu pri Trstu. — (Slovanska čitalnica Tržaška)ima jutri, v soboto, ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. — (Pevsko društvo .Adrija v Bar-kovljah) priredi veselico v vrtu krčme „Pri Andreju" v nedeljo dne 14. maja 1893. Vspored obo-sega 5 pevskih točk in šaloigro „Francosko-pruska vojska". Potem prosta zabava. Začetek ob 6. uri popoludne. Vstopnina k veselici z* osebo 30 kr. Pri veselici in mej posameznimi točkami svira orkester. Ker je del čistega dobička te veselice namenjen v podporo »dijaški kuhinji v Trstu", se ra-dodarnosti ne stavijo meje. — (Btiskovni vlak z Dunaja v Trst.) Neki Tržaški list \6* povedati, da se je uprava južne železnice končno vender odločila za bliskovni vlak z Dunaja v Trst. Ta vlak, Bestavljen samo iz treh vagonov, vozil bi vsak dan in odhajajoč z Dunaja zgodaj zjutraj prišel že popoludne v Trst. Ustavljal bi so seveda samo na največjih postajah; glede* naglosti vožnje se je določilo, da bi vlak v vsaki uri moral prevoziti 75 kilometrov. Ako se to j obistini, bi bilo gotovo ustrežeuo sosebno trgovskim krogom, kateri so že Več let prosili za ta vlak. — (Madjarsk lopov na slovenskih tleb.) Budimpeštanski eskomptni banki ukradel je nje uradnik Edvard Berecz več tiso' goldinarjev in s to svoto pobegnil. Bauka, ne zanašajo se na madjarsko policijo, poslala je za ubeglim lopovom nekega Bvojega uradnika. Tu ;e v Divači prišel Bereczu na sled in ga potem lovil po vsem Primorskem, ne da bi ga mogel ujeti. Bauka je V raznih listih inseiirala popis Bereczeve osohe iu na podlagi tega popisa zasledil je nrki Heinzl v Pulju zvitega tatu in ga ovadil Puljskerau redarstvu, katero ga je tudi srečno ulovilo. Pri Bereczu našli so okoli 10 000 gld ; večino denarjev je pa nekje zakopal — za bol|še čase. — (II Prnjavora v Bosni) se nam poroča, da je tamkaj vreme zelo neugodno, v soboto 6. t. m. naletaval je dvakrat sneg iu 7. bilo je 2° toplote. ĆJeftplje, glavni pridelek tukaišnjega seljaka, bodo slabo rodile, ako se vreme ne premeni Bkoro. Tudi za žito je neugodna temperatura. Razne vesti. * (Francoski gimnasti in Češki Sokoli.) Francoski giinuaati prirede v kratkem v Tou-lousi veliko telovadno Blavnost, na katero je Zveza telovadnih društev francoskih |>ovabila tudi vsa češka Sokolska društva. Cehi so si pridobili mej Francozi tako iskrenih simpatij, da je ni slavnosti, na katero bi jih ne vabil'. »Narodni Listy" priporočalo češkim Sokolom, naj gredo v TouloUBO v čim večjem številu in Bodeč po pripravah, bo udeležba velikanska. * (Se i s in i t-1) od n.) Bivši italijanski finančni minister jioslanec Seiamit-Dodi umrl je te dni v Rimu. Rodom |e bil iz Dubrovnika, a že kot dijak je bil v Benetkah in v Padovi zapleten v ireden-tovske zarote ter se I. 1847 udeležil ustanka zoper Avstrijo. Kot zastopnik znamenite Tržaške zavarovalnice pridobil si je lepo i m 'tje. V |)olitičoem življenju igral je važno ulogo in jiostal nap.isled finančni miuister. Pred par leti je na nekem banketu v Vidmu poslušal iredentov.ske govore ne da bi ugovarjal, vsled česar ga je kralj odstavil. To je bil prvi slučaj, da minister ti i podal sam ostavke, ampak da je bil otpušten. SeiHinit-Doda je umrl v starosti 68 let. * (Ravno ob stoletnici svojega rojstva) umrla je v Diesbaehu v Švici kmetica Elizabeta Biicbraan. R idila se je 8 aprila 1793 in je umrla isti dan letošnjega leta, malo trenotkov poprej, ko sta došla župnik in župan, ki sta ji hotela izročiti vezilo. * (Čudna nesreča.) V vasi „Mezzotede-sebi" na južnem Tirolskem izgubil je konj podkev, ko je dirjal po cesti. Podkev je odletela neki mimo-gredoči ženski tako nesrečno na čelo, da je bila takoj mrtva. * (Zemlja se udira,) tako so kričali prestrašeni prebivalci vasi Hufibči v Rumunski, ko se je v noči dne* 27. m m. udrlo sedem hiš in do 25 hektarjev iiveta petdeset metrov globoko. Hiše bo seveda vse ziušene, nekuj osob pa je bilo lahko poškodovanih. Vlada je odposlala celo vojsko raznovrstnih učenjakov, da najdejo uzroke tej nenavadni naturni dogodbi. * (Dota po pezi.) Neki bogati škotski plemenitaš obljub.I je vsaki svojih dveh hčera dati toliko dote, kolikor odvaga v bankovcih. Pokazalo se je, da je močneja imela dobiti 55.344 funtov šterlingov, drobneja pa 51.200 funtov šterlingov v bankovcih. Tako vedo tudi temni, pri Čem da so. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 12. maja. Redarstvo zaprlo blagajnika okrajne bolniške blagajne, ker je po-neveril vse imetje blagajničino, nad 24.000 gld. Marijine toplice 12. maja. Knez "VValdek danes zjutraj umrl. Draždane 12. maja. Princezinja Elizabeta Schwarzburg-Sondersbausen umrla. Atene 12. maja. Kralj namerava naročiti bivšemu finančnemu ministru Satiropulosu, naj sestavi iz neparlamentarnih elementov novo ministerstvo. Sodi se, da bo nova vlada vzpre-jeta pogoje, stavljene glede novega posojila. Pariz 12. maja. Goneral Dodds, vrnivŠi se iz Dahomeva, bil v Marzilji jako slovesno vzprejet in se je odpeljal v Pariz. Madrid 12. maja. Vlada predložila zakonski načrt o preložitvi občinskih volitev. Opozicija se uprla. Po 31 ur trajajoči ob-strukcijski debati začela zbornica posvetovanje o vladnem načrtu. Bruselj 12. maja. Tatovi, kateri so grofici Flanderski ukradli dragocenosti v vrednosti več milijonov frankov, bili zasačeni v Ameriki. Vodja tatinske družbe, Anglež James West, utihotapil se je bil v hišo in izvršil tatvino. Washington 12. maja. Predsednik Zjedinjenih držav podpisal od ruskega carja že odobreno izročitveno pogodbo mej Rusijo in Zjedinjenimi državami. Ceneno domač« zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja bo priporoča raba mnogo desetletij dobrozuauuga, pristnega ,,Moll ovega Heidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse tezkote prebavljenja. Originalna fikatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vaak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ I, Tuch-lanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati H0LL-OV Breparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, [anj od dveh akatljic se ne pošilja. 1 (18—7) Umrli so \ Ljubljani: 6. maja: Marija Oblak, gostać, 58 let, Vozarski pot št. 6, plačnica. 9. mHJa: Franca VerCifl, delavčeva fena, 24 let, Tržaška cesta št. 31, j etika 10. maja: Herman Pan, tovarnar, 54 let, Dunajska cesta št. 2, vnetje reberne mrene. V deielni bolnici: 8. maja: Marija Osebek, delavčeva žena, 28 let, j«tika. — Jožef PugaL vrtnar, 44 let, plučnioa. — Janez Krapis, zidar, 23 let, plučnica. 9. umja : Marija Košar, goatija, 81 let, kap. — Janez Sajn, gosta^, 53 let, oedema puhu. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. '5* a o 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 7407 738 7 m m 787« ss. 7 8° C 16 8° C 12-8° C si. svz. brezv. brezv. obl. obl. obl. 0 60 mm. dežja. a 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 736*4 mm. 735*4 mm. 734-9 mm. U 4° C 18 2° C 14*2° C brezv. si. vzh. si. vzh. | obl. obl. obl. 000 mm. Srednja temperatura 125 in 14 6°, za 1*5° pod in 1'5° nad noriualoui. 2D*va.n.GLjelrst "borza, dno 12. maja t. 1. včeraj — danes . gld. 98*20 — gld. 9795 , 9780 — g 97*65 „ 11740 — „ 11715 „ 9660 — „ 96*40 . 9 978- - „ 977*-„ 33525 — 33350 „ 123*70 — „ 12895 . „ 978'/, - „ 9 79 „ 5-80 — „ 5 82 60-4O _ „ Go-40 Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta .... 4°/0 kronska renta . Akcije narod ne banke Kreditne akcije . . Lordon ..... Napol...... C. kr. cekini . . . Nem&ke marke , . Dr.e 10. maja t. I. 4(70 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državno srečko iz I. 1864 po 100 gld. . . 197 Ogerek a zlata renta 4u/e....... 115 0gcr8ka papirna renta 6°/0...... — Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 129 Zemlj. obč. avutr. 4'/,u/o zlati zast. listi. . 121 Kreditne srečke po 100 gld...... 196 Kudolfovo srečke po 10 gld...... — Akcije anglo-avst. banko po 200 gld. . . 150 TrarnwaydrnSt. velj. 170 gld. a. v..... 264 14H gld. 15 kr. 50 . 20 25 Zahvala. Za dokaze iskrenega sočutja o priliki smrti nepozabne gospć ktikor t poči valil (601) Ane Waschnitius M kastno spremstvo do poslednj izrekajo najtoplejšo zahvalo žalujoči ostali ega S tnžnim srcem javljam vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem vest o smrti svojega preljutrjenega soproga, gospoda Josipa Gomilšek-a tržana in okrajne posojilnice tajnika kateri |e dne 11. t. m. ob 1. uri zjutraj, po kratkem, a mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Za tiho sočutje se prosi! V Ljutomeru, dne 11. majnika 1893. Matilda Gomilšek (502) soproga. TT Naznanilo. Zaradi prenapolnenja neke tovarne za klavirje (na Dunaj i) mi je priposlano 6 povsem novih klavirjev katere lahko oddam sa I »redno mlako ceno 265 gld. S tem je omogočeno, omisliti si dober, trpežen klavir za nizko ceno. Ti klavirji imajo 7 oktav, 5 železnih opirač z veliko železno pločo in so jako elegantni. — Tudi ao tn dajo v naj t'm novi klavirji In planino za tukaj in na deželo ter se za ubiranje istih najbolje priporoča in na ogled najudatujo vabi (498-2) F«3i-<1. I >r-rvjf>-rxtiii ubira.ee glaBovirjev „Filbarmoničnega društva1 Florljanske ulice št. 50. ialBn«WB«BVnHBVBBlB^nVlk Do I. junija in od I. septembra tarifa za stanovanja znižana za 25 odstotkov. ZrsLT7-Iližiče KRAPINSKE TOPLICE na Hrvatskem od postaje zagovske železnice ,Zabok-Kraplna-Topllee* od daljo no jedrn vozno uro, otvorjeno je od 1. aprila do konec oktobra. Akratotenui (toplice) s toplino 80 do 85 stopinj R. eminentno deluJe|o pri prottnl, pri skrninl inlsienl in v členkih, kakor tudi nje po-•ledičnih bolesnih, bolečinah v kolkn, živčnih in polenih boleanlh in bolesnih vsled ran, pri kronični une-tlel oblstlj, otrpn«'u j i i. t. d. Velike baslnske, polueue, posebne mairuiorne banje in kropilua kopel« kakor tudi izvrBtno drejene anojne kopeli, masaža, elektriciteta , švedska zdrav I lun gimnastika. Komfortna stanovanja. Dobre restavracije pri najnižjih cenah, stalna adrarlakn godba* obsežna osojna aprehaja-llača i. t. d. Od 1. maja vsak dan zveza s Zabokom in 1'oličanaiuJ, ki jo posredujejo poštni om ni busi. Več pove in prospekte vošilja kopališčni zdravnik Dr. Jos. Weinnerl in ravnateljstvo kopališča. (369—5) C. kr. fllavno ravnateljstvo avslr. dri, zelenit. Izvod iz voznega reda •volja.'traa.eerav od 1~ dLo 31. xxxa.Ja. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem časa. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Solnograd, Inomost, Line, Ifil, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoz e vare, Karlove vare, Prago, Drsždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Bd-dejevice, Plzenj, Marijine vare* Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten, Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francevih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograd a, Linca, Ischla, Ljubnega, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solnograda, Inouiosta, Linca, Ljubim, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. Ob O. url 27 minut sveder osebni vlak z Dunaja, Ljnb-nega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod lz 10ubijane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne v Kamnik, ii 0. „ 50 „ zvečer v Kamnik. „ 10. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 0. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. „ 0. „ 20 ,, zvečer iz Kamnika. „ 9. „ 55 || zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubl|ani za 1 minuti naprej. (12—102) Komptoirist izurjen delavec, z lopo pisavo, zmožen slovenščino, se takoj vaprejuie. — Kje? pove iz prijaznosti upravni-itvo »Slovenskega Naroda"._(493—2) Na večja zaloga Mm sirojBt JAS. JAX Ljubljana, Dunajska cesta it. 13. Niske cene. — Ugodno plačevan|e na obroke. — Stari stroji se zamenjavajo. — Popravki se aldela|o hitro, dobro in (24) eneno. (1309) .: J. PSEMOFER'* Dunaj, I., Slngerstrasse 15. Lekarna ,,k zlatemu držav iitniii Jabolku i/r»i nictilria Lnnnlino preje imenovane univerzalne kroglice, kot znanu, lehko l\n OIMIIIlG KI UJJIIOC, čistilno domače sredstvo. Od teh kroglic stane: 1 skatljica m IS kroglicami iil kr., 1 zvitek h O »kat-IJIcaMl 1 gld. fi kr., če se pošlje nefrankovano proti povzet u pa 1 gld. IO kr. Če hi* poprej vpoSlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošdjatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr, 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr , 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se ne more posiliati.) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice" zahtevati in naito paziti, da »ima napis na pokrovu vsake Skntlj'ce na navodilu o uporabi stoječi dir J. Hmerlioler in aicer z rudeeimi črkami. Balzam zoper ozeblino f* &SftPS!n poštnino prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok od ozkega trpotca ft&l«^ Američansko mazilo zoper protin, l lonček 1 gld. 20 kr. Prašek zoper potne noge, fftf&g- nine prosto pošiljatvijo 75 kr. Balzam zoper golšo, A**«'«^ Angleški balzam,1 "L";:10" Življenjska esenca (Praške kapljice), 1 stekleniAioa kr. Fijakerski prašek za prsi, h, t" puštninc proBto pošiljatvijo (jO kr. Tannochinin - pomada .tZ?"™'"'1" fikatlja B rast lasij, 1 puš ca '2 gld. >ljse sredstvo za Univerzalni obliž fSt^T^tJ pSSS poSiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol r,*Ch^\ u"l- mačo sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vbc v av^trijakih č-iRnikih oglašenu tu- in inozemske farm sce v tiske specijalitete ter se poskrbe vsi predmeti, katerih morda ue bi bilo v zu-lopi, na zahtevanje točno in najceneje. — PočlIJatve po pošti izvršujejo 8e najhitreje proti tunu. da se prej vpošlje denar, večje uaročbe tudi proti povzetju zntska. 4'e »e preje vpoftlfe denar (najbolje m poMiviio nakaznico), potem Je poNt-nina mnogo eeiiejšu, nego pri poMll jal vali proti povzetju. (96—12) izdajatolj in odgovorni urednik: Josip No i I i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.