205. številka. Ljubljana, v soboto 6. septembra. XXIII. leto, 1890 shaja vsak dan aveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., zu eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ■« po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih nlicah 6t. 12. Dpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika izide prihodnji list v torek 9. septembra 1890. Strossmaverjeva štiridesetletnica. V ponedeljek 8. t. m. na malega Srnama dan /vršilo se bode 40 let, odkar je zasedel škofovsko stolico največji dobrotvoritelj naroda jugoslovanskega. Rodil se je Stiossmaver v Oseku dno 4. fe-bruvarja 1815- leta ter bil imenovan škofom Dja-kovskim 18. novembra 1849. 1. prekoniziran 20. maja, a za škola posvečen 8. septembra 1850. I. v Dunajski avguštinski cerkvi ter je nastopil svoje dostojanstvo dne 29. septembra 1850. leta. Kaj je storil božji služabnik Strossmaver v teku teh 40 let za svoj narod, za jugoslovaustvo sploh, zapisano je z zlatimi črkami v zgodovini naroda jugoslovanskega, znano je slehernemu izmej nas v najbolj oddaljenih krajih jugoslovanske naše domovine. Hrvatsko vseučilišče v Zagrebu, akademija jugoslovanska, galerija slik v Zagrebu, monumen-talna> katedrala v Djakovem, neso nego samo pojedine točke v velikem nizu dobrotvornih del, s katerimi obsiplje Strossinaver svoj narod preko 40 let. Ako pridenemo k temu njegov redki um, njegovo ime, znano v vsem izobraženem svetu, tako da je odičil ime jugoslovansko, knkor nihče dozdaj, pred vso Evropo — lahko nam je razumeti ue-izbežno našo dolžnost, da se ž«vo radujemo vsakej srečnej dogodbi v življenji tega izrednega moža, da mu izkazujemo zahvalnost svojo pri vsakej priliki, ter da Boga prosimo, da nam ga obrani še dolgo vrsto let. Narod jugoslovanski, v prvej vrsti hrvatski, a ž njim tudi slovenski, čegar iskrenega prijatelja se kaže vedno in pri vsakej priložnosti visoki dostojanstvenik, slavil bode ta dan po želji nlavljenca samega, ki z oziroin na žalostne odnošaje, sedaj vladajoče, odklanja vsako javno slavljenje, tem iskre-neje v dnu zahvalnega srca svojega. Visoki s 1 uvijene e želi skromno proslaviti ta svečani dan. Kakor pravi ponižni služabuik božji ne želi hrupnega slavlja, a gotovo bodo se ves narod zahvalno spominjal ta dan velicih dobrot, katere mu je v tako obilej meri delil prvi njegov sin. V prvi vrsti se ve da je bratski narod hrvatski, ki je bil deležen izrednih, uprav koeževskih durov, s katerimi ga je vedno bogato obsipal njegov mecen. A tudi narod slovenski, za čegar napredek in probujevauje se je vedno živo zanimal visoki slavljenec ter brezštevilnokrat tudi dejanjsko dokazal gorke svoje simpatije do malega našega naroda, v čegar sredi je vedno rad prebival v poletnem času, tudi naš narod ima globoko v srci zapisan čut hvaležnosti dobrotniku svojemu. Odlikovale so ga že mnoge občine slovenske, mej njimi tudi glavno mesto Ljubljaua ter ga imenovale častnim svojim članom, da izrazijo s tem visoko spoštovanje, katero goji za tega blagodušnega mecena jugoslovanskega tudi narod slovenski. Zastonj se zaganja zavist klevetnikov in sovražnikov Slovanstva v ta kot zlato čisti slovanski značaj, podoba mecena jugoslovanskega je tako uzvišena in nedostopna pritlikovskim tem napadom, da 86 razbija ob njej v peno, kakor se razbija morski val ob tnlej skali. V svetlem žaru svetilo se bode ime Strossinaver še poznim potomcem našim, ko o napadovaicih njegovih ne 1; de več duha in sluha. Koder koli pa prebivp- zr.vii'ni narod jugoslovanski, dvigata se bode proti nebu goreča prošnja, da nam dobri Bog na dolgo ohrani krepkega in zdravega kakor dosedaj ljubljenca našega, diko jugoslovansko, ter nam podeli milost, da bodemo mogli praznovati tudi petdesetletnico njegovega ško-fovanja. Iz zahvalnih ust naših pa bode odmeval po širnej domovini tisočerni klic: Slava Stross-maverju! Y. Slovenske posojilnice. (DaUe.) V denašnjej številki na tretjej strani prinašamo „Opravilni izkaz slovenskih posojilnic in stanje koncem leta 1889" ^Sestavil Ivan Lapajne.) Računi slovenskih posojilnic. Ponosno premetavam letne račune vseh 35 posojilnic, ki so mi lep dokaz našega uapredka na huancijalnem polji. Skoro vse slovenske posojilnice so že toliko na čvrstih nogah, da izdajajo tiskane račune; lani samo 3 neso dale računov tiskati. Računi so izdani od vseh v lepem in v obče pravilnem slovenskem jeziku. Nekaj posojilnic (9) je izdalo tudi nemški prevod Bvojega računa. Sploh so računi slovenskih posojilnic pravilno sestavljeni ter obsegajo vse tri glavne dele vsakega računa, namreč denarni promet, račun izgube in dobička ter bilanco. Navadno imajo tudi opravilno poročilo ter pregled o napredku zavodu iz prejšnjih let in druga naznanila, ki zanimajo ali zadružnike ali občinstvo. Človeka zlasti to veseli, ko vidi, da so kaj pravilni računi tudi onih posojilnic, katere le sami kmetje upravljajo, kar je zlasti na Koroškem. Posebno uzoren je račun Ormoške posojilnice, ker je v njem vse na drobno razloženo. Pri izdatkih ima „upravne stroške" posebej razvrščene, pri bilanci ima zadružno premoženje (reservni fond) tudi posebej „detailiran" in naposled ima poleg opravilnega poročila in naznanila za ude in občinstvo še izkaz o 141etnem delovanji. Največ računov je sestavljenih po vzgledu Celjske posojilnice, in ti so kaj dobri, čeravno imajo tudi drugi računi marsikaj, kar je vredno, da se posnema. Ako človek tako primerja račun z najde marsikatero pomanklpvost, ki naj korist našega napredka, /lasti na korist odpravila. Nekaterim posojilnicam manjku že na čelu dostavek „omejeno" ali ^neomejeno" poroštvo; pri drugih ni povedano, za katero (1., 2., 3. i. t. d.) upravno leto velja račun. Da se more presoditi stanje in veljava posojilnice, treba je namreč vedeti, koliko let že posluje. Iz marsikaterega računa ni razvidno, koliko zadružnikov šteje posojilnica, kolikošno obresti daje hranilnim ulogam, kolikošne jemlje od posojil. To je navadno pri tistih računih, kateri so brez opravilnega poročila, ki ne bi smelo nikjer mankati, ker ga že postava sama zahteva. Nekateri davčni uradi ga tudi hočejo imeti. Kuj hvalevredni so tisti računi, kateri na drobno navajajo, kako se bode razdelil čisti dobiček, n. pr. koliko se bode dulo v reservni fond, koliko darovalo, koliko mej zadruž- računom, l)i se na Btatistike LISTEK. Prečastitemu, prevzvišenemu gospodu dr. Josipu Juraju Strossmayer-ju vladiki sremskemu prilikoj štiridesetletnega Njegovega vladiko-viinja dne 8. septembra 1890. In freta dum fluvii currcnt, dum uinntibus u ni brao Lustrabunt convoxa; polus dura sidora paHset: Soinper honos, nomoiujuo tuuui, Uudeaque uianobunt. Vorgil. ^Trikrat deset in dvakrat pet let miuolo je danes, Kar Ti predal je v roko žezlo nebeški Gospod. Mnogo je let to, je res, a mnogo je več dobročinstev, Ki si bil storil jih Ti, svojemu rodu v korist. Štejte vse dneve teh let, vse ure teh dnevov preštejte, Činom jih primerjajoč, ki so izvor Tvojih rok. Malo, premalo jih bo, toliko Ti dobrega delaš V blagost domovju, ljudem ; sebi na večni spomin. Kakor prirodo pomlad, oživljaš Ti vedno svoj narod, Pot mu k omiki kažoč, k dobremu njega vodeč. Čudna prikazen si Ti, — izredna na deblu človeštva, Kdaj se nam mož je rodil, koji jednak bi Ti bil? Kaži minolosti vek, kaži ga, ako imaš ga, Knjigo dogodkov odpri, iskal ga bodeš zastonj; Reci, sedanjosti tek, da ti ga rediš v svojem krilu, Kamor se koli ozreš, našel ne boš ga nikjer; Veli, bodočnosti čas, da Ti ga prineseš človeštvu, Dvomba o tem ho povsod, nikdo ne bode verjel. Silen si duh velikan, Ti človek Bi Bogom nadahnen, Velik si Ti učenjak, Bogu drag, rodu ponos. Krepkega naroda Bin, a ljubiš sirote Slovence, Ljubiš Slovanov ves broj, ljubiš človečji ves rod. Kakor do zdaj delajoč, živi amnogajau nam leta, Živi presrečen, vesel, vsemu Stovanstvu v radost! Ko pa se združiš kedaj v nebesih s Cirilom, Me todom, Milostno gledaj na nas, prosi, da čuva nas Bog! Tvoja osobnost v izgled bila vesoljnim Slovanom, Svetil do konca sveta Tvojega uma jim svit! Božidar Flegerio. Nedeljsko pismo. Skoro za trideset stopinj znižala se je temperatura, višave gorenjske ogrnile so snežni plašč, ki segu nad Begunjami do sv. Petra, na Triglavu pa je sneg do pasu. Nepričakovano, kar čez noč, skočili smo v jesen in ljudje v letoviščih so veseli, ako imajo toplo jesensko obleko s seboj in se ž njo obvarujejo prehlajenja in nahoda. Poletna sezona je pri kraji in mesto kislih kumar zavzele so zeljnate glave, katerih v mesto uvažajo kar polne voze. Zeljnatih glav pikra vonjava spomina nas, da se bliža jesen, ž njo pa „hripavi žrjavi", raznovrstni dijaki in pa znani podaniki italijanski, ki po trgih, gostilnah iu po kavarnah silijo pečeno svoje kostanje, češ, tu so pristni Lovranski „mnroni", čeravno bo oe ti „ma-roni" jako ceno klatili v Tivolskem gozdu. V ponedeljek je „Mali Šmaren", ali kakor pravijo Štajerci „Mala meša" in to je lastovkam določen rok. Nemci rekajo: ..Zu Maria Geburt Ziuh'n dio Sclnvalben turt." Mi Slovenci pa takrat pevamo melanholično pesem: Mrzel veter tebe ženo Drobna tičica od nas, Ki od lrpice zeleno, IVIh si mi kratek čas. To pesem pevamo s pravim Blovanskim, to je, z otožnim čutom. Lahkokrila lastovka nam je sim - nike kot dividenda razdelilo. Nekatere posojilnice ne rabijo tudi dobrih in pravilnih izrazov, n. pr. neka posojilnica rabi mesto .dobiček", „dobitek" : „dobiček" je .Gewinn", .dobitek" je pa „Gewiunstu. Nekatere posojilnice ravnajo kaj pravilno z reaervnim fondom, da ga posebej upravljajo tako-rekoč kot tujo hranilno ulogo ali kot delež, da Se obresti od svojega reservnega fonla plačujejo. Na ta način se prihranjena zaloga veliko hitreje pomnoži. Tako postopanje je le pri nekaterih zavodih. Dva teh naših zavodov imata pri svojih računih še večje pomankljivosti. Kaj malo jasen je račun, ki ima mesto izkaza o dobičku in izgubi „računski sklep reservnega zaloga", iz katerega si človek teško pravo podobo ustvari. Pohvaliti ne moremo tudi računa tiste posojilnice, ki ne navaja .društvenega premoženja", pri bilanci mej aktivi; morebiti zavoljo tega ne, ker bi menda druga precej velika svota morala priti tudi mej pasiva. Nepravilno je tudi to, da neso isti zneski že prej navedeni, ki pridejo še le v reserv-nem fondu na vrsto. Dotična posojilnica dela razloček mej „reaervnim zakladom" in „društvenim premoženjem", pa prišteva le nekaj gotovine reservnega zaklada k temu. Zakaj ne vse reservne zaloge? • (Dalje prih.) Politični razgled. m o t rani«" eželno»horske volitve. Povedali smo že, da so v gorenjeavstrijskem veleposestvu voljeni sami konservativci Danes nam je pristaviti, da je od 143 volilcev, jih prišlo le volit 76. OdŠtevši člane volilne komisije bili .so mej volilci le štirje neduhovniki. Ker ima duhovščina toliko glasov v tej skupini, pač ni čudno, da zmagujejo konservativci. N&ntikočeška sprava* Ker se je grof Harrach pred svojimi volilci izrazil, da bi se sprava dala še popraviti, se je jako zameril nemškim liberalcem. Njih glasila kriče, da Dunajski dogovori še mnogokaj ne obsezajo, kar žele Nemci, pa se še to malo hoče kratiti. Veleposestnikom očitajo, da so se popolnoma udali Mlado-Čehom. Nam se jeza levičarjev ne zdi baš čudna. Nadejali so se, da bodo velepostniki vse sile napeli, da deželni zbor vsprejme vladne predloge gledć sprave, vsaj one, za katere ne treba dvetietjinske veČine; sedaj pa veleposestniki sami že priznavajo, da se sprava mora nekoliko predelati Čehom v korist. „Opavsfci 8o7*olm<. Jutri ima „Sokol" v Opavi slovesno razviti svojo /ustavo, če se poslednji čas ni Nemcem posrečilo preprečiti slavnosti. Mestni zbor je namreč sklenil kupiti vse ono restavracijsko podjetje, kjer bi imela biti slavnost, ko je videl, da so vsi re-kurzi zastonj. Če se je kupčija zvršila, slavnosti ne bode ali se bode vsaj morala odložiti, ker drugih prostorov v Opavi ni tako hitro dobiti. Mestni zbor je to sklenil v tajni seji, da bi Čehi pravočasno ne zvedeli in ne preprečili njegovega namena. Vnašajo države. Bolgarsko uprašanje. Izšla je nemška brošura, ki jako hvali vladanje Koburžanovo. To knjigo, ki kaj nelaBkavo piše o Battenberžauu, pisal je gotovo Koburžanov pristaš, ki bi rad, da bi velevlasti priznale seda njega kneza. V brošuri napadata se tudi grof Herbert Đismarck in pa nemški generalni konzul v Sofiji. Poslednji je s tem, da ni pozdravljal kneza, mnogo škodoval nemškemu ugledu v Sofiji. V Sofiji imajo sedaj Nemce za neolikance in suroveže. Itustja, Francija in Ttalijti. Ruska vlada začela je pogajanja s Francijo in Italijo, da bi dovolili z ugodnejšimi poboji uvažati rusko žito. Rusija bi potem znižala carino za italijanske in francoske pridelke, če se Rusija sporazumi z Italijo in Francijo, bode to hud udarec za Nemčijo. Nemški obrtni izdelki ne bodo več mogli tekmovati s francoskimi na evropskem vzhodu, ker od poslednjih ne bode plačevati tako visoke carine. Nemške tovarne izgubo obširna trgovišča in vse to je le posledica napačne nemške gospodarske politike. Ruskemu žitu so zaprli pota v Nemčijo v nadi, da bodo s tem Rusijo gospodarski oslabili, a ško dovali so Je sebi. Muska diplomacija* Ruska poslanika v Delemgradu in Bukureštu Persiani in Hitrovo nadomestita se v kratkem. Prvi je nevarno bolan in se zdravi v Parizu, ter zatorej najbrž ostavi diplomatično službo, b poslednjim pa v Peterburgu neso prav zadovoljni. Govori se, da je v Peterburg poslal več poročil o razmerah v Rumuniji in Bolgariji, o katerih se je pa pokazalo, da neso resnična. Rusija iti Turčija. Vest, da car pohodi sultan*, ne dozdeva se listom verojetna. Sodi se, da je „Agenzia Štefani" tukaj zamenjala carjeviča s carjem. Da carjevič odpravljajoč se na veliko potovanje, pohodi Carigrad, o tem se je že mnogo govorilo. Odnosa ji mej Turčijo in Rusijo so sicer prijateljski^ tako iskreni pa vender neso, da bi bilo pričakovati, da pojde car v Carigrad. Hitro imenovanje bolgarskih škofov je v Rusiji vsekako vzbudilo malo nevoljo. Ruski veleposlanik Nelidov se tudi še ni povrnil z odpusta, ampak se povrne še le v oktobru. Glede carjeviča pa se javlja, da pride začetkom oktobra na oklopnici v Carigrad. Dopisi. Iz JLJiil»IJaiie 3. septembra [Izv. dop.] Starosta, cvet in ponos slovenskega učiteljstva, ob-Čespostovani gospod Andrej Praprotnik stopil je pred kratkim v stalni pokoj ter se s tem č;nom poslovil od šolstva in sotrudnikov njegovih. Ker bode treba popolniti njegovo mesto, usiljujejo se nam nehote misli, kdo bode njegov naslednik, kdo bode vreden tega odličnega mesta. Sedanjost nam ponuja veliko vrlKi narodnjakov, veliko takih mož, ki so se ogreli za našo narodno idejo na blagodejnih žarkih sedaj vladajoče sisteme. To so taki možje, ki so vrgli puško od sebe takrat, ko je bila sila največja, ali da govorimo jasno, ki so ob času najhujšega pritiska javno in prav dosledno bivali v vrstah naših nasprotnikov ter se uuemali za zloglasni kranjski .Landeslehrerverein". Sedanjost nam pa ponuja tudi nekaj takih mož, ki so bili od nekdaj naše gore listi, ki so tudi takrat, ko so bile vrste bojevnikov za sveto narodno stvar le redke, stali neustrašeno na braniku, ki so tudi takrat javno in ponosno kazali Bvoje narodno mišljenje in prepričanje. Kdor se spominja onih krutih časov, dobro ve, da to ni bilo lahko, da je bilo treba jeklenega značaja vsakemu, ki se ni upognil, ki ni zamenil trnjeve poti kreposti in zaačajnosti s prijetnostmi, katere je nudilo vetrnjaštvo in brezznačajnost. bol, kako hitro je poletje preteklo, kako brzo gine j sploh življenje. Danes zevali Rmo še same soparice in v procesijah liki „božja žabica" ali „tica pivka" prosili dežja, drugi dan pa se nam dozdeva, da imamo tega božjega blagoslova že dovolj, nevoljni smo, da ie preobrut bil tako nagel. Tej nevolji dajemo duška s tem, da je nekdaj bilo vse drugače. V rožnobojni mladosti naši bila je pomlad lepša, poletje krasneje, jeBen pa daljša. Z rastočim številom let postali smo nehote in ne-vedoma „laudores temporis acti". JeBen usula je snežno odejo tudi na naša ledja in zima — prikima, ž njo pa mraz in studeni led. Narave zakoni imajo nepremagljivo moč. Hitra prememba vremenska ima pa tudi dobre posledice. Poprej sem zavidal vse one, ki so se hladili v letoviščih, danes pa jih pomilujem. Poprej so se hladili, danes pa imajo že preveč hladu in kdor more in utegne, vsak biti v svoj mestni zavičaj, kjer se živi ugodneje in tudi ceneje. V letoviščih so cene tako prenapete, da n. pr. v gotovih hotelih na Bledu more bivati le človek, ki je bil glede izbora roditeljev svojih toli previden, da more potratiti vsaj petdeset goldinarjev na dan. To je izvestno oster tabak, ali žetev je le kratka in vsakdo navadno zahteva toliko, kolikor potrebuje, ne meneč se za to, ne bode H kraju s tem škodoval. Znan rodoljub in ob jednem sam lastnik velikega posestva dejal mi je nedavno v Lescah, da tujcev ne bode več k nam, ako jib bodemo tako nesramno molzli. Kakor na Gorenjskem nekateri posestniki hotelov, v katerih stan o n. pr. steklenica piva sedemdeset soldov, kraju le škodujejo, tako delajo tudi Celjski nemčurji. S bvojo surovostjo, 8 svojim neotesanim obnašanjem, dosegli so to, da se jih omi-kanec ogiblje, s svojimi zadnjimi sklepi pa bo se tako sijajno osmešili, da se smejo brez vse preti-ranosti Btaviti v isto vrsto s starodavnimi Abderiti. Delali in kovali so sklep za sklepom, a zidali na pesek, brez zakonite podlage. Ni čuda, da jim je sapica iz Gradca podrla zračne njih gradove, da zdaj čutijo, kako neusmiljeno blamažo so si nakopali pred Bogom in pred ljudmi, da vse skoro kar s prstom za njimi kaže, češ, ga vidiš, kako se kislo drži! Saj je pa tudi grozovito britko gledati, kako slovenski naliv vedno tesneje obdaje nemški otok v Celji. Valovi pluskajo in plivkajo vedno dalje, položaj je dan na dau opasneji, skoro bode kazini Merodajni narodni krogi bodo morali pri oddaji napominane službe, uvažujoč vse te dogodke iz polpreteklega časa, gledati na to, da ugodijo načelu doslednosti in pripo/nanja zaslug nasproti onim, ki so se žrtvovali za narodno idejo, jednako kranjski m Nemcem, ki so tudi vselej in povsod delili službe le svojim privržencem, ljudem, ki so hodili njihova pota. Na mislih nam je za to mesto mož jeklenegn značaja, neumorne delavnosti, c. kr. učitelj gospod Feliks Stegnar. Odkar obstoje nove ljudsko-Šol-ske postave, je njegovovo ime z našim narodnim šolstvom tako tesno zvezano, da si ga brez njega skoro misliti ne moremo. Že za časa njegovega službovanja v Idriji je bil neumorno delaven. Njegov trud je rodil ondu društvo .Šola", ki se je z njim preselilo v Ljubljano in tudi tu kot „Narodna šola" zgolj po njegovem prizadevanji še blagonosno deluje in leto za letom zalaga naše ljudske šole s potrebnim šolskim blagom. Koliko je pa storil v šoli, pričajo danes križem sveta rastreseni in delujoči njegovi učenci. V Ljubljani je bil dolgo vrat let neumorno delavni tajnik in blagajnik „Glasbene matice", ki se je le po njegovem prizadevanji vzpela do današnje popularnosti in dovršenosti. In kaj naj rečem o naši „Glasbeni šoli" ? Ona sama glasno priča, kako srečna je bila ideja, katero je sprožil gospod Feliks Stegnar. Predaleč bi nas dovelo, da bi tu še posebe omenjali delovanja njegovega pri „SloveiiBkem učiteljskem društvu", posebno ob onih časih, ko je izmej mnogoštevilnega mestnega učiteljstva Ljubljanskega le četvorica zahajala k občnim zborom rečenega društva. Vsled preobilega posla pri vsakovrstnih dru Štvih morale so odjenjati moči moža, ki se ni nikdar strašil posla. Nakopal si je bolezen, vsled katere je bil primoran odpovedati se odborništvu nekaterih društev. Da se podeli možu služba nadučitelja v Ljubljani, bilo bi po vsem tem le priznanje za njegovo vsestransko delovanje. Ker si je pa gospod Feliks Stegnar nakopal bolezen vsled preobilega dela in vsled prenaporne službe na Gradu, gre mu služba tudi zaradi tega, da se mu ob zlajšanem poslu povrne ljubo zdravje ter nam ostane ohranjen še mnogo let v prid narodnemu ljudskemu šolstvu. Iz Mengšu 3. septembra [Izv. dop.] Ni še dolgo temu, ko se je v Vašem cenjenem listu bralo o slovenskih napisih posebno o njihovi važnosti ob jezikovnih mejah. Dotični rodoljub naslikal nam je v dobrih člankih žalostue razmere ob periferiji Slovenije. Prav jednake razmere glede napisov imamo tudi v našem trgu v sredini Kranjske, kojega prebivalstvo ie čisto slovensko. Človek bi iskal vzroka v pičlej narodnoj zavesti. Res je mnogokrat to. Poznam tukaj obrtnika, kateri je imel sprva v obeh jezicih v slovenskem in nemškem bvoj napis, a ker dotični obrtnik obilo občuje z nekim gospodom nemčurjem, kateri je dal na svoje hiSe napraviti tablice s pove-ličevaluim nemškim napisom: „Markt Manusburg", pregovoril je dotični gospod obrtnika, da je izbrisal slovensko besedo. Uprašal sem ga pri nekej B^F~ Nadaljevanje na četrtej strani. sami temelj podkopan in potem črno-rudeče-zlata FrankobrodBka zastava v prah in žaloBtno odmevala bode zadnjega nemčurja tožba: „Fuimus Troes, fuit Ilium!" Mi pa se bodemo radovali priborjene zmage na domačih tleh. A zmage ne bodemo zlorabili, marveč mi bodemo bolj tolerantni, nego ste bili in ste vi. Ne bodemo se brigali, kako se vi za svoje shode oblačite, da le nravnostnih čutov ne žalite. Vaša „Kleiderordnung", ki je prava vrstnica Marije Terezije naredbi, znani pod imenom „KeuBcb-heitscommiBsion" in katero ste skušali uveljaviti ob Sokolski slavnosti, nam ne vzbuja niti najmanjše zavisti. To je pravi sad vašega duba, vaše slepe strasti. Zato ste se pa tudi tako vekovito blamirali, kajti reBničue so vašega pesuika besede: „Blinder Eifer schadet nurl" Naposled omenim naj še Btave, ki ata jo zadnje dni naredila Ljubljančana L—r in L—n. Stavila sta po 50 gld., kdo se hitreje pripelje z dolenjske mitnice na Lavrico, kamor je nekda tako daleč, kakor desetkrat okolu „Zvezde". No, z blis-kovno brzino nesta vozila, kajti g. L-r potreboval je 171/*. 8 L—n pa celo 20 minut. Poslednji „re-cord" pač ni bil stave vreden. s. izkaz slovenskih posojilnic in stanje koncem leta 1889. Sestavil Ivan Lapajne. Število Posojilnica Omejena o -*-» ali J£ neomejena O zaveza ali c poroštvo > udov Upr Denarni promet v goldinarjih Število zadružnikov ali udov Vplačanih deležev v goldinarjih Hranilne vloge se obrestujejo P« °/o Stanje koncem leta 1888 Stanje koncem leta 1889 goldinarjev Število Posojilo se obrestujejo PO °/o Stanje koncem leta 1888 Stanje koncem leta 1889 goldinarjev Stanje koncem leta 1889 izposoj il Gotovine v blagajnici pri druzih zavodih ali v drž. listinah naloženi denar goldinarjem Cisti dobiček leta 1889 Zadruga imela je 1.1889 upravnih stroškov davkov neposrednih pristojbin goldinarjev Restuvni fond znaša koncem leta 1889 skup gold. Število o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 Na Štajerskem: Celje ............. Maribor............ Mozirje............ Ljutomer ............ Ormož............• Ptuj............. Šoštanj............ Žavec ............. Sevnica........., • ■ Pišece ............. Slatina............ Makole............ Konjice............ Št. Lenart........... Marenberg........... Štajerske skup . Na Kranjskem: Kmetska posojil, ljublj. okolice v Ljubljani Obrtnijsko društvo v Ljubljani .... Metlika............ Postojna............ Vrhnika......... Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani . Črnomelj...........• Krško............. Logatec............ Ribnica............ Kranjske skup . Na Primorskem: Koper . :........... Gorica......... . . . Primorske skup . N& Koroškem: Sv. Jakob v Rožni dolini...... Slovenji Plajberg......... Bekštanjska v Ločah........ Spodnji Dravberg......... Djekše ............ Šmihel............ Glinje............. Celovec............ Koroške skup . Vse posojilnice skup . neomej. omej. neomej. neomej. omej. neomej. omej. neomej. n omej. neomej. omej. omej. neomej. omej. neomej. 9 1097666 1796 27686 4Vs 446319 478330 1 6 455921 525437 4311 11390 9834 2337 85 339 23923 1 8 867706 1666 38670 4 422212 480296 2 5,5* oin6 355315 442603 — 10301 88255 8731 4969 1349 — 20531 2 15 292176 930 5989 5 162256 182949 3 6" 195753 216735 12000 3941 — 2029 1288 250 194 2341 3 18 182308 334 24018 5 123367 142023 4 6 132229 134797 — 13122 38777 612 850 248 119 13126 4 14 294896 503 15674 6 64674 73639 5 7 94431 104737 — 2418 3885 1273 812 351 — ■ 13046 5 6 693732 2139 38123 5 209325 264775 6 6 253669 • 319173 — 6442 3338 7106 1777 355 — 14460 6 16 157868 900(?) 17105 5 106813 116218 7 7 106953 113108 — 4372 14100 116 1465 1000 465 13314 7 9 180236 640(?) 7990 5 85070 102178 8 6 88572 105196 — 10063 4007 1457 906 — 6."- 8462 8 7 72106 607 1559 5 37465 40841 9 6 49684 54329 10000 630 242 207 191 — — 1995 9 6 12606 397 599 5 2167 2781 10 7 10027 10331 6000 240 1 33 171 — — 1137 10 6 10880 240 279 5 5773 7393 11 6 12069 13574 5350 152 101 176 27 — 690 11 6 140302 778 1468 5 62155 96606 12 6 82610 94103 7000 3057 14106 348 351 58 — 4831 12 6 104124 700 781 5 88556 88617 13 6 91226 91091 — 4520 3000 776 474 — 78 4471 13 3 121902 423 1633 5 24444 39542 14 6 22206 43611 — 719 105 764 289 — — 541 14 1 81928 152 217 5(?) — . 21032 15 6 (?) — 35201 14203 1262 10 418 251 — — — 15 4310526 12205 18171)1 184059o 2137220 1950665 2304026 54553 65550 181317 33880 16158 3695 1260 122868 8 285980 365 11644 100905 117819 16 6 (5Vs) 105083 123185 4230 15123 1996 850 126 5652 16 34 675900 295 11875 5 106938 93019 17 6 136814 130953 11500 2348 — 638 2276 109 118 21485 17 14 962604 270 9666 5 198678 233096 18 6 (8) 212991 247242 — 2769 — 2703 643 1555 — 3089 18 7 96206 237 9820 4Va 23415 24772 19 7 33127 37933 — 693 15 1113 215 45 — 2647 19 8 318162 81 8100 5 137111 165759 20 6 122518 169555 — 8761 13070 2454 978 — — 11555 20 ? 84138 480 4820 5 2428 2013 21 6 10406 10654 2000 246 200 21 244 36 — 1671 21 5 161138 579 2804 5 54774 77710 22 61, 56943 81735 — .3923 — 1099 163 611 — 956 22 5 76088 268 5684 4 9773 17937 23 6 13772 22777 — 559 2133 142 25 48 -— 339 23 2 74606 141 10391 5 5041 25135 24 6 11280 37364 1500 896 1000 803 35 — — 651 24 1 21964.7 319 11030 — 104896 25 6 (7) — 116612 — 4667 — 1732 300 — 30 200 25 2954469 3035 85834 G39063 862156 702984 978010 15000 29092 31541 12701 5729 2530 148 48245 6 13740 246 1230 5 11275 12454 26 6 20683 23464 7000 364 1 285 33 24 20 2338 26 6 94516 1388 13880 5 33508 47404 27 6 45354 65558 — 1631 — 1514 689 52 — 1549 27 108256 1634 15110 44783 59858 66037 89022 7000 1995 1 1799 722 76 20 8887 17 272764 1252 64607 4 77296 81856 28 5 in 6 146054 155283 1434 3280 587 1733 30 8271 28 4 4240 26 165 4 2385 2972 29 1695 2055 — 106 — 43 — — 2 65 29 4 119565 284 4540 4 31983 40123 30 6 (5) 34026 43933 — 1739 697 462 153 — — 6'J7 30 2 39778 79 873 4V2 6649 16598 31 5Vi 6965 17947 — 165 — 60 115 ■ — — 256 31 1 30770 105 1040 4i/a — 12261 32 5V„ — 12577 — 605 — — 171 — — 105 32 1 36358 89 782 41 o — 18880 33 5»/, — 22010 — 176 1500 — 154 — !56 33 1 6500 42 312 — 2860 34 — 1010 — 2137 — — 100 — — 12 34 1 26850 92 1314 — 8719 35 &Vi (?) — 70JO — 10232 1100 — 147 — — 34 35 536825 1969 73633 118313 257269 188740 261825 — 16594 6577 1152 257;; - 9626 - 1 1 7910076 18843 356368 1 264275"» 3136503 J 1 2908376 3632883 76553 j 104231 j 219436 j 49532 j 25182 j 6301 1450 184626 2446 priliki zakaj je to storil ? Odgovori mi: Ker so se iz slovenske besede norčevali. A nikdo se m razun omenjenega goBpoda spodtikal nad slovensko beBedo, pač pa nad nemško, ker je bila nepravilno pisana. Neveden rokodelec posnema svojega tovariša, posebno ako se je pri vojacih naučil za" silo nemščine. Napis mora imeti, ker je nemški bolj „nobel" , napravi hi nemškega. Tujec si misli, da so tukaj sami nemški rokodelci. Poštni pečat je jedino v izveli-čevalni nemščini. Zavodi, kateri imajo tu svoje zastopnike, imajo Bvoje napise tudi v tujem jeziku. A večinoma se jim ni čuditi, saj so njih višje glave večinoma našemu jeziku nasprotne, čuditi se je le nekemu zastopniku, ki je sam narodnjak, a ima ne vem po kakšnem naključji italijauski napis. it Domače stvari. — (Sokolci v Cel j i. ) Iz Celja sem nam piše. Slavni mestni magistrat v Celji nima s svojimi prepovedmi sreče, ker nima pravih pravnikov, kateri bi bili dovolj podučeni o obstoječih avstrijskih zakonih. Ko je njegovo prepoved cele slavnosti viBoko nameBtništvo v Gradci ovrglo, izdal je Celjski magiBtrat na jedenkrat nov ukaz dne 1. t. m., v katerem se je vsem udeležencem slavnosti strogo prepovedalo povodom slavnosti dne 7. in 8. Bept. priti v okrožje Celjskega mesta v društveni opravi, ter se je še pristavilo, da se bode onim, ki pridejo od iuod k slavnosti v sokolski obleki, ali ki imajo kaka druga v oči padajoča znamenja, ust op v mest u odločno zabrani 1, (der Eintritt in das Stadtgobiet entscbieden vervveigert \verden vviirde.) Ljubeznjiva Celjska „Wachta" je triumiirala, kako se bodo sedaj Sokolci zunaj mosta čez Voglajno oblačili itd. Celjski magistrat se je pobriuil, da je n. pr. v Zagreb, okrajnemu glavarstvu v Novomesto in družim glavarstvom, kjer je kak „Sol'ol" ta svoj čin naznanil, češ, da se tako prepreči vsaka udeležba od strani drugih „Sokolskih" društev. Ali mestni urad Celjski obrača, drugod se pa obrne. Visoko uamestništvo je vsled rekurza ta protipostavni ukrep ovrglo, rekoč, da so izvršujoči in častni udje »Celjskega Sokola" že po pravilih opravičeni pri osnovalnih slavnostih in pa tedaj če društveni Odbor to sklene hoditi v društveni opravi. Glede onih udeležencev slavnosti, ki niso udje društva, pa da tudi ta prepoved Celjskega mestnega urada nima nobene zakonite podlage (entbehrt jeder ge-setzlichen Grundlage.) Rešitev iz Gradca je prišla že v jutro; hodilo seje priganjat na magistrat kakih petkrat, naj se vender rešitev namestništva izroči, da se bode vedelo, pri čem da smo, ker je zadnji Čas. Reklo se je: Rešitev se bode že dostavila. Še le ko smo se hoteli zopet na namest-ništvo v Gradec za odpomoč z brzojavno pritožbo obrniti, dobili smo rešitev, s katero se kaj korenito ovrže prepoved mestnega urada Celjskega, o kateri prepovedi pravi namestništvo kratko in jedrnato „da nima nobene zakonite podlage." — (K Sokolski slavnosti v Celje) odpeljeta se „Sokol Ljubljanski" z zastavo (dozdaj prijavljenih je nad 50 članov v društveni obleki) in oddelek pevskega društva »Slavec" tudi z zastavo (kacih 20 pevcev iu gosp. Meden) jutri zjutraj točno ob 5. uri. Pridružilo se jim bode gotovo še mnogo druzih domoljubov, da bode Ljubljana tudi v Celji častno zastopana, kakor je bila pri pevski slavnosti v Mariboru. Zbirališče je na južnem kolodvoru. Z istim vlakom pripeljejo se bratje Sokoli iz Trsta in Gorice, s katerimi se potem skupno odpeljemo. Na veselo svidenje torej jutri zjutraj! — (Biciklisti „Hrvatskoga Sokola") odpeljali so se baje* daues zjutraj v dveh oddelkih k slavnosti v Celje, prvemu namenjen je bil odhod ob 5. uri zjutraj, drugemu ob 1. popoludne. Zje-dinita se oba oddelka v Rimskih toplicah, odkoder se odpeljeta jutri zjutraj v Celje. — (VTržiči) praznuje jutri tamošnje „Slovensko bralno društvo" obletnico svoje ustanovitve. Ker smo s tem društvom pridobiti zopet novo narodno in jako važno postojanko v prijaznem in v obrtnem oziru jako odličnem Tržiči, veselimo se prav iz srca te slavnosti. Zato tudi pozivljemo rodoljube po vseh pokrajinah slovenskih, ki se ne morejo udeležiti osebno, da vrlim Tržičanom pošljejo svoje brzojavne pozdrave in čestitke. — Ob jednem javljamo prijetno vest, da je gosp. A. G a h h n o r. tovarnar in posestnik gra- ščine v Tržiči, rodom Nemec, tujim gostom dal na razpolaganje, da si graščino in tovarno ogledajo. — Odhod iz Kranja v Tržič je ob 1. uri popoludne, ko bode vlak iz Ljubljane v Kranj došel ob V,l uri. — (Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo) udeleži se po posebni deputaciji 10 udov petindvajsetletnice gaBilnega društva v Be ljaku kamor so se danes odpeljali. Tudi gasilno društvo Kranjsko in Tržiško Be pridružita Ljubljanskemu. — („Brusa") izšla je danes 17. številka. Vsebina je mnogovrstna, tudi Celjski nemčurji neso pozabljeni. — (Preddvorom) na Gorenjskim izvoljen je županofh g. Janko U r b a n č i Č, graščak na Turnu. — (Pri sv. Juriji ob Taboru) bosta praznovala v četrtek dne 11. t. m. zlato poroko obče spoštovana posestnika Florijan in Terezija Brišnik. Dasi sta že 71 let stara, sta vender oba še čvrBta in zdrava ter imata 7 otrok in 31 unukov. — (C. kr. poštno ravnateljstvo in slovenski jezik.) Prav opravičeno pritožuje se „Gorica", da je c. kr. poštno ravnateljstvo objavilo navod glede" rabe novih poštnih znamk, frankovanja pisem in poštnih pošiljatev le v dveh jezi kih (nemško italijanskem), ter pravi: „Nam primorskim Slovanom torej ni treba vedeti, kaj zahteva trgovinsko ministeratvo". To preziranje jezika vedno zvestega in lojalnega slovanskega naroda res nikakor ne moremo umeti in moramo energično zahtevati, da se nas ne prezira na tak način. — („Dolavske zveze0) slovanski oddelek v Trstu, ulica Farneto, vabi vse ude in sploh vse slovanske delavce, da se prav gotovo in mnogobrojno udeleže, kajti na dnevnem redu so važne atvari: 1. Obravnava radi slovenskega lista. 2. Razpravljanje o slovanskej knjižnici* 3. Volitev načel-ništva slovanskega oddelka in dveh odbornikov v glavni odbor. 4. Posamezni predlogi. — Zborovanje bode v ponedeljek dne 8. t. m. Pokažite, da se zanimate tudi za delavski stan; naši nasprotniki naj ho prepričajo, da Slovan ne zaostaje za drugimi narodi. — (Častno priznanje) dobil je izdajatel „Knjige krojaštva", g. Matija Kune te dni tudi od predstojnika zadruge krojačev na Dunaji g. Jos. Feuzlna, ki piše mej drugim takole: „Vaše lepo delo predložil sem najveljavnejšim svojim sodrugom v pregled. Ti so izrekli oceno, da je Vaša knjiga posebno pa uzorci izvrstna, (vortrefflich.) Fini ukus se je v obče posebno poudarjal in hvalil." Ta jako laskava ocena je tem večjega pomena, ker je znano, da se Dunajski mojstri od nekdaj odlikujejo po jako finem ukuau v prikrojevanji oblek. — (V Ozeljanu) na Goriškem bodo občinske volitve dne 0. t. m. Ozeljanci bodo imeli ta dan priliko rešiti svojo čast. Dosedaj imeli so Laha za svojega načelnika, v torek bodo pa menda iz svoje srede izbrali narodnega moža, ki bode vestno se potezal za splošne koristi in za blaginjo občine Saj jih je že dosti dolgo na vrvici vodil „Šior-Lah". IUdi bi bili priobčili glede teh volitev daljši dopis, a prostor in čas nam nesta dopuščala, zato pozivljemo Ozeljance naj se dobro drže in ne poslušajo lahovih mešetarjev. — (Jabolčna kupčija.) Na mnoga upra sanja — se li bodo letos jabolka lahko razpeča-vala, odgovarjamo, da bo mogoče več vagonov na miznih, skrbno obranih in ravno tako skrbno shranjenih, brezmadežnih zimskih jabolk, finejših vrst po primerno dobri ceni prodati. — Prijatelj s Štajerskega piše nam, da sta že dva Berolinska tr govca po Štajerskem in Dolenjskem potovala in po cenah poizvedovala, pa zopet odšla, ker mislita, da bosta v Bukovini ceneje kupila. Poslalo se je pa že več vagonov zgodnjih jabolk na Dunaj in v Pešto. Čuli smo tudi, da je v radovljiškem okraji par trgovcev po sadji vpraševalo. So li kakšno kupčijo sklenili ali ne, nam ni znano. Tudi k tukajšnjemu trgovcu s sadjem sta prišla dva nemška trgovca, hoteč kupiti namiznih jabolk, toda naš trgovec ima baje predrago skušnjo pri namiznem sadji, in Be ni radi tega hotel pogajati ž njima. Toliko o na miznem sadji — Kar se pa tiče jabolk za mošt (in le ti so faktor, po katerem lahko v kratkem času mnogo tisočakov pride v deželo, ker je mo goče na jedni postaji po 10 in tudi več vagonov na dan naložiti — dočim za nakladanje jednega vagona namiznih jaboik treba poldruzoga dne), mis- liti je pa le tedaj na kupčijo, ako se ne bodo zahtevale pretirane cene, kajti iz predloženih nam poročil imajo letos na Virtemberškem, Bavarskem, Badenskem in v Švici mnogo jabolk Tudi na Francoskem je jabolčna letina boljša, nego se je spočetka mislilo. To potrjuje avatro-ogerska trgovska zbornica v Parizu v dopisu od 25 m. m. in dostavlja, da je sedanja cena v glavnem trgoviš i za jabolka v Vilaine 80 do 85 frankov za tono (1000 Ay) in 800 do 850 frankov za vagon. Ker stane voznina do tja približno 600 frankov, ni torej misliti na izvoz na Francosko. Najboljši dokaz za zgornjo trditev je pa to, da letos še ni bilo nemškega trgovca v nas. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji drugi obravnavi zatožen je bil 35letni posestnik Janez Bol k a hudodelstva požiga, da je namreč svoje poslopje v Šmartinu pri Cerkljah hotel zažgati, ker je škatljico žveplenk s tlečo gobo vrgel v seno. To je videla njegova svakinja Neža Bolka, ki je odstranila netilo in tako preprečila požt»r, ki bi bil sicer uničil tudi njeno tikoma poleg stoječo hišo. A vse pripovedovanje Neže Bolke, jako jezno-rite ženske, bila so ie malo verojetna in porotniki (načelnik g. Klein) so po dr. Tavčarja izvrstuem zagovoru zatoženca jednoglasno nekrivim proglasili in sodišče ga je oprostilo. — (Škofjeloški baron) čul je včeraj zvečer pozno, proti 11. uri svojo obsodbo, pa kateri bode več let moral prehiti brez stotakov in petdesetakov, brez zlatih verižic, brez „£au de Cologne" in druzih dišav, katerih so našli v njegovem kovčeku 10 steklenic. Sinoč skušal se je še oprati, a na njegovo nesrečo prišla je k včerajšnji obravnavi zadnjič pogrešana priča, ki je povedala, da je Petra Moharja večkrat videla prihajati opo-ludne, ko so bili ljudje pri kosilu, iz prodajalnice Marije Juvan. Porotniki (načelnik g. Klein) so Moharja jednoglasno krivim proglasili in obsojen je bil na pet let teške ječe, poostrene s postom. Kra-marici Mariji Juvan, ki je svojo škodo cenila na 800 gld., priznalo je sodišče Petra Mohorja hra-nilnično knjižico za 500 gld. in gotovino, katero so pri zatoženci našli, to je 209 gld. Ostanek naj Marija Juvan izterja civilnim potom. Ker je še petero oblek in mnogo zlatnine, Marija Juvan po svoji cenitvi ne bode na škodi. Škofjeloški baron je pa le veselo živel skoro dve leti, sedaj pa bode pet let imel prosto stanovanje in hrano. — (Ormoška čitalnica) priredi dne 14. t. m. v svojih prostorih veselico z besedo, prosto zabavo in plesom. Vabljeni so vsi zavedni narodnjaki od blizu in od daleč k obilni udeležbi. Vspo-rod zelo izboren. Začetek zvečer 7. uri. Ustopuina 30 kr. za osebo. Pevkinje, pevci iu dijaki imajo prost u.stop. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 5. septembra. Voda vedno upada. Cesar brzojavno nakazal 10.000 gld. za olajšanje bede. Linz 5. septembra. Uradna „LinzerZtg." javlja, da je do 30 vasij pod vodo. Povsod so jesenski pridelki uničeni in odplavi jeni. Škoda se ne da izračuniti. Draždane 5. septembra. Laba narasla je pet metrov nad ničlo. Valovi donašajo mrtve ljudi iu živali, več mostov zaprtih. V mnogih ulicah promet le v čolnih mogoč. Solun 5. septembra. Grozen požar razsaja v mestu, nad 12.000 oseb je brez strehe. Ker ni vode, ni niti mogoče gasiti, gasilci skušajo rešiti samo svoj imetek. Angleški in generalni konzulat, grška bolnica in mošeja Hagija Sofija pogoreli. Beda nepopisna; tudi nekatere avstrijske obitelji prizadete. Lučk (v Volinu) 5. septembra. Veliki knez Nikolaj starejši bil prisoten pri otvori 12 vrst dolge železnice Luck-Kiverzi, katero so vojaki v 18l/i dneva zgradili. Praga 6. septembra. Po povodnji prizadetih 45.000 ljudij. Vsi listi objavljajo pozive za nabiranje podpor. Deputacija odšla na Dunaj prosit Taaffea pomoči. Vojaštvo peče vsak dan 6000 hlebov, da se dele bednim prebivalcem. Dunaj 6. septembra. Cesar dospel zjutraj semkaj. Dunaj 6. septembra. „N. Fr. Presse" javlja, da pride cesar Viljem dne 30. septem- Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 205 6. septembra 1890. bra semkaj, da se udeleži jesenskih lovov na Štajerskem. Tešin 6. septembra. V včerajšnjem zaključnem manevru prvega voja izrekel cesar svoje posebno zadovoljstvo in veselje na tako vrli izvežbanosti prvega voja. Tabor 6. septembra. V Taborskem mestnem voiilnem okraji izvoljen Mladoeeh Brdlik s 77 6 glasovi v deželni zbor. Staročeh Suho-nicl dobil 451 glasov. C lir ud lin 6. septembra. Mladočeh Bla-žek izvoljen z 293 glasovi. Kazne vesti. * (Kralj Milan,) ki zmatra ločitev svojega zakona za veljavno, se je že, če je verjeti nekemu fraucoHkemu listu, tajno poročil z bogato, mlado Američanko, s katero se je seznanil po zimi v Parizu. * (Gospa F red Morgan) umrla je v Lon-douu. Bila jo nadarjena slikarica. Slikala je največ domače prizore. Od 1873. leta bile so njene podobe razstavljene v akademiji umetnostij. * (Ukradena vojaška blagajnica.) Omenili smo že bili, da je bila v OBtrogu pri Pi-lis-Ceabi ukradena vojaška blagajnica. Sedaj so za tatove že zvedeli in to so trije topničarji. Po noči je neki vojak na straži ogrnil plašč svojega tovariša, ker mu je bilo jako mrzlo. Ko je posegel v žep, najde v njem kup bankovcev. To jo objavil vojaškemu oblastvu, katero je vojaka, čegar je bil plašč, zaprlo. Ta vojak povedal je svoja sokrivca. * (Grozno usmrčenje) vršilo se te te dni v Birniiiighaniu. Obesili so morilca Davisa, a ra-belj pahnil je slabotuega delinkventa tako močno navzdol, du mu je vrv skoro odtrgala glavo od telesa in se je uručenje tako vršilo na krvav način. *(13letno deklico zadela kap. V Ljubnem zadela je kap 131etuo deklico, ko je nesla mleko v drugo nadstropje neke hiše. Dekle se je kar mrtvo zgiudilo na tla. Gotovo je jako redko, da bi koga pri teh letih zadela kap. * (Huda ženska,) V nekem selu blizu Mo-guncije sta dva 17letua dečka šla na okno deklice istih let. Dekle je pa bilo zaradi tega tako razjarjeno, da je na jednega ustrelilo z revolverjem in mu zdrobilo roko. Dekle se bodo Bedaj moralo zagovarjati pred sodiščem. Zanesljivo zdravilno Hredstro. Osobe s slabim prebavi j onjeiu, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tifičanji v želodci in nerodnem iztrebljenji, zadobe zopet vdravje, če rabijo pristni »Mol 1-O v S ci d l i tz-pra Se k". Škatljiea stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du naji, Tuchlaubon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno M o 11 • o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5(55—11) Umrli no v ljn9>IJanl : 5. septembra: Katra Oerne, kuharici, 81 let, Krakovski nasip št. 20, za oslabljenjem. — Antun Krajšek, delavčev sin, 3 mesece, sv. Petra cesta št. 69, za katarom v črevih. V deželni bolnici: 6. septembra t Franc Šetina, do'avec, "21 let, — Meteorologično poročilo. s J Gkfl opa-•i.Avanj-i .Siiinje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina vi iiiiii 5. sept. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739 1 mm. 738'6 mm. 738'G mm. 11-O'C 19 8° C 15 0° C si. svz. brezv. si. jvz. obl. d.jas. dež. 0-50 on. dežja, j Srednja temperatura 16*8*, za 07° pod normalom. ZD-mr^-Gijsl^a. borza dne 6. septembra t. 1. (Izvirno telegraflčno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 88-05 — gld. 88 05 Srebrna reuta.....„ 89 45 — „ 89 50 Zlata renta....... 106 85 — „ 106 80 5°/0 marčna renta .... „ 101-20 — „ 10135 Akcije narodne banke . . „ 981-— — „ 980-— Kreditno akcijo.....„ 30 f— — „ 30975 London........„ 11165 — „ 111-20 Srebro-........„ —.— ~- „ Napol......... „ 8 89»/» — . 8-93»/., C. kr. cekini.....„ .V36 — „ B8 Nemško marke.....„ 54*76 — „ 64 95 4°/0 državno srečke iz 1. 1854 25u gld. 131 gld. 25 kr. Državne srečko iz 1. 1864 100 , 177 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/0.......101 „ 15 „ Ogorska papirna renta 5%......99 „ 25 „ Dunava reg. srečko 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4V»°/o zl,lti zast. listi . . 111 „ 50 „ Kreditno srečke......100 gld. 185 „ — „ Rudoliovc srečko..... 10 „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 165 „ 20 „ Trainway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . . 218 „ — „ Težko prebavljenje, katar v želodci, uyspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago I. t. d., dalje katari v sapniku. zaslizenje, kašelj, hripavost mnoge nadlegujejo iu te opozarjamo na (15-3) O LAVNO SKLADIŠTE najčistije lužno katera se po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom. Zrela jabolka za mošt kupoval bodeni koncem tega meseea. Ponudb« v sprejemam pa *e sedaj. tmsi V. H. Rohrmann v Ljubljani. ANA SUKLJE učiteljica na klavirji — Vegove ulice h. št. 8 začne dne 15. septembra (666-2) poduk na klavirji. Kot učenec vsprejme ae takoj soliden dedek, ki ima vso oskrbo pri stariših doma, v tukajšnjo špecerijsko prodajal-nlco. — Kje V pove iz uljudnosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (680—1) Pozornosti vreden stranski zaslužek, ki se vedno vekša in m ti ono let traje, morejo dobiti spretne in zanesljive osobe (dosluženi žandarmi imajo prednost), katere pridejo mnogo v dotiko z občinstvom. — Vprašanja pod: ,,<;. S. 18UO dradec, poste restante." (312—21) Za lovsko sezono priporočam največjo Lber lovskih pušk: pniko za drobni svlneo, brzodvoeevke, rlsanloe in kratke brzorlsanico lastnega izdelka z jamstvom; nadalje dobro Luttiško paske za drobni svinec, salonske puške in revolverje. V zalogi so vse za lov potrebne priprave in streljivo. Oblesja iz najboljšo in najlepše orehovine in v VMkerfnl obliki ter vse v to stroko Bpadajoče poprave se hitro, solidno in po ceni izvršujejo. Opozarjam pa gospodo lovce, da puške kar naravnost meni pošljejo in no dado poprej puško kacemu drugemu, da jo še bolj pokvari, in jo potem nazadnje vender meni izročo v popravo, kajti s tem so stvar le podraži. Vse neugajajoče so rad o volj no zamenja. — Cenik za puške je na razpolaganje. Z velespoštovanjem Fran Kaiser (633—5) £>-u.šls:a,r v Ljubljani, Selenburgove ulice. St. 465 m. i. sv. (685-1) Pričetek mestnih ljudskih šol. Na mestnih ljudskih šolali Ljubljanskih, in sic.r na I. in II. mestni pctrazivdni deški ljudski šoli, na mestni nenrSki deški ljudski šoli, na mestni dekliški šoli pri sv. Jakopu, na dekliški šoli v nršulinskem samostanu, na mestni nemški dekliški ljudski Soli in jednorazredni šoli na Barji se prične šolsko leto 1890/1 dne 19. septembra 1890. I. Vpisovanje bivših in vsprejeinanjc novih učencev in učenk se bode vršilo dne 16. in 17. septembra t. 1., in sicer: Za I. petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji v Poljskih Klicah; za II. petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za nemško deško ljudsko šolo v .Mahrovi hiši na Cesarja Jožefa trgu št. 12; za dekliško šolo pri sv. Jakopu v redutnem poslopji; za uršulinsko šolo v aršolinskem samostanu: za nemško dekliško šolo v Špitalskih ulicah št. 10 (kresija) in za jednorazrednico na Barji v šolskem poslopji. C. kr. mestni šolski sovet Ljubljanski dnć 4. septembra 1890 Predsednik: Grasselli, s. r. i gm šl% iimi i m n iri o ara f i *n *■ Trgovina z železnino )K v Ij ubijani Gledališke ulice štev, 8 priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih Vil, prav lepo in lebko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo- bov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, !aa mesingastih plošč za komate, po-HAW*lWWil» jtdnem kmnicM tovarna), V., lliiiidstliiirrnstrasso 11 . Iil2— :> Dunaj: Lekarn* Julija pl. Trnkoczy-ja, „pr! zlatem levu", VIII, .Josefttiiilterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy ja, „pri Ra ueekiju", III., Radetzkvplatz 17. I. salicilna ustna voda aromatični, uplivu okrepćevajočp, sabrani nje gnjilobo zoh ter odstranjuje i/, ust neprijetni duh. — Jedni velika steklenim 50 kr. II. salicilni zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajoće, ohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr. Neveden! sredstvi, o ksiterih jo došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dnu po pošti pošilja lekarna Mi pl TMOCZJ diplomoveni posestnik lekarne in kemik poleg rntovža v LJubljani. Zunanja narobila se 8 prvo poŠto izvršujejo. Izvrstno pivo prve Giaške delniške pivovarne poprej SCHREINER & sinovi združeni pivovarni (108—28) Schreiner v Graici & Holi t Puntigamu prodaja po tovarniški ceni zaloga t Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M, ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24 OGHRIS pUŠklir (341-38) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsakovrstne doltre paške iz svojo dolav-nice. Ob jednem naznanja, da tudi prennreja kresne puške na puške zadovke (Hinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike s podobami dopoiilja brezplačno in franko. Sr. Rose životni baba je nad .'10 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče domače sredstvo. (88-18) Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., |io posti 20 kr. ver. yf^> Na vseh delih zavoj u ine je moja tudodana, zakonito varovan>ij vnrMven.t zimniku. Zalogi; »koro v vseh lekarnah * Avstro- Ogrske. ^ Tam se tudi dobi 'raško universalno domače mazilo To sredstvo pospoSujc prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lečenjc ran ter poleg tega tudi blaži' bolečine. V tikatIjicah po 3» kr. in ,5» 2~t kr. l'o po«li t» kr. \ee. %^ Na vseh delih zavojuinc je mitja tu dodana zakonito varstvena znamko. S. FRAGNER, Praga, It. 'JiKi-i'tH, Mala sirana, lekarna ,.|iri črnem orlu". &G" Po .-• t n a r az po š i 1 j a t ev vsak dan. Ces. kralj. zavarovalno društvo na privi legov. življenje in proti škodam na Duri a ji, Polno uplačani deleži in druga jamčilna sredstva, ustevši letna zavarovalna upla- čila družbe iznašajo čez 12 milijonov gold. čez 10 milijonov gold. Družtoa zavaruje: a) proti ikodi, prouzročeni po ognji, streli, paru aH razpoku kotlov, po gašenji, raz,-rušenji in odstranj nji oprave iz hišnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje, proti škodi v zalogah, pri 'živini, poljedelskem orodji itd.; h) proti ikodl po ognji aH streli ob času žetve poljsko pridelke in dotična gospodarsku poslopja; c) proti ikodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah; d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji. Zavarovanje proti nezgodam še ni uvedeno, si. občinstvo bode pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati. na iživl jt?ii|«3 <*jlo-vo*Slto v vseh kombi-tn'cijah, n. pr.: za slučaj smrti ter h:plača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogoji no zavarovalnino; /.ii slučaj smrti in pri protlzavarovanjl z o prose enjem na daljnih uplačil premij ter izplačuje dohodke i rento) v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene dčbe pri otrocih, ter izplača zavarovano vsoto dotičnomu zavarovancu. VHprejeiuH tudi zavarovanja, ki zagotovijo do-hodarino (rento), preskrbnlno penzijo) vdovam ter vzgojilno rento otrokom, po najku iantnejiih in najuižjih pogojih posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic. v Brnu: Veliki trg št. 10, „ Pešti: Danajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ Inoninstn: iMarije Terezije cesta št. 37, „ Krakovu: Szevvska ulica št. G, „ Lvovu: Marijin trg št. 8, ZaNlopi o -O Zakupna obravnava bode a T3 o 0 ta • E 2 I o > za zakupno postajo >o 1 O Za čas od do Za sledeče približne potrebščine garnizuiočih čet, zavodov in deželnih brambovcev vsak dan kruha ovsa 840 3360 4200 5040 gramo v porcij Približna tekoča potrebščina znaša kruha ovsa porcij me-tersk cent. Posebni pogoji o (D ■d ti H (!) H O .H H Ču- ti ti ti a o (D O rH (D 0 4-> (D ti O ■H H O o" O 4 "e c 8 o o (X) es O - O X (D P ■d s ti s E tO ti Bruk ob IVI. ILijub no Marein Judcnburg Strass Radgona Hi rQ o •H M H § rt tO § £3 <73 O Ptuj Cel j o ti ti Ljubljana Toplice O (D i> 0 H (D 0 -P a H ^ »H" IH « ^ oL dO H ^ 6-S Celovec Št. Vid ob G. Beljak Trbi± IVIalboret Predli (zapor soteske) Jeicrnica (zapor doline pri Raiblu) Bovec z zaporom Bovške doline Wolfsberg Trst Koper Gorica Gradiška O d) H S C3 Št. Peter Jezernica i H ; 05 i OD H u a o H in H (D H U d -4 M O (D 68 a 0) ■a to 312 30 31 336 162 260 420, — 4501 — 157 52 81 112320 10800 11160 120960 58320 93600 2460 2300 30 48 132 151200 — 162000 — 2580 2700 — 808 i 350j 81 19 71 7 33 19 — 19 160 30l 49 217 54 155! — 462 155 5190 2462 294920J7487 127750 — 29565 6935 6935 — 6935 — 5840O 2462 10800 17885 Za topniško ekvidacijo, ki se osnuje v l,jul»l juni na čas od 1. januvarja 1891 do 30. aprila 1891 in potem od 1. oktobra do 31. decembra s približnim številom 80 konj, mora zakupnik preskrbeti potrebščino po zakup ;iej ceni. mh-f oJ^Pa?Ka: £xxZ.€n P°preJ navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščine za četna koncentrovanja v zakupnej postaji, z mo-leoitno 25/0 večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezervnike in deželne brambovce po aktuelnih cenah. Potrebščma za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev. Splošni pogoji. 1. Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Narejene morajo biti po priloženem formularji in imeti kolek za 50 kr. za polo. Zapečateno ponudbe imajo zgorej omenjene obravnavne dni vsaj do 10. ure dopoludne doiti pri dotičnih c. in kr. vojaških oskrbovalnih magacinih (točka XVII zvezka pogojev), na poznejše ali v brzojavnoj obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kakej ponudbi cenina postavka v Številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za prav«. Vsakej popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj podpis. 2. Natančneji pogoji se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne pri dotičnih c. in kr. preskrbovalnih magacinih ogledajo, kjer leže nalašč za to obravnavo v dveh jednako se glasečih listinah napravljeni zvezki pogojev z dne 1. septembra 1890 na ogled. Zvezki pogojev dobe" se proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovalnih magncinih, na željo tudi po pošti. 3. Vsak ponudnik, izvzemsi podjetnike v pogodbeni zaveznosti stoječe, popolnem preverjene in obravnavalnej komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima ne oziraje se na njegovo kavcijo o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzetje navedenega podjetja dobiti soliditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolovano firmo od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblastva, katero spričevalo ne sme biti nad 2 meseca staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovskej in obrtnej zbornici, oziroma političnem oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnemu c. in kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika. 4. Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagotoviti svojo ponudbo s 5°/0 varščino od vrednosti vse za oddajo določene množine. Varščina se ne sme pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v posebnem kuvertu tako odposlati, da varščino opravičenec lahko prevzame, ne da bi odprl zapečateno ponudbo. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi specifikovati. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in se kakor tudi kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na razpisano zakupno preskrbovanje vojaških potrebščin. Ti imajo prednost pri jednacih ponudbah pred drugimi podjetniki. Producentom se more oprošcenje ulaganja varščine in kavcije dovoliti le za predmete, katere sami proizvajajo j izjaviti pa morajo v ponudbah, da za spolnjenje prevzetih zavezanostij jamčijo s svojim premoženjem. Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki se ima po predpisih uložiti, se ne bode oziralo. 5. Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se izgovarja, da se prevzame preskrbovanje kakega predmeta le, če se kratu dobi oddaja jed-nega ali več drugih predmetov ali oddaja predmetov za več postaj, dopuščajo se le: za predmeta kruh in krma v postajah, kjer se potrebuje krme le za deset konj. Pa tudi te skupne ponudbe smejo se staviti le za jedno postajo s konkurenčnimi kraji. 6- Oddajati ima se predmete neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati. Za prevažanje predmetov v konkurenčne kraje mora se v zmislu točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se zmatralo, da je prevažanje obseženo že v ponujenih cenah. Pri jednacih ponudbah za pre važanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost. 7. Poraba mag a činov, skladišč in peka rij more se zakupnikom prepustiti le proti plačilu za te predmete določene najemnine, od katerega pogoj a se nikakor ne odstopi, in sicer ararične pekarije v postajah: Bruck oh M., Ptuj, Celje in Beljak. Najemnik je zavezan najete predmete proti ognju zavarovati in iz lastnega skrbeti za to, da se v dobrem stanu ohranijo. 8. Ponudniki se odreko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vsprejetji ponudbe morala držati v § 862 občnega državljanskega zakonika, potem v članih 318 in 319 avstrijskega trgovskega zakona določenih obrokov, v katerih se je izjaviti, če se vsprejme ponudba. 9. Oddaja kruha in ovsa ima se praviloma vršiti od 5 do 6 dnij. Če krajevne razmere in interes čete brez večjih stroškov za vojaški erar dopuščajo, morejo se razpisani dobavni obroki za oves raztegniti na 10 do 15 dnij. 10. Kruh oddajati morajo načeloma peki. Kruh se ima izdelovati iz ržene moke. Poleg ponudbe za zakup kruha, bodo se vsprejemale tudi ponudbe za izdelovanje kruha iz erarične moke po civilnih pekih in se morajo v poslednjem slučaji glasiti ponudbe na plačilo za peko od meterskega centa popečene moke uštevši sol, drva, in svečavo. 11. Cene za zakup staviti se imajo uštevši užitnino in druge davščine: od porcije kruha a 840 gr. in od porcije ovsa a 3360 gr. 12. Zakupniki so izključeni od olajšav železniškega vojaškega tarifa. 13. Vojaška uprava pridržuje si pravico, da sme oddati kake morebitno razpoložive zaloge mej pogodbeno dobo. 14. Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi izrecno izjaviti, da se podvrže določbam za to obravnavo pripravljenega zvezka pogojev dto...... z dne 1. septembra 1890. Ponudbe, ki obsegajo krajšo nego 14dnevno zavezanost, se odklonijo. V Gradci, dne 1. septembra 1890. Upravna komisija c. in kr. vojaškega preskrbovalnega magacina. Ponudbeni formular. Jaz po-dpisanec izjavim s tem vsled razglasa št. 7407 Gradec z dne 1. septembra 1890, da hočem oddajati zakupnim potom zu zakupno po- stajo -.......................................-........................................................ s konkurenčnimi kraji porcijo kruha a 840 gr po ......................... reci: „ ovsa a 3360 gr po ......................- kr. reci: za čas od ..............-.................................................. do ................................................................... 1891, preskrbovanje prehodov po točkah .... zvezka pogojev preskrbovati in za ponudbo jamčiti s priloženo .................................................. varščino ................................. gld.......................... kr. obstoječo iz................................................................................................... Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14 dneh po uradnej objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaškej upravi pravico, ko bi to opustil, da sama to dopolnitev izvede s pridržavanjem zakupnega zaslužka. V ostalem se podvržem razen pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev napravljenem za razpisano obravnavo dto. Gradec z dne 1. septembra 1890. Kakor vidno iz priloženega odloka ................................................. v ................................................. se je moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno oddalo vojaškemu pre- skrbovalnemu magacinu. I. I. stanujoč v I. I. dne . 1890. Formular za kuvert ponudbe. C. in kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu Ponudba vsled raz- I, glasa za za- kupno obravnavo z dne Izvrstno, dobro ohlajeno Graško marčno pivo I. Graške delniške pivovarne in Puntigamsko v steklenicah s patentiranim zatvorom. Naroča se pri gospodu <■ ru l»e r j i v glavni tohućni zalogi v ljubi juni, mestni < rg wt. 18. (645—7) Najcenejša, najboljša, preskušona, rujava prevlaka za les z Barthel— originalnim karbolinejem ilflT trajno varaje ~*W (437—11) prevlečene ograje, svisli, inagacine, vozove, gospodarsko pripravo, tla itd. pred gnjllobo, gobo, zatrknenjem in nirčosi. V hlevih upliva razkazujoče. — 1 kilo z ;i d ose a za 6 kvadratnih metrov. — Prospekt zastonj. — Kakovost zajamčena. 5 kilo & gld. 1.50, 100 kilo telil. 1«.— z Dunaja. MIHA BARTHEL A Comp. (Ustanovljeno 1781.) Dunaj, Z,, Koplergasso it. 20. (Ustanovljeno 1781.) Zalogu v Ijjuitljaiiii pri bratili i m.flii. c3 O) C JOSIP REBEE prej KARL. AHCIN ključarskl mojster v jLi j ubijani Francovo nabrežje 13 priporoča svojo izborno zalogo lepo. natančno in trpežno izdelanih «teci i l ii i K ognjice, okov la okna in vruta, dalje izdelnje (617—5) železne ograje v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in Bploh vsu kiju carsku delu. po najnižji ceni. — Vaprcjema naročila iz mesta in z dežele ter je izvrSuje točno, po ceni in zanesljivo. PoBehno opozarja na svojo, na KrHn|skeiu največjo zalogo elektrotehničnih proizvodov katera omogocuje najzanesljivejšo vpeljavo hišnih telegrafov in telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča Se poseboj cenjenim gg. trgovcem in tovarnarjem v varstvu pred I ulovi in v »v rito Itltrejrii poslovanja. Preč. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posestnikom se pripOi'očn za napeljavo strelovodov katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovejšem, zanesljivem načinu, poprav Iju tudi že napeljane pohabljene Htrelovode, katerih zanesljivost preizkuša z navlasč za to naročenim ,,el<-ktroitiftroui". — Posamezni deli za napeljavo strelovodov« liišnili telegrafov in telefonov so vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, cena jo kar mogoče nizka Za čas stavbe priporoča ** Mestni trg št, 10 trgovina z železnino Mestni trg $t. 10 v velikem izboru iu po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štor je stok od oranje, d rat in cveke, samokolnice, vezi za zidov je, tra verze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Komun cement, sklejni papir (I)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi |j>£2*HBBi lepo in močno narejena Ste- Jjs^ 1 dilna ognjišča iu njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhni mi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—41) Wtr Za poljedeljstvo: ~«K Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. v Gorico in na Sveto Goro V v, zii i/a ii <> ceno odide iz L JUBL Jvižini kolodvor v soboto dne 13. septembra 1890. Vožnje cene znižane so tako, kot prej še nikoli. Iste so znižane tudi za post.-« j<- o rozine z uporabo navadnih poštnih vlakov, kakor je spodaj navedeno. Vožnja cena do Gorice in nazaj Odhod poštnega vlaka IZ II. nisi-i-ii III. riizrcd Celja...... ob 1 uri f»4 m. zjutraj gld. 985 gld. 6*46 Laškega . . . . „ 2 „ 11 „ n 940 „ 6 15 Rimskih Topilo „ 2 n 23 „ „ »9*15 „ 6 — Zidanega mosta . 2 „ 47 „ „ «8 85 „ 580 Hrastnika . . . . „ 3 „ ol „ „ „ 8-60 „ 8*60 Trbovelj . . . . „ 3 „ 10 „ „ „ 8*45 „ 6*66 Zagorja..... „ 3 „ 19 „ „ „ 8 35 „ 545 Save...... „ 3 „ 34 „ „ „ 8 05 „ 5 26 Litije...... „ 3 „ 47 „ „ „ 780 „ 510 Kresnlo..... „ 4 „ - „ „ „ 7-50 „ 4-90 lazov..... „ 4 „ 15 „ „ „ 7 25 „ 470 Zaloga..... „ 4 „ 27 „ „ 695 „ 450 Dohod v LJubljano „ 4 „ 40 „ n „ 5*68 „ 430 Vožnja cena do Gorice in nazaj ■a* Odhod posebnega vlaka IZ *a<8 II. lil/liil lil. niMiil LJubljano ... ob 7 uri — m. dopold, gld. 6*68 gld. 4*80 Borovnice ... „ 7 „ 36 „ „ „ 8*88 „ B'80 Logatca . . . . „ 8 „ 18 „ „ „ 525 „ 340 Rakeka...... 8 „ 48 „ „ „ 48o „ 315 Postojne . . . . „ 9 „ 10 „ „ „ 4 30 „ 8*76 Prestraneka . . „ 9 „ 22 „ „ „ 405 „ 2'tiO 8v. Petra . . . „ 10 „ 10 „ „ „ 3 90 „ 250 Gornjih Ležeč . „ 10 n 28 „ „ „ 3 50 „ 2 20 Divačo .... „ 10 „ 61 „ „ „ 295 „ 1K5 Sežana . . . . „ 11 „ 8 „ „ „ 2(55 „ 1*66 Prošeka . . . . „ 11 „ 30 „ „ „ 2 25 „ 1*40 Nabrežlne „ 11 „ 58 „ „ „ 175 „ 110 Dohod v GORICO „ 1 „ — „ popold. „ — „ — Vožnja cena do Gorice in nazaj Odhod poštnega vlaka iz H. rnzrc«i ni. rasred, Trsta......ob 9 uri — m. dop. gld. 230 gld. 1.45 Crinjara..... „ 9 „ 21 „ „ „ 1 90 „ 120 Dohod v Nabrožino . „ 9 „ 40 „ „ »1*78 „ 110 (Potem zveza yi gorenj i m posebnim vinkom.) Ob dohodu v Gorico je takoj odhod mi .Sveto Cioro, kjer bodo slovesni vsprejein, potem lituiii'e. Zveeor in isto t:iko v iiedHjo zjutraj eerkv<>n» opravila in HleveNitu velika h\. uiHna h pridigo, oh '2. uri popoludue pćle lita-nije9 slednji - slo vosu i Mprrvod n petjetui in n;iuo vorom ob oilhodu. l'o¥r»tiui vožu|u dovoljena jo sicer do 30. H«»pt**inl»ri» t. I. zveeer z vaakim osebnim vlakom (izimši hrzo^lak), vender je MploMii«» povratno potovanje dne II. Meptenturn ob 5 uri 17 minut popoludue iz Ciorice in ob 7 url 11 minut z \ulirr#.i«i> dohod v Ljubljano pa ob 11 uri 8& minut, na Zidani most ob 2 uri 20 minut in v Celje ob 3 uri 12 minut po polunoei. ___ psg.■ oitisKitl< i Tr^tn plneajo vožnjo od Nal»rt>ziu« v Trat poNekel. "ta^ Nutaneni vozui red jo dobiti prej pri pora t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled, ter da ga vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor. Porotniškega posla so po §. 4. omenjene postave oproščeni: 1. ) Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar; 2. ) Udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. ) osebe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta Čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. ) osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5. ) vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednom porotnem razdobji kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Mestni magistrat Ljubljanski dne 30. avgusta 1890. Župan: Grasselli 1. r. 10 LESCE-BLED ~ OTOCE-BREZJE z; dolrao znižano ceno "W odide ls LJUBLJANE povodom Marijinega praznika t ponedeljek *!.% zvečer. Vozna cena za tje in nazaj z odpravo vred za III. razred Af*4P HO Iti*." Slovesna av. maša v cerkvi na otoku darovala se bode ob 10. ari dop. Da se morejo vrSiti potrsbtM priprave pravočasno, prosi se uljudno, da bi udeleženci blagovolili prej ko mogofls preskrbeti se z voznimi listki. Isti se dobivajo pri podpisanem skrajni čas do nedelje zvečer. Na dan odhoda novo dohajajočim se vsprejam ne more zajamčiti — V mnogobrojno vdeležbo uljudno vabi JOS. PAULIN, pisarna za potovanje v Ljubljani, Marijan trg št. I. Voinl listki dobo se tudi v Ljubljani pri g. FANI v Špitalskih ulicah, g. POD-REKAR-ju na .sv. Jakoba trgu in tudi v hotelih. (672—3) Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Olivno stiskalnice In olivni mlini Tiii.sltc in * urine stiskalnice »Kro'/dni mlini In isarini mlini najnoveje konstrukcije v raznih velikostih. Rtlatilnice, čistilnice, gepli. robkalnice zn tnršico, sejala ire, plugi itd. Avtomatične klajne stiskalnice. Peronospera-aparati. Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Rezllnloe za krmo v najvedji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški coni. IG. HELLER (M8-le) WIEN, Praterstrasse Nr. 78, WIEN. Katalogi in vHukoršna pojaMiiila na lahtevasje zastonj in franko. Prokupcem najugodnejši pogoji. ^poHobni zaMtopnilii mc Ijftdejo in dolnjo pladn j«».HSB ITaJTs ©ljšcfliM. najmočnejšo Brnsko blago za obleko 10. 12.-, 14.-, 6.- 8.—, v odrezkili po 8' 10 metrov za vso obleko za gld. 6.— 16.—, 18.—, 20.— in več. lfchi£o zit a i 111 sk e su k njo in ogrtače v odrezkih po 210 metra za jedno zimsko suknjo ali ogrtač gld. 10—, 12.—, 15.—, 20.— in več. NfnjerNlii lorieii Za lovsko i Blago za podlago ogrtačev suknje in menčikove v odrezkih po in zimskih sukenj 1 meter gld. 1.—, 2*10 metru nld. ."».-, 6.—,8.— in več. I 1*50, 2.—, 4.— in več. Nadalje blaga za suknjo častite duhovščine, črni peruvieno in doskine za 8a Ionsko obleko, črni in barvasti tilel prodaja tovarniška zaloga finega suknja VINCjEN*J IVOVA t, BRNJ Razpošilja le proti predplačilu ali povzetju. Ce se poprej plača, pošlje se blago poštnine prosto. Neugajajoče se nazaj vzame. Uzorci zastonj in franko. (666 — 1) Prepričajte se blagovoljno, da je o M 3 o erj N O cd o Si u PQ zares najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, litticiiu zatravila. $m Honienpatiena zdravila se preskrbo v posebnej dobroti in čistosti v najtornejšnin potenco vanj i. Vn« ztlravila kakor tudi zmletj.i, stanjšan i iL in piduiirovanja so vedno sveža in z najiiiiK iii-jso surblaosl jo in iiataiiciioHtjo pri;iravljenn. ("..".*•') —18) Knjigarna Ig. pl. Kleinniayr & Fed. Bamberg Kongresni trn št, 2 Ljubljana Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo vadi v tukajšnjih in v vnaiijili zavodih, zlasti c. kr. veliki gimnaziji, c kr veliki realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišči tukaj, privatnih Šolah ter ljudskih iti meščanskih šolah uvedenih v najiB.'.vejjv-"o izclajitli, broširanih in v trajnih šolskih vezih, po na j ni ž ji Ii «*eiiiili. (683—D T-.-j.ff--aiHB==ai_ra mm-M Tržaška cesta štev. 29 priporoča slavnemu, občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelano salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257_24) v • — peci v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenilnike poHljMm na že/jo frtintio. Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp. Izdajatelj in odgovoroi urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk "Narodne Tiskarne".