Posameitna Števili I! Peitnlna platana v gotovl.nl. 75 m •''v' / (shaja ^ vsak masac enkrat. uiflt v mmma Oglase se računa po posebnem ceniku. y>1 - _ ' Uredništvo tn uprav ÜI1 1 Slilra Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. nlltvo |e v Sodni y Odgavornl urednik: ,, ulici ilov. 4. I ABC IS 101011 Ivan Frelih. Glasilo Pokrajinska £we«:e dmfäm Mšnib posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Štev. 9. Ljubljana, 10. septembra 1924. Leto iv. Vsem hišnim posestnikom v Sloveniji! Ko je sedanja vlada v Beogradu prevzela državno krmilo v svoje roke, začeli so listi po vsej državi pisati in prinašati vesti, da bo sedanji stanovanjski zakon zopet podaljšan. Naši člani, bodisi v Ljubljani, bodisi na deželi, se radi tega z velikim strahom obračajo na nas z vprašanji, v koliko odgovarjajo te navedbe resnici. Obrnili smo se takoj na naš glavni odbor v Beogradu in na Zvezo posestnikov v Zagrebu, da skupno nastopimo proti morebitnim poskusom stanovanjski zakon na največjo škodo skoro vseh državljanov še nadalje uveljaviti. Odbor društva hišnih posestnikov v Ljubljani se je o tem posvetoval v seji 29. avgusta t. 1. ter enoglasno sklenil, da se v tem pogledu ne spuščamo v noben kompromis, ker je bil že sedanji stanovanjski zakon delo kompromisa z obljubo, da je to zadnji stanovanjski zakon, ki ga ne bo nobena skupščina več podaljšala. Stanovanjske bede nismo zakrivili hišni posestniki in je velika krivica, če bi ti še nadalje morali prenašati vsa nešteta gorja od naših neprijateljev. Radi tega zahtevamo odločno in brezpogojno prostost za naše hiše. Glavni odbor društev hišnih posestnikov iz cele države v Beogradu pa je imel 31. avgusta t. 1. skupno sejo, katere so se udeležili odborniki iz cele države. Našo Zvezo sta zastopala njen predsednik Ivan Frelih in predsednik društva v Mariboru I. Glaser. Najvažnejši predmet razprave so bile vesti o podaljšanju sedanjega, odnosno predložitvi novega stanovanjskega zakona. Sklenili smo, da obiščemo vse pristojne gospode ministre in zahtevamo natančnega pojasnila, kaj namerava centralna vlada napraviti v stanovanjskem vprašanju po novem letu 1925. Minister za socijalno politiko g. dr. Behmen je priznal kritičen in nevzdržen položaj hišnih posestnikov ter povdarjal, da se je v zadnjih letih v tem važnem vprašanju mnogo grešilo in zamudilo, zlasti pa, ker je država kupovala stare hiše, mesto, da bi bila sama z dobrim vzgledom šla naprej in zidala za urade in svoje uradnike nove hiše. Preglavice mu delajo državni uradniki, ker država ne ve dobiti denarja, oziroma ni v položaju, da bi jim dala tako visoke stanarine, da bi zamogli stanovanja plačevati v na zlato valuto dvignjene najemnine. Lahko smo odgovorili, da priznamo in zahtevamo, da je treba državne uradnike stanu primerno plačati, da pa ni dopustno, da bi za državne uradnike prispevali samo hišni posestniki, temveč je treba to breme razdeliti na vse davkoplačevalce. Gotovo pa je tudi za državne nameščence same zelo neprijetno, ker morajo kot nekaki nižji stanovi prejemati miloščino iz rok onih, katerim velikokrat odrekajo celo pravico do njih lastnine. Po daljšem razgovoru z g. ministrom je nam obljubil, da brez naše vednosti in sodelovanja ne bo ničesar ukrenil ter se se hoče ozirati zlasti na šibkejše hišne posestnike. V istem smislu smo intervenirali skoro pri vseh ostalih gospodih ministrih, zlasti pa pri ministrskem predsedniku g. L. Davidoviču, ki je bil o celi zadevi in naši akciji že natančno pučen ter se pri tem zlasti spodtikal nad poslovanjem raznih stanovanjskih oblasti v državi, ki jih je smatral večinoma za nepotrebne. Priznal je naše upravičene zahteve ter obljubil, da bo skušal doseči, da se naš polažaj z novim letom izdatno izboljša. O stvari seveda tsel bo posvetoval ministrski svet in bo končno o tem odločala skupščina t. j. naši gg. poslanci, katere so ravno tako volili tudi hišni posetniki. Sedanja vlada je v svoji programatič-ni deklaraciji izrekla, da je vlada zakona, reda in pravičnosti in če se hoče strogo držati tega gesla, je nemogoče stanovanjski zakon podaljšati, ker je to zakon največje socijalne krivičnosti, povzroča samo nered in anarhijo in ovira vsako pravo gospodarsko življenje v državi. Zakon je izšel iz gole demagogije načel in s to se ga hoče nadalje obdržati. Prepričani smo, da se bo morala vlada na vsa ta nepobitna dejstva ozirati in ne na ljubo samo nekaterim volilcem, zopet udariti hišne posestnike. Sedaj bo prilika, da vidimo svoje prijatelje in sovražnike in kateri poslanci se bodo pri glasovanju javno izrekli, da ne marajo več dobiti glasov hišnih posestnikov. Glavni odbor je nadalje sklenil, da izdela obširno spomenico proti podaljšanju stanovanjskega zakona in v njej navede vse kričeče slučaje, ki so se zgodili hišnim posestnikom s stanovanjskim zakonom. Hišne posestnike v vsej Sloveniji prosimo, da potrpe in naj bodo uverjeni, da odbor ničesar ne opusti, da varuje naše pravice in prepreči namero naših nasprotnikov, da bi se stanovanjski zakon zopet podaljšal. Če bo potreba pokazala, gremo na protestne shode in vsem faktorjem odločno povemo: dovolj je krivic, dovolj je našega trpljenja, sedaj naj nastopi enkrat tudi za posestnike pravica, ki mora biti podlaga vsemu življenju in vsaki državi. Končno hišne posestnike nujno vabimo, da organizirajo in pridobivajo za našo stvar prav vse posestnike v Sloveniji. Vsakdo mora doprinesti za skupnost nekoliko dela in truda. Samo z velikim delom, neustrašeno odločnostjo in vsaj malo požrtvovalnosti bodemo dosegli uspeh! Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Felicitas, Maribor: Kako je mogoče stanovanjsko bedo odpraviti T Ker se bliža čas, ko ima ugasniti stanovanjski zakon, raznašajo se vsakovrstna ugibanja. Posamezni najemniki, izvzemši veliko izjemo, so za podajšanje dosedanjih razmer in žele, da bi se stanovanjski zakon za večno podaljšal. So najemniki, ki si umišljajo, da imajo samo oni pravic» živeti in streme za tem, da jih mora hišni posestnik za vsako ceno držati v stanovanju. Kdo je za podaljšanje stanovanjskega zakona? Za podaljšanje so samo tisti najemniki, ki danes udobno pod ceno stanujejo, k temu pa še svoje posamezne najete prostore dajejo za visoko ceno od 500 do 1000 odstotkov v podnajemi. Seveda! Najemnikom je dovoljeno vsako izkoriščanje, a hišni gospodar ima čast, da nosi vsa bremena in še doplačuje na prejeto beraško najemščino. Na tak način so najemniki zaščiteni in jim je dovoljeno vleči korist od-ondot, kjer niso niti truda, niti počenega groša za to doprinesli. Tako postopanje širi komunizem! Ali smejo take razmere tudi nadalje obstojati? Nobeden pošten človek, ki ima malo čustva in sramu, ne bo zahteval, da se iz tujih žuljev vzdržava v tuji hiši- Večji del najemnikov je imovitejši od hišnega lastnika, ko je med hišnimi lastniki 90 do 95 odstotkov slabostoječih, ki so si hišico z neumornim delom, s svojo varčnostjo in treznostjo priskrbeli, da bi mogli na stare dni brez večje skrbi živeti. Med njimi je dosti neimovitih starčkov, siromašnih vdov in nedoraslih sirot. Taki morajo poleg svoje (nepremičnine stradati, dočim imoviti najemnik živi brezskrbno in udobno na račun sirot. Ali sme zakonodajec dovoliti, da se hišni lastniki stavijo v brezpravno stanje in uničujejo? Vprašam tukaj, kdo je za odpravo sta novanjskega zakona? Niso samo hišni lastniki, ampak je za to preko 70 odstotkov najemnikov; posebno so to tisti, ki se že 1 do 3 leta od nemila do nedraga potikajo in potom stanovanjskih uradov iščejo stanovanje, pa ga ne morejo dobiti. Ti so prepričani, da s tistim dnem, ko dobe hiš. lastniki svoje pravice, pridejo do stanovanj. Zakaj primanjkuje danes stanovanj? To vprašuje posamezni najemnik lahko rešiti. Kje so torej stanovanja? Pred vojno je bilo stanovanj na preostajanje, tako da si je mogel vsakdo izbrati stanovanje po svojih okolnostih; danes pa išče vsakdo veliko stanovanje, ki nič ne stane in tako so večina dobili v primeri prevelika stanovanja, ki jim po pravici ne pripadajo, dočim so ipbpreje imeli mala, njim primerna stanovanja, a skoz to so potisnjeni drugi na ulico ali pa stisnjeni v male prostore, v katerih se gibati ne morejo. Tisti, ki so preje stanovali na periferiji in se zadovoljevali z eno sobo in kuhinjo, zavzemajo danes v najlepših delih mesta stanovanje od 3 do 4 sob s pripadki, so to često ljudje, ki imajo opremo komaj za eno sobo, ostale prostore rabijo za različne namene, najčešče pa jih izkoriščajo za drag podnajem. Na tak način živi dotični najemnik udobno in brezskrbno — in izkorišča zaščito zakona, hišni gospodar pa nosi vsa bremena, a nima nobenih pravic! Kako se more zahtevati, da mora slabostoječi hišni lastnik vzdrževati boljestoječega najemnika? Ali je hišni lastnik še celo primoran /izdržati nekako občno oskrbovališče? Mi- slini, da bo vsakdo, ki ima vsaj malo značaja in drži na svojo čast, smatral za nečastno, da bi prejemal od hišnega lastnika miloščino 1 Čudno pa je, da potrebujejo vsi le velika stanovanja, a pri plačevanju pa kar ne najdejo pokritja za najemščino! Delavci posameznih strok so jako dobro plačani, imajo denarja za vse, samo za stanarino ne! Kar se tiče državnih uradnikov in nameščencev, dolžna je država, da jim nudi toliko, da morejo stanu primemo živeti. (Sicer pa večinoma še toliko ne marajo plačevait, kolikor imajo posebne sta-narinske doklade! Op. uredn.) Hišni gospodar mora izpolnjevati dolžnosti do države in davke točno plačevati; a če on svojim dolžnostim zadovolji, po kakšni pravici pride država do tega, da ji mora hišni lastnik še njene uslužbence izdržavati in ji več dajati nego sam prejemlje? Mislim, da bodo tisti, ki vedrijo in oblačijo, uvideli, da se mora krivica odpraviti, a odpravila se bo samo tedaj, ko se stanovanjski zakon ukine in lastniku po-Ivme svoboda. Vem, da bo mnogi najemnik stavil pri-pomnjo, da bo v takem slučaju mnogi na-Ijemnik postavljen na ulico. Kaj takega more samo kak hujskač raztrobiti med razdraženo občinstvo. Za pomirjenje posameznih najemnikov pojasnjujem sledeče: Stanarina se bo po sedanjih okolnostih povišala, zato se bo vsakdo ogledal, da si najame stanovanje, ki odgovarja njegovemu zaslužku in imetju in s tem se bodo stanovanja po dejanskih potrebah izkoristila. Tisti, ki zavzema danes stanovanje treh ali celo več sob, potrebuje pa samo eno ali dve, ta bo opustil veliko stanovanje, a drugi, ki veliko stanovanje potrebuje in ga more tudi plakati, bo tega zavzel. Vsakdo bo sedaj zavzel tako stanovanje, kakor ga je imel preti vojno in ga more tudi plačati. Tako postane razdelitev stanovanj samo ob sebi pravična in se mnogo stanovanjske bede odstrani. Saj hišni gospodar je sam po sebi primoran, da odda vsa stanovanja, ki jih sam ne potrebuje. Sila in potreba ga na to veže, ali hoče ali noče, da izkoristi svojo hišo. To je dokaza dovolj, da najemniki niti pomisliti ne smejo, da bodo postavljeni na ulico. Vsakdo se bo stisnil v manjše — njeimi in njegovi plačilni možnosti primernejše stanovanje, in že s tem se doseže več stanovanj v korist najemnikov! S tistim časom, ko bo stanovanjski zakon odpravljen, nastane takoj pobuda za zidanje hiš. S tem se pa odstrani tudi brez poselnost. Vse bo zopet oživelo in služilo z delom svoj kruh. Stanovanjski zakon je največja nesreča tako za hišnega lastnika kakor za najemnika in posameznega delavca. Vsled tega, da so stanovanja v starih, t. j. predvojnih poslopjih pod ceno, ne mara nihče najemati stanovanja v novi hiši, zato se morajo najemnine približno zenačiti in čim se to zgodi, začne se na vseh straneh zidanje in popravljanje hiš. Mnogi niti ne pomislijo, koliko obratov se vdeležuje in vleče korist od zidanja hiš; zato nekaj zgledov: 1. Oglarji (pri žganju opeke in apna), 2. Opekarji, 3. Vozniki, 4. Železničarski delavci, 5. Apnarji, 6. Tvornice cementa, 7. Trgovci s cementom, 8. Pleskarji, 9. Stavbeniki (s celo vrsto sotrudnikov), 10. Dninarji, 11. Zidarji, 12. Tesarji 13. Trgovci s stavbenim lesom, 15. Mizarji, 16. Ključavničarji, 17. Tovarne stekla, 18. Steklarji, 19. Slikarji, 20. Trgovci z barvami, 21. Kamnoseki, 22. Trgovci z železnino, 23. Pečarji, 24. Kleparji, 25. Elektrotehniki. A vsled zaslužka vseh teh obrtov imajo korist tudi vsi drugi obrtniki in trgovci, ki se pečajo s prodajo živil in drugih življenskih potrebščin. Pa tudi država in občina ima od tega svoje obilne dohodke. Pri 80 odstotku poslopij se od početka vojne do danes ni izvršila nobena večja poprava, vsled tega je vse zapuščeno. Hišni posestnik pri takih današnjih žalostnih razmerah nima možnosti, a niti ne veselja za popravljanje, zato je čimdalje slabše. Ako se hišnemu lastniku še tudi sedaj ne pri-/skoči na pomoč, nastane še večja stanovanjska beda in z uničevanjem poslopij še večje pomanjkanje stanovanj. S pospravljanjem stanovanj bi bii pa zaslužek delavstvu zagotovljen in brezposelnost odpravljena. Ako se ta razglabljanja dobro prevda-rijo, uvidel bo vsak razumni najemnik, da je zahteva hišnih posestnikov za takojšnjo in popolno odpravo stanovanjskega zakona v vsakem oziru upravičena. To zahtevo dolžan je vsak posamezni trgovec, obrtnik in delavec podpirati, ker si s tem zagotavlja svoj zaslužek in svojo bodočnost. Vsak hišni lastnik pa bo srečen, če bo imel svoja stanovanja zasedena z mirnimi in častitimi najemniki in s tem se doseže medsebojno spoštovanje in splošno pomirjenje (kar se je sedaj že izpremenilo skoro v splošno medseobjno mržnjo! Op. uredn.). Nočem še dalje razpravljati, nego sklepam v nadi, da pridejo i hišni lastniki i najemniki do prepričanja, da je stanovanjski .zakon nesreča za obe stranki in kličem: Dol s stanovanjskim zakonom! Velevažna razsodba: Hišni gospo" dar zamore dobiti dve stanovanji. Stanovanjski škandal v Krčevini. Okrajno glavarstvo kot stnovan. oblastvo 1. stopnje bagatelizira odločbe stanovanjskega sodišča kot stanovanjske oblasti 11. stopnje in razsodbo stola sedmorice kot najvišjegu sodišča. Hišni lastnik K. je zaprosil 20. febr. 1923 pri stanov, oblastvu okraj, glavarstva v Mariboru, da se mu dodeli v njegovi hiši |v Krčevini 115 na podlagi čl. 10 stanov, kot ustrezno stanovanje za njegovo družino katero nujno potrebuje stanovanji strank R. in B. Stanovanjska oblast mu je kratko-malo to prošnjo odbila brez vsake stvarne utemeljitve. Prošnik K. se je pritožil zoper tako rešitev na stanov, oblast II. stopnje, katera je seveda ugodila pritožbi in naro-fčila stauov. oblast prve stopnje, da mora prošnjo hišnega lastnika v smislu zakona rešiti. To se je zgodilo z odločbo okrajnega glavarstva kot stanov, oblasti I. stopnje 30. aprila 1923 št. 16937-23 v tem smislu, da se je prošnilcu le delno ugodilo in sicer se mu je priznalo in dodelilo namesto dveh stanovanj le eno in sicer ono stranke R., obstoječe iz 3 sob in pritikline, dočim se je glede nadaljnega zahtevka — t. j. glede stanovanja stranke B. — stanovanjska oblast I. stopnje postavila na stališče, da to stanovanje ne gre hišnemu lastniku iz razloga, ker stanov, pravilnik govori le o enem stanovanju in tedaj hišni lastnik zamore v svoji hiši v svoje potrebe odpovedati le eni stranki, ne glede na velikost poedinega stanovanja in njegove dejanske potrebe. Prošnik — hišni posestnik — se je proti taki rešitvi zopet pritožil na stanov, sodišče v Ljubljano in le to je kot stanov, oblast If. stopnje in kot zadnja instanca v stanovanjskih zadevah rekurzu ugodila z odločbo od 18. maja 1923 opr. štev. VII.-8093-23 in je prošnilcu označilo oboje zaprošenih stanovanj, ki naj skupno ustrezata dejanskim potrebam njegove družine in sicer stanovanje najemnika R. v I. nadstropju ter stanovanje najemnice B. v podstrešju. Človek bi mislil, da je hišni lastnik s temi dosegel svojo zakonito pravico. Vendar temu ni tako, kajti sedaj se šele pričenja n jegova trnjeva pot. Na podlagi raMio navedene dodelitve stanovanja je po zakonu hišni lastnik še le smel odpovedati strankama stanovanje na eno leto, tedaj za 1. junij 1924. Proti od- povedi pa je stanka iz podstrešja pri sodišču ugovarjala, češ, da odločba stanovanjskega sodišča v Ljubljani kot stanovanjske oblasti II. stopnje za odpoved stanovanja najemniku ni merodajna. Najemnik je v ugovorih odrekal potrebo hiš. lastniku do njenega stanovanja in tako se je sodišče moralo pečati z vprašanjem, o katerem bi se zamoglo misliti, da je z odločbo stanovanjskega sodišča kot zadnje upravne instance v stanovanjskih zadevah končnove-iljavno rešeno. Pred rednimi sodiščem je protivna najemnica v L in II. instanci uspela. Interesantna je tozadevna utemeljitev razsodbe okrožnega kot vsklicnega sodišča v Mariboru v prilog protivne najemnice, ki pravi, da je družina hiš. lastnika sicer številna in bi kot taka res imela uporabo za večje stanovanje kakor je ono stranke R. v I. nadstropju, kljub temu pa mu odreka pravico še do podstrešnega stanovanja, češ, da se mora ob sedanji stanovanjski fcedi hišni lastnik utesniti in razmeram prilagoditi ter primernoi razvrstiti svojo številno družino po 3 sobah, udobnosti obsežnega stanovajna pa ss odpovedati. Tega mnenja pa ni bilo najvišje sodišče — Stol sedmorice — v Zagrebu. Le-ta najvišja sodna instanca je na revizijo sodbo okrožnega kot prizivnega sodišča razveljavilo in je odpoved tudi napram najemnici podstrešnega stanovanja spoznalo za veljavno. V razlogih uveljavlja, da je sicer pritrditi mnenju prizivnega sodišča, da se je treba ob sedanji stanovanjski bedi utesniti in razmeram prilagoditi ter primerno razvrstiti svojo družino, udobnostim obsežnega stanovanja pa se odpovedati, ampak ob upoštevanju vseh okolnosti, je pa jasno vidno, da ni tu niti z daleka govora o udobnosti in da je stanovanje protivne najemnice B. hišnemu lastniku za osebno stanovanje ter za stanovanje njegove rodbine neizogibno potrebno. Na podlagi te sodbe bi se morala stranka že 1. junija 1924 izseliti in stanovanje hišnemu lastniku prepustiti. Brez dvoma je odločba stanovanjskega sodišča v Ljubljani kot stanovanjske oblasti II. stopinje od 18. maja 1923, opr. štev. VIL-8093/23 v zvezi s predstoječo navedeno razsodbo Stola sedmorice od 8. aprila 1924, opr. štev. Rv 248/24-1 obvezna za stranki, kakor tudi osobito za srezko poglavarstvo v Mariboru — levi breg kot stanovanjsko oblast I. stopnje in se ima brezpogojno respektirati. Temu pa ni tako; kajti stanovanjsko oblastvo I. stopnje pri srezkem poglavarstvu v Mariboru, levi breg, dostavilo Je sedaj hišnemu lastniku odlok, da se tje stanovanje stranke R. v L nadstropju, katero je bilo ravno od tega stanovanjskega oblastva z odlokom od 30. aprila 1923 opr. štev. 16.937/23 prošniku dodeljeno 'in je glede odpovedi ostalo nesporno, dodeluje stranki B., katera mora vsled razsodbe Stola sedmorice izprazniti podstrešno stanovanje. Ta odlok utemeljuje stanovanjsko oblastvo L stopnje s tem, da se je hišni lastnik baje vselil v stanovanje brez dovoljenja stanovanjskega oblastva samovoljno. Sedaj ko je stanovanjska afera šla skozi vse upravne in sodne instance, jo stanovanjska oblast L stopnje preziraje vse odločbe in razsodbe načenja na novo in se pri tem dela kratkomalo nevedno. Tako eklatantno bagateliziran je zakona 'mora najti v vsej pošteni javnosti energičen odpor. Vprašanje nastane, kdo je kriv te zlorabe zakonitih odločb? Odlok od 1. avgusta 1924 opr. štev. 24.382/24 - 802 nosi podpis srezkega poglavarja g. dr. Ipavica in je vsekako tudi on odgovoren zanj, dvomimo pa, da je on informiran o zadevi, na njem pa je, da krivico takoj popravi in krivce takega uradovanja postavi tje, kamor spadajo. Zoper odlok stanovanjske oblasti I. stopnje od 1. avgusta 1924 se je vložil re-kurz na stanovanjsko sodišče, katero je dodelitev kot neutemeljeno razveljavilo in stanovanje priznala K. Pri tem pa je stanovanjsko sodišče dobro in upravičeno povdarilo, da bi tak nepravilen in nepo-staven sklep moralo uradnim potom razveljaviti, če bi zanj zaznalo, tudi če bi ne bilo vložene nobene pritožbe. Dober pouk za brezglavno (postopanje stanovanjskega oblastva pri okr. glavarstvu v Mariboru. Najemniki preli stanovanjskemu zakonu. Da mora biti famoznega stanovanjskega zakona čimpreje konec, uvideva danes že prav vsak razsodni človek, a uvide-vajo to zlasti tudi najemniki, ki imajo še nekaj pravega socijalnega čuta. Najhujši zagovorniki tega krivičnega, nesocijalnega zakona so in ostanejo naravno tisti srečniki, a obenem nesramneži izmed njih, ki imajo od te krivice največjo korist; to so tisti v obče dobro ali celo prav dobro situirani najemniki, ki so po srečnem naključju pravočasno prišli do prav udobnih stanovanj, plačujejo — po krivični zaščiti — prav neznatne najemščine, oddajajo posamezne sobe ali cele oddelke stanovanja, ki jim često glede števila oseb niti ipo pravici ne pripada, za drag denar v podnajem, žive prav potratno v zasmeh ubogega hišnega gospodarja, zraven pa kriče na vse grlo, da mora to na večne čase tako ostati. Nasprotno pa veliko število poštenih najemnikov, ki že leta čakajo in zaman prosijo za primerna stanovanja, ki jim pripadajo in bi jih radi po svojih močeh plačali, preklinja z gospodarji vred ta neso-cijalni zakon. Taki že očitno žele odpravo tega zakona v veliko nevoljo protežiranih tovarišev ter se oglašajo za odpomoč celo pri društvih hišnih posestnikov. Tako izpodbija v zagrebškem listu »Svojina« z odločnim in dobro premišljenim člankom »Činovniški sin« zahtevo uradnikov, da bi se vsaj za nje zakon za eno leto podaljšal — kajti potem bi bil, kakor pravi, zopet en sam stalež prebivalcev na škodo hišnih posestnikov in vseh drugih najemnikov protežiran. Tako rodi ena krivica vedno dalje nove krivice. Prav pogumno je nastopil pa na občnem zboru društva stanovanjskih najemnikov v Ptuju državni uradnik za odpravo tega krivičnega zakona — seveda na veliko nejevoljo sedanjih protežirancev. Po-predloge, ki jih je pa odbor brez vsake razprave — to je prav značilno — odklonil, ker »so predlogi reakcionarni — t. j. ker niso boljševiški) — in proti interesom društva najemnikov.« Misli, ki jih navaja dotični predlagatelj za odpravo zakona so: Država ima izgubo na davkih in gospodar na dohodkih, tako da niti hiše vzdržavati ne bo mogel, škodo ima pa tudi najemnik najprvo v tem, da ga gospodar mrzi kot svojega škodljivca — drugič v tem, da se na novo nič ne bo zidalo in bo raje vedno manj nego več razpoložljivih stanovanj. Nalagati vse breme stanovanjske bede samo na eno vrsto prebivastva, t. j. na posestnike starih hiš, je skrajno krivično in mora končno dovesti do tega, da bodo propadli i hiše i gospodarji, najemniki pa prišli naposled še ob tista stanovanja, ki so si jih po krivici prilastili. — Ako bi bila stanovanja primerno plačana, bi se hišni gospodar najemnikov ne branil; država bi dobivala višje davke in hiše bi se moglo popravljati ali celo dozidavah. Zahtevati pa, da bi oddajal samo gospodar stare hiše stanovanja po tistih cenah kakor 1. 1919. je prav tako nesmiselno kakor zahtevati da bi trgovec prodajal blago po cenah iz 1. 1919. Ako hoče pa država ščititi ekonomsko slabše in svoje uradnike, ne sme jih navaliti kot breme ravno samo na eno vrsto prebivalcev, ki so često še slabši nego zaščitenci. Podpira naj država in občina resnično potrebne najemnike, mogoče tudi s tem, da prizadetemu gospodarju popusti davke. Stanovanja naj bi se razdelila v: luksuzna, in stanovanja v I. II. in III. vrste, in delavska Med luksuzna stanovanja naj se štejejo tudi sploh tista, ki jih najemnik ne potrebuje in ne izkorišča za sebe. Poedine osebe ne smejo imeti družinskih stanovanj. Od podnajema mora dati najemnik tričetrtine hišnemu gospodarju. Zato predlaga končno, da se ne zahteva podaljšanje tedanjega zakona, ampak temeljita preuredba po omenjenih smernicah. Mi priobčujemo navedene misli —«• brez komentarja le v dokaz, kako sodijo trezni najemniki, celo državni uradniki o nevzdržljivih sedanjih razmerah. Dodamo naj še, da je boljševiški apostol ljubljanskega društva najemnikov na nekem zborovanju v Mariboru dobil na veliko svoje iznenađenje in nejevoljo dobro in pametno lekcijo, da naj se najemniki orijentirajo v drugo praktično smer, t. j. na samopomoč, da ustanove svoje gradbene zadruge, ker s tem, da se drže kakor klopi vedno le na plečih posestnikov starih hiš, stanovanjske bede ne bo nikakor konec. Letošnjega shoda pa se v tem mestu na hudo nevoljo sklicatelja najemniki že sploh niso marali udeležiti, marveč so si kmalu potem osnovali stavbeno zadru* go. Do neobhodno potrebne ustanovitve take samopomoči se ljubljanska, dasi najmočnejša skupina najemnikov še ni po-vspela, ker jo vodijo žalibog nesposobni demogogi boljševiških in raznih socijali-stičnih struj s puhlimi frazami, namesto gospodarsko sposobnih mož, ki se gotovo med njimi nahajajo, pa menda do besede ne pridejo. &li vedo kaj delajo! Živijo mladi in stari ljudje. Od teh imajo eni že po svojem lastnem priroje-nju (po svojih stariših in dobri vzgoji) vse dobre lastnosti, so marljivi delavni, varčni, pošteni in dostojni. Oni delajo ne samo 8 nego celo po 20 ur na dan. S poštenim velikim delom in razumnim gospodarstvom pripravili so si v potu svojega obraza, morda celo z stradanjem imetje, zgradili hišo in celo stanovanja za druge, t. j. iste vrste ljudi, kateri sami ali njih predniki so bili vedno delamržni, brezskrbni, zapravljivi, ki niso še nikoli delali po 20 nego komaj po 8 ur na dan. Mnogi taki so se odnosno se še po plačilnih dnevih po več dni delu odtegujejo, da po gostilnah rajajo, povrh pa še pošteno pridno ljudstvo s svojim ogabnim vedenjem nadlegujejo, da celo napadajo. Pri industrijah ugovarjajo in kritizirajo celo, če si išče hišni posestnik in mali kmet zaslužek pri industriji. Žalostno. — Ako bi ne delali hišni in zemljiški posestniki vse svoje življenje z potrojenimi močmi, poginili bi pod prostim nebom in od gladu kmalo številne delo-mržni elementi. Ali ni priden in varčen človek, zlasti oni, ki si je preskrbel stanovanje sebi in ga nudi še mnogim drugim, v pravem pomenu besede veliki dobrotnik napram svojemu bližnjemu. Mnogi slabi ljudje si ustanavljajo iz same mržnje do dela in drugih žalostnih lastnosti v svojem prevelikem prostem času razna društva intrig, kako sploh brez dela živeti in si premoženje onih varčnih, pridnih in poštenih ljudi med seboj razdeliti. Doba zadnjega časa nam donaša teh dokazov dovolj, zlasti iz industrijskih krajev, saj so hoteli priti te vrste ljudje celo na državno krmilo. Najžalostnejše in neoprostljivo pa je to, da nekateri najemniki hišne posestnike obrtnike, kateri nudijo mnogim družinam najvažnejše t. j. bivališče, celo sami bojkotirajo, ali druge na bojkot hujskajo. Hišni in zemljiški posestniki smo steber naše mlade države Jugoslavije in svarimo resno vsakogar brez razlike, ki bi hotel ta steber rušiti, kopal bi s tem sebi jamo. Pozdravljamo pa na drugi strani vsakogar brez razlike, kdor gradi in pomaga mladi državi, ta dela za vse in vsi, ki izboljšujejo mlado državno, gospodarstvo, delajo za njega in za izboljšanje življenja vsakogar. Razno. Glavni odbor društev hišnih posestnikov iz cele države je imel dne 31. avgusta 1924 v Beogradu sejo, kakor poročamo že na prvi strani. Konštituiral se je odbor in se je izvolilo za predsednika g. Milutin Marković-a, predsednika državnega Save-ta v pokoju in predsednika društva posestnikov v Beogradu; za podpredsednika g. Živojin Moskovljević, advokat v Beogradu, g. Juraj Čačković, predsednik Zveze kučevlasnikov v Zagrebu, g. Ivan Frelih, predsednik Zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, Nikola Ivkovič, predsednik društva v Novem Sadu, za sekretarja Ivan Bezič, predsednik društva hišnih posestnikov v Splitu, za blagajnika Sima Lazarevič. Sklepalo se je nadalje o mednarodnem kongresu lastnine v Parizu meseca oktobra, na katerega pošlje naša organizacija dva zastopnika iz cele države. Razpravljalo se je še o drugih važnih stanovskih zadevah in se seja skliče v kratkem, če vlada izdela in predloži stanovanjski zakon. Seja delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo se vrši v nedeljo dne 28. septembra 1924 ob 10. uri dopoldne v restavracijskih prostorih hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. poročilo o sedanjem stanju stanovanjskega vprašanja; 2. sklepanje o korakih proti po vladi nameravanem podaljšanju stanovanjskega zakona; 3. protest na skupščino in gg. poslance proti podaljšanju stanovanjskega zakona; 4. prirejanje protestnih shodov po celi državi; 5. razširitev organizacije posestnikov v Sloveniji; 6. poročilo o raznih davčnih zadevah, zlasti o davčni reformi; 7. razni predlogi. Radi važnosti dnevnega reda, zlasti kako se nam je ubraniti podaljšanju stanovanjskega zakona, je neobhodno potrebno, da vsako društvo hišnih posestnikov pošlje po enega ali tudi po več delegatov in ne sme nobeno društvo prezreti najvažnejšega trenot-ka ter v svoji brezbrižnosti opustiti, da ne bi bilo zastopano na tem važnem zborovanju. Na to sejo so vabljeni tudi zastopniki onih krajev, kjer naša društva še niso ustanovljena. Predsedstvo. Dimnikarska dela. Kakor znano so ljubljanski dimnikarski mojstri vložili tožbo proti našemu podpredsedniku g. Fr. Ks. Staretu radi žaljenja časti, češ, da jim je na zadnjem protestnem shodu delal očitke glede dela ter jih s tem žalil. Ker g. Fr. Ks. Stare kot poročevalec za dimnikarska dela, kakor naravno ni žalil nobenega dimnikarskega mojstra, temveč navajal samo nepobitna dejstva, kar se je tudi dokazalo po pričah, je bil g. Stare kakor v prvi tako tudi v drugi inštanci popolnoma oproščen. Gg. dimnikarske mojstre pa bo stvar stala precej denarja ter se bodo gotovo v prihodnje premislili delati nepotrebne pravde in stroške. — Hišne posestnike pa ponovno nujno prosimo, da nam takoj sporo-če ustno ali pismeno vse pritožbe proti izvrševanju dimnikarskih del ali zaračunanju previsokih cen, ker ta materijal neobhodno rabimo radi ukinitve razdelitve Ljubljane na omenjene okraje. Poziv hišnim posestnikom v Sloveniji. V zadnji številki >Mojega doma« smo priobčili poziv hišnim posestnikom, da nam sporoče podatke o najemnikih in druga pojasnila o razmerah v hišah. Dobili smo že precej izjav, prosimo pa še vse ostale hišne poeetnike, da to čimpreje napravijo in navedejo vse najbolj kričeče slučaje in kri- vice, ki so se zgodile hišnim posestnikom. Te podatke nujno rabimo za napravo spomenice na centralno vlado v Beogradu in na posamezne gg. poslance. Radi lažje sestave je naša Zveza dala natisniti primerne vprašalne pole, ki se dobe brezplačno v naši pisarni; društvom na deželi pa smo jih poslali in naj jih dotični naročniki do- be pri domačem društvu hišnih posestnikov. * Hišni gospodar Ima pravico odpovedati mesečno sobo. Razsodba stola sedmorice v Zagrebu. Natančnejše poročilo priobčimo v prihodnji številki. ----------- -- - Vsem cenjenim hišnim posestnikom v Mariboru in okolici F se najuljudneje priporoča Ferdinand Ferš pokri¥aški mojster STUDENCI pri MARIBORU, Cankarjeva ulica za vsa popravila opekinih, škriljnastih in lepenkinih streh. Proračuni gratis. Konkurenčne cene. Točna in solidna postrežba. tt*----------- " -------------- Ustanov. 1.1879. telefon št. 553. KLcIUČflUNlCflRSTUO AUGUST MARTINČIČ LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 14. se priporoča za naročila novih valčnih zastorov (rolet) in soinčnih plaht ter za popravilo istih. - Stalna zaloga vseh potrebščin za rolete in soinčne plahte, raznovrstnih štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. - Izvršuje vsa ključavničarska dela in popravila. - Avtogeno varenje. ,, točna postrežba! Zmerne cene! Tehn. Ing. oblastveno poverjeni stavbeni in žen er in mestni stavbenik. Stavbeno podjetje In tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske In železobetonske zgradbe. Ljubljana, Na Mirju. Projektiranje ter Izvršitev vseh stavb po najkulantnejšlh pogojih. |\ Hišni posestniki! Pozor! „Jugometiiliitr ; ■ izvršuje vse vrste kleparska dela, popravila žlebov, S ! streh i. t. d. Vpeljava vodovodov, montaža klosetov in l s njihova popravila. Vsa kotlarska dela kakor kotle za » S pralnice, štedilnike i. t. d. Ključavničarska dela i. t. d. Glavno zastopstvo »Toplodarov« * ■ po najnižji ceni in najhitreje. Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 18. Telefon št. 729. s: » ■ S s s s s s ■ ■ l s \i Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke s sprejema zavarovanja proti f jj požaru, vlomu In zavarovanja f na doživetje In smrt. I Rezervni fondi: K 125,000 000, ( Letna vplačana premija > K 55,000.0; 0. i» i Vsa pojasnila daje generalni . zastop banke „Siavije“ v Ljubljani, Gosposka ul. 12, v lastni hiši. JT V, Renomirana tvrdka I JOSIP JUG pleskar in ličar v Ljubljani, Rimska cesta št. 16 se priporoča gg. hišnim posestnikom za vsa v to stroko spadajoča dela, v-atera izvrši po zmerni.ceni in v najkrajšem času. Oddelek za sobo- in črkosllkarstvo: ♦* a a a a a a i E J 5 3 a a a a \ Moste-Ljubljana, Zaloška cesta št. 67. • & Rezno železnino, po-trebgtlne z« stnvbe, pohUtro, orodja zapo-Ijedelce In obrtnike, Štedilnike, peil, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesalke, portland-cement, stre-fina lepenka, suhe barva. čopiče, flrnež, kar-bollnej, strojno olje, priporoča * S a a a a I S H M a a a a B a B Zaloška cesta. J «aaaaaaaaaaaaNBBbiaB železnina Lirijaia Kiivama In sostllnn „LEON“ IMim, Kolodiionk(išt.29 se priporoča zlasti potnikom z dežele, ki prihajajo s prvim vlakom, oziroma odhajajo z večernim vlakom osobito lovcem tn hribolazcem. — Izvrstna vina. -Izborna kuhinja. Prijetna zabava. Točna postrežba. Zmerne cene. Z velespoštovanjem * Fiinl In Lson Pogačnik Vodovodni Mater, Klepar šn krovec B 5 a š E zaloga škrllc (strešnikov) S a a f : PoUansfea ceita številka 8 BBttOiV2J»KOAMna LWonsko kreditno Sanka v Lilijani. mmmmm i i § Dunajska cesta (v lastni palači) •g Ustanovljena 1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog Din 60,000.000. Čekovni raf. št. 10.509. — Brzojav, naslov: Banka Ljubljana. — Telef. št. 261, 413, 502,503, 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorico, Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Solit, Trst, ter agencija Logatec.