364
Žena bogatega Gavana.
Serbska narodna. Vuk, I. 207, 127.
Zapovedal Gospod Bog Dvema, trem je angelom: „0 vi moji angeli! wVi nebeški vojvodi! „Stopite na zemljo dol, „Goslicc izrežite „Iz suhega javora, „Pa po svetu hodite, „Ko po cvetu bčelica, „0d prozora Božjega, Od iztoka solnčnega, „In vse vere skušajte, „In po redu mesta vse, „Ve li vsako za Boga, „Za ime Gospodovo."
Ko to cujo angeli,
Stopijo na zemljo dol,
Goslice izrežejo,
Iz suhega javora.
Pa po svetu hodijo,
Ko po cvetu bčelica,
Od prozora Božjega,
Od iztoka solnčnega,
In vse vere skušajo,
In po  redu  mesta  vse;
Vsako znadc za Bogi,
Za ime Gospodovo.
Ko pred dvore pridejo
Gavana bogatega —
In to pripetilo se
Ravno na nedeljo je —
Stoje božji angeli
Pol nedelje pred durmi,
Da bolijo jih noge,
Godejo na goslice,
Bele roke trudijo,
Zlobnih psov se branijo.
Ko prikaže se gospa
Ponosita Jelena,
Pred njo grejo dvorkinje
In za njo služabnice,
Pavi ji s perutami
Gorko lice hladijo;
Pa prinese jim gospd.
Ponosita Jelena,
Kruha osmojenega,
Ki je  v petek  vmeden  bil
In   v saboto  vsajen  v peč,
Iz peči v nedeljo vzet5
Tega Jelena ne Ak,
Kot Gospodu ljubo je,
Ampak bercne Jelena
Z desno nogo angelom:
„Nate tu, božjaki vi!
..Kaki li je ta vaš Bog,
„Ki ne more živiti
„Svojih slug  na domu sam,
,,Da pošilja k meni jih?
„Boga imam jaz doma,
„Ki postavil meni je
„Terdne dvore svinčene,
„In stolove sreberne, „Mnogo blaga, mnogo   čed.* Odidejo angeli, Ali sreča Stevan jih, Verni sluga Gavana. Govore božjaki mu : „Cuješ Stevan, bratec naš! „Bogajme nam kaj daruj I44 Pa besedi Stevan jim:
v                                              *
„Cujte, bratje božjaki!
„Prav nikjer jaz nimam nič,
„Kakor eno jagnjiče;
^Služil sem pri Gavanu,
„Celih devet dolgih let,
„Pa mi dali niso nič,
„Kakor eno jagnjiče,
„Prosil jaz sam mleka sem,
„Da redil sem jagnjiče,
„Sadaj moje jagnjiče
„Je naj bolje zmed ovac,
„Vam poklonil rad bi ga,
„Pa odnesli ravno zdaj
„So pastirji jagnjiče.44
Govorijo angeli:
„Hvala, Stevan, bratec nas!
„Ce ko jezik — serce je,
„Sadaj jagnje tukaj bo."
Krog oberne Stevan se,
Ali, glej mi, jagnjiče
Sem iz polja bleketa.
Stevan se ga veseli
Kakor svoje majkice.
Vzame Stevan jagnjiče
In poljubi trikrat ga,
Pa božjaku dade ga:
MTu, božjaki, bratje mi!
„Naj bo vaše jagnjiče,
„Bodi Bog mi milostiv.**
„Hvala, Stevan, bratec naš!4* —
Odidejo angeli.
Odnesejo jagnjiče.
Ko so prišli angeli
Pred prestol  zveličarja,
Pravijo Gospod Bogu,
Kak na zemlji bilo je
(To Gospod Bog bolje ve,
Kakor sami angeli)
Tedaj reče Gospod Bog:
„Cujete li, angeli!
„Stopite na zemljo dol,
„Na dvorove pojdete
„Gavana bogatega.
„Mu na dvorih storite,
„Balatinsko jezero, *)
^Ulovite Jeleno,
„Ponosito Jeleno,
„In  na belo geilo ji
„Obesite kamenja,
„Vraga zvežte h kamena,
„Naj po peklu tira jo,
„Kakor barko po valeh."      C.
*) Na Madžarskem pripovedujejo, da se v jezeru Balatinu, ko je nebo vedro in voda bistra, še zdaj vidi zidovje Gavanovib dvorov.