Številka 98 TRST, v torek, 9. aprila 1907 Tečaj XXXII. gflT Izhaja vsaki dan tuđi eb nedeljah in praznikih[ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj Ptaairične Številke pe prodajnjo po 3 nvč. (6 stotink) » mnogih to i »a k srnah v Iretu in okolici, Ljubljani, Gorici, K"*snju, Fe'.ru, Sežani. Ncbrežini. Sv. hnciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. TEM? OGLASOV se raćnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke ll:t nun); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; ta Ofmrtuice. zahvale, poslanice, cgiaae denarnih zavodov po stot. Za ogJa.»e v tekstu lista do 5 vrHt 5 K, vsaka ca-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 8 stot. beseda, najmanj pa JO f»tot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave -ainost; -. — Plačuje se izključno le upravi .»Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Naročnina znada za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovac« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galatti 18. (Narodni dom. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .»Edinost". — Natisnila tiskarna konsordja lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgto Galatti St. 19. PoStno-hranil nični račun 3t. $41*652. oc^r V edinosti je moč TELEFOI itev. 1167. Mesečna prilaga: „SLOVENSKI TEHNIK a 3RZOJAVNE VESTI. Imenovanja v armadi. DUNAJ 8. Armadui naredbeni list je : riobčil, da je general kavalerije po dvajsetletnem službovanja kakor generalni adju-tant cesarjev dobil veliki križ Štefanovega oda. Nadalje je GM nadvojvoda Fran Salva-tor poveljnik 17. kavalerijske brigade, imenovan poveljnikom kavalerijske četne d vizije na Dunaju. FML Lonyav de Nagy-Lonya poveljnik kavalerijske četne divizije na Dunaju je imenovan gardnim poročnikom ogrske telesne straže. Spomladanski korzo. OPATIJA 8. Ob najkrasnejem pomladanskem vremenu se je danes popoludne -.-rfil pomladanski korzo v navzočnosti nadvojvode Kainerja. namestnika princa Hohenlohe kakor protektorja in mnogoštevilnega občinstva. Vremenska napoved za Primorsko in Kranjsko. DUNAJ 8. Večinoma jasno, zmerni tro vi. temperatura malo spremenjena, ena-i...merno stanovitno. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 8. Zbornica je nadaljevala generalno debato o zakonskem načrtu ^iede ureditve pravnih razmer in plač nedržavnih ljudskih učiteljev. PosJ. Vajda (Romun) je v svojem triurnem govoru kritikova! predlogo s stališča narodnosti, ter jo ozna-■ :1 kakor prenagleno. Izjavil je, da ima predloga namen odvrniti pozornost od dejstva da ni še vložena predloga o splošni volilni pravici. (Tovornik je konečno predlagal, naj 6e postavi predlogo z dnevnega reda. Ogrski ministri na Dunaju. BUDIMPEŠTA 8. Ministerski predsednik, ministra za trgovino in poljedelstvo ter državni tajniki Popovics, Sztereneji in Mezoftv ^o ob 5. nri in en četrt popoludne odpotovali rja Dunaj, Srbska skupščina. BELIGRAD 8. Posl. Lapčević (socijalni demokrat) je na današnji seji izjavil, da edina rešitev krize v skupščini je razpis novih volitev. Dne 31. marca st. sf. po polunoči prestane vsled pomanjkanja zakonito odobrenega pro-.ačuna ves državni organizem. Po raznih vprašanjih na ministerskega predsednika je bila seja do 4. ure popoludne odgodjena. Angležki kralj. — Španski generalni kapitan. MADRID 8. Uradni list poroča, da je kralj Alfonz imenoval angležkega kralja Edvarda generalnim kapitanom španske ar- rjiade. Požar. NEW-.10RK 8. Danes zjutraj je pogorela postaja mestnih pouličnih železnic. Ubitih je bilo sedem gasilcev, ker se je zrušilo zidovje postaje. Povodnji. BELIGRAD 8. Z dežele poročajo o povodnjih. BUDIMPEŠTA 8. V nevarnosti je mesto Kutka, ker je izstopila reka Turocz. Niže leteči mestni deli so že poplavljeni. Vsled ne-prest anega deževja narašča tudi reka Naga. DEVA 8. Ker je nenadoma pričel kopneti sneg, naraščajo naglo potoki in reke. Reka Maroš je po noči predrla jez ter pre- plavila 800 oralov gozda. Ker voda neprestano narašča, so niže ležeči mestni deli pod vodo. Oblastnije so izdale varnostne odredbe. Nezgoda angleške vojne ladije. LONDON 8. Iz Devonforta poročajo : Angležka vojna ladija ^Trafalgar", prišedša iz Plvmoutha, je pri Evils Poin-Stanohouse zadela na skalo. Remorkerji so odšli na pomoč. Bivši predsednik Gnatemale umorjen. NE\V-J0RK 8. Iz Meksike poročajo, da je neki mlad Guatemalec v minoli noči v poslanski zbornici umoril Barrilasa, bivšega predsednika Guatemale. Iz Maroka. LONDON 8. „Times" poroča iz Tan-gerja: V veliki mošeji v Fezu je bil preči-tan mani lest sultana, ki pravi, da so nekateri nespametni podaniki umorili dva Francoza, nekoliko jih pa ranili. Vsled tega je francoska vlada začasno brez vsake pravice zasedla Ugido vkljub obstoječim pogodbam, t Sultan se nadeja, da se spor čim prej poravna j in da se Francozi umaknejo iz Ugide Med j tem mora pa ljudstvo mirovati. Sestanek angležkega in španskega kralja v Kartageni. KARTAGENA 8. Dospel je semkaj kralj Alfonz s svojo materjo, infantom Ferdinandom, ministerskim predsednikom, ministroma vojne mornarice in za vnanje stvari ter angležkim poslanikom v Madridu. Ker razsaja v Kartageni legar, ostane kralj tukaj le toliko časa, kolikor bo neobhodno potrebno, j Vladarja se ne izkrcata, marveč vse slavnosti se bodo vršile le na morju. KARTAGENA 8. Danes zjutraj sta se sestala angležki kralj Edvard in kralj Alfonz, i Nocoj bo slavnostni banket na vojni ladiji '„Numancia". Splošno se sodi, da je sestanek i velikega pemena. KARTAGENA 8. Kralj Alfonz se je na i jahti „Giralda" podal na visoko morje nasproti kralju Edvardu. Rusija. Duma. PETROGRAD 8. Duma se je na da-| našnji seji bavila le z agrarnim vprašanjem. Govorniki so pri poluprazni dvorani imeli 1 daljše govore, ne da bi bili povedali kaj po-' sebnega, dokler ni prišel do besede posl. ! Sulguin. Pobijal je nauk socijalistov in pri-i stašev delavske stranke, ki zahtevajo, naj se j odpravi zemljiška lastnina. Zaključil je z ironičnim predlogom nove stranke „kapitalistični socijalisti-, ki zahteva, da se odpravi naslov j vsakega posestva, torej tudi posestva'na energiji, duhovitosti in talentu. Ob viharni po-i hvali desnice in ogorčenih manifestacijah levice je šel govornik s tribune. Na ruskih vseučiliščih. PETROGRAD 8. Kakor poroča „Novoje ^rernja" se nahaja Kijevsko vseučilišče za-! časno v oblasti revolucijonarcev. Dijaki moskovskega vseučilišča vstrajajo pri svojem ultimatumu, da se jim prizna i pravica, da zamorejo imeti politične shode. I Moskovsko vseučilišče ne bo najbrž pred me-I sečem majem odprto. i Iz Hrvatske. ZAGREB, «. aprila 1907. Sabora ni. Zato je zmanjkalo kompasa za politično orijentacijo, mislim, živahne te« PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. DEVETO POGAVJE. Četa stotnika Lavtona je prežala z največjo pazljivostjo na sovražnika, ki se je vračal k svojim čolnom, ne da bi se ga bila mogla lotiti. Naslednik polkovnika Velmerja je predobro poznal sovražnikovo moč, da bi !.il zapustil varno hribovje, predno je bil priden, da gre dol k morju. Ko pa je nastopil to nevarno pot, je pustil napraviti svoje ljudi sklenjen štirikot, iz čigar zunanjih strani so štrleli sami bajoneti. Lavton je vedel dobro, da je hrabrih mož v taki formaciji redkokdaj mogoče napasti z uspehom, in tako je moral gledati, kako se je sovražnik polagoma bližal bregu, ne da mu je mogel braniti. Majhna jadernica, ki je bila pripeljala Angleže iz mesta semkaj, je ležala z nabitimi topovi ob bregu in Lavton je izprevidel, da bi bilo blazno, bojevati se pod takimi pogoji. In tako so se vkrcali Angleži, nenadlegovani od nasprotnika. koče politike — pak se vračamo k starim j krutim formam strankarske politike, ali eks- j kurziramo na diplomatsko široko polje in preiskujemo politične položaje drugih naro-1 djv. Zdi se, da tudi to ni slabo, ker se s! tem naša javnost malo več bavi z Dalmacijo, j ki postaja vedno bolj interesantna. Uživati more na divnih načrtih barona Chlumetzkega, ki sestavlja pikanten trializem. kar utegne dovesti do kake prislovične dunajske — konference miru. Nu, ostati hočem doma in vas obvestiti o tem, kar se pri nas godi. Naj začnem z madjaroni, ki menda sami. ne vedo, kako je prišlo do tega, da se zopetj toliko govori o njih. V duši jim vendar —. Če tudi morda žive v prijetni nadi, da bi se mogli zopet preriti do korita — ne more biti ( ugodno, da morajo vnovič poslušati najostreje, obsodbe njihove prošlosti, ki pomenja za vse zdravo infekcijo — gnjilavi, V tej kontroverzi o madjaronih je bilo lepo poslušati glasilo hrvatske stranke prava, o kateri vemo, da ima tudi koketnili ljudi j, j a vendar napada madjarone in jih odklanja j popolnoma. Jedno samo je, kar se prigo-. varja Hrvatski, a to je, da priporoča razpu-1 ščenje sabora, češ, da naj narod na volišču odloči o vprašanju stalne večine v saboru.1 Razpuščenje bi bilo sedaj popolnoma nepotrebno, kajti kakor je mogel sabor do sedaj funkcij oni rati s koalirano večino, tako bo mogel funkcijonirati vse dotlej, dokler ta koalicija ne izpolni svojega programa, to je : dokler ne izvede ustavnih reform in ne uvede splošne in enake volilne pravice. Še le s tem momentom preneha sabor obstajati tak kakor je sedaj, in tedaj se bo moglo reči, da novi sabor predstavlja ves narod in da je izvoljen po volji naroda. In ob tej priliki peda narod gotovo tudi stalno večino v novem saboru. Nikake potrebe ni torej, da bi se že sedaj sklepale kakoršnje si bodi fuzije, a naj- j manje z madjaroni. Z vprašanjem madjaronov oživelo je tudi vprašanje ministra za Hrvatsko Josipovića. Ta minister ne pozna razmer v Hrvatski in se tudi ne zanima zanje. Oa je jednostavno komoden, pak ako kdo prihaja k njemu in mu sporoči kaj dobrega — kaj briga to tega ministra! Ali komodnost našega ministra ni nikakor častna za naše koalirane stranke, ki podpirajo vlado in ki bi imele biti v kontaktu z ministrom. Vsled tega donašajo nekateri listi vest, da je med Josipovićem in koalicijo došlo do konflikta ter se pričakuje, j da minister skoro poda svojo demisijo. To bi j bil vsakako prvi njegov hvalevreden čin ! Ali tako odločno proti madjaronom se j ne drže naši osreeevatelji franko-furtimaši — 'tako, da zlobni „Pokret" že govori, da so ti ! „naravno zavetišče" madjaronov. Ali te zlobe ni kriv „Pokret", ker danes ni možno uve-riti nikogar, da je Kršnjavi (v najnoveji čas tudi glasoviti Rubido) zadojen od idej Starčevima. Vsaj Kršnjavega deviza je : ,,Velika Hrvatska v Gross-Oesterreichu". Uverjenje ! Starčevirevo, da nam „vse zlo prihaja z Du-iuaja" — ne more v isto torbo, razun v — Frankovo. Ni baronu Chlumetzkemu ne gre iz j glave „Velika Avstrija", pak jo skuša rešiti, ■ker vidi trdo kost v odporu Madjarov ter j občuti vedno hladneje razpoloženje nasproti 'Dunaju. Volk sit in koza cela — ostaneta, misli on v „Oesterr. Rundschau", ako ustva-| rimo dualizem : Avstrijo za-se, Ogrsko za-se, j a Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo za-se ! Ohlumetzky bi bil potemtakem najčisteji star- Dragonci so ostali na bregu do zadnjega trenutka, potem pa so se vračali počasi k glavnemu voju majorja Dunvuda. Večerna megla je že jela zagrinjati dolino, ko se je Lavtonov oddelek pojavil zopet na južnem koncu. Četa je jezdila počasi, da je varovala konje. Spredaj je jahal stotnik Lavton s prvim častnikov. ..Torej ste zapazili to ?" je vprašal zdaj tega. ..Jaz sem jo bil jedva pogledal, že sem jo spoznal zopet... je obraz, ki ga človek ne pozabi tako lahko. Pri moji veri, dekle ne dela majorjevemu okusu sramote !" „Res, delala bi čast našemu voju," je odvrnil poročnik. „A brez šale, skoro se mi zdi, da bi utegnila zapeljati taka punica celo mene, da bi šel zamenjat sabljo in karabinar s kuhalnico pa šivanko." rTo je upor, gospod, direkten upor!" se je zasmejal stotnik. -Kaj Vi, Tom Mazon, se upate nastopati kakor tekmec proti lepemu, splošno občudovanemu in vrhu tega bogatemu majorju Dunvudu ? Vi, dragonski poročnik, čigar edino premoženje obstoji iz konja, ki zraven tega še ni eden najboljših? Vi, čigar stotnik je tako trd in grčav kakor štor in ki ima življenje starega mačka ?" rE,u je odvrnil poročnik smeje. „Tudi ■ najtrši štor se da preklati, in maček izgubi svoje trdovratno življenje, če postane le preveč predrzen, kakor ste bili na primer Vi davi. Kaj pravite, ako bi morala zdržati Vaša glava veliko takih bunk, kakor danes?" „Ne govorite o tem!" je vskliknil Lavton. ■ ..Zdi se mi, da me je samo debela čelada i rešila, na Vašo srečo." ..Zares, veliko vzroka imam, biti hva-jležnemu tej čeladi;" je rekel Mazon, „in pri !moji veri, čelada ali črepinja morata biti precej debela, da sta se mogla tako krepko | postaviti krogli v bran." „Pustite šale, Tom!" je odvrnil stotnik. I „Ali ste čuli o Singeltonu ? Bojim se, da se ' bo radoval njegove smrti njegov poročnik, ko I ima zdaj upanje, da avansira!" ! „Da bi s pomočjo smrti tovariša in prijatelja avansirali," je opomnil Mazon, „si ne-[čemo želeti ravno. Sicer pa sem slišal od jPipca, da se še utegne izlizati..." „Na to hočem upati iz vsega srca!" je vskliknil Lavton. „Za golobrad obraz ima ta fant najhrabrejše srce, kar sem jih srečal kdaj. A čudim se le, da so se naši ljudje tako fino držali, potem ko sva istočasno pala oba!" »Za ta poklon bi se Vam moral zahva- čevi<:ijanec, samo ako bi ne bil glavni namen temu načrtu : Osiguranje poti „Drangu nach Osten", kar je on izrecno omenil in razložil. Ono prvo se strinja z nami. A kaj nas briga drugo ?! Chlumetzky je krasen človek in „Hrv. Pravo" ga je začelo kovati v zvezde, a v isti hip udriha po madjaronih. Drugi resni listi so mimoišli to mamečo vabo dunajskega kavalirja. Kavalirstvo na Dunaju nasproti nam in sosebno nasproti Dalmaciji je dobro znano in nosi označenje „dunajsko", vulgo : „obljube so samo neumnežu v veselje!" Dalmacijo obiščejo dne 'JO. naši poslanci iz Hrvatske, da vrnejo nekoiikokratne obiske Dalmatincev. Ta obisk prireja „Hrv. stranka prava" ter se pričakuje z napetostjo, kakov vspeh bo imel, ker je v Dalmaciji ravno sedaj najrazličneje razpoloženje radi živega volilnega vrvenja. Še prej, nego se povrnejo, mi bo prilika, da vam pošljem Še kako novico. S P HIN X. Pod tem naslovom priobčuje „Adriati-cus" v „Tršč. Lloydu" ta-le članek : Rapallo ! Haag ! Biilow ! Tittoni! Maroko ! Ugida ! Angležka ! Francija! Nemčija ! Mari ne! Koliko čudnih imen ? ! Pravo sito in rešeto ! Tisto malo italijansko mestece Rapallo v okrožju Chiavari v pokrajini genovežki se svojimi tritisoč prebivalci, se res ni nadejalo, da se v njem, tam na čarobni njegovi obali na Sredozemskem morju odigra važen odlom-čič mednarodne diplomatično-politične zgodovine. Pak vendar ! Tudi mestece Algesiras na Španskem je bilo -zbralo v sebi venec evropskih in marokanskih diplomatov, da se po-razgovore tako-le fino in modro o marokanski aleri in o politično-gospodarskih zadevicah francosko-nemških zaradi Maroka. Nu, Algesiras ni Rapallo. Kajti v vodah Rapalla, je premagal leta 1431 benežki dože Peter Lo-redano Genoveze. Pak, če je nemški kancelar Bulow došel to pot v draže3tni Rapallo, da v njem sugestionira in nadmodri Italijana Uittonija, se mu more reči že v naprej, da se mu dogodi istotako kakor Genovezom. Di-plomatični poraz na rapalskem sestanku s Tittonijem bo Herr von Biilow obču'il še le tedaj, ko pride psihologični čas za to. Kaj je iskal in kaj je hotel Biilow v Rapallu ? — Na to bi mogel morda najbolje odgovoriti tisti VVilliam Stead, ki je angležkemu kralju in angležki vladi v Londonu pošepnil na uho vprašanje o evropskem razoroženju. Tudi Bi'ilow je hotel v Rapallu proti temu angležkemu predlogu, ki bo predložen bodoči mirovni konferenci v Haagu, navdahniti tistega Tittonija, tega italijanskega državnika, ki ga z Italijo vred vežejo na Anglijo veliki politično-gospodarski interesi. Diplomatični poraz Nemčije v Algesiras bi moral vendar vspodbuditi Nemčijo na res-neja razmišljanja velike resnice in gole realnosti. Čudno mej tem ko Biilovv roma v italijanski Rapallo, vstopa Francija s svojo vojsko v Maroko in zaseda Ugido. Ali Biilovv res ne u meje s svojo Nemčijo vred, da je zasedanje marokanske Ugide diplomatičen sad francoske zmage nad Nemčijo v Algesirasu ? Ali ne vidi Nemčija, da za Francoska stoji Anglija, a za Anglijo Italija ?! Ali nemška diplomacija res še vedno veruje v trd no 31 nekdanje Bismarkove trocesarske zveze ?! Kaj ? Trocesarska zveza ? Siy je to prava pravcata fata morgana ! Danes obstoji zgodovinska resnica, da je Nemčija politično osamljena v Evropi, tudi Nemčija mora zavesti se liti jaz!" se je smejal poročnik. ,.Ako bi mi skromnost ne branila... Storil sem, kar sem mogel, da bi jih zadržal, a zaman." ~Jih zadržal ?" je grmel stotnik. „Vi hočete zadržati naše fante sredi v napadu?" „Menil sem pač, da so mahnili na napačno pot," je opomnil poročnik. -Hm, moj padec jih je prignal nazaj na pravo pot." „Ali Vaš padec ali pa strah pred lastnim padcem ... A predno nas ni major spravil zopet v red, smo bili v neznanski zmešnjavi!" -Dunvud ?" -Da, pridrvil je v galopu z dvema drugima prapoijema, se vrgel med nas in sovražnika in nas hipoma zopet popravil." „In potem ?" „Potem pa se je zgodilo," se je smejal poročnik, -da smo pognali John Bull-a nazaj v grmovje." „Vsi vragi! Kakšno veselje mi je šlo tu po vodi!" -Da, vse to ste prespali!" -Res, dii," je vzdihnil stotnik. „Bila sva z Jurijem oba nezavestna in... A čujte, Tom, pa poreče Juijeva sestra k tej plavolaski gori na Kobiljeku ?" (Pride še.) -tra:, II »EDINOST« štev. 98 V Trstu, dne !». aprila l^UT in .poznati svoj današnji političnogospodarski položaj — svoj ^plendid isoiaticn". Mirovna konferenca, ki se bo v mesecu ialim a!i avgustu vršila v Haagu, strezni Nemčijo in jo vzl»udi iz njene politične megalomanije. V Haagu se razkrije na zeleui diplomatični mizi snopič listin, ki stisnejo Nemčijo ob zid. Stari mojster svetovne diplomacije, Anglež, vprizori v Haagu tako veščo dipl o matično igre. da jo bo Nemčija občutila k«;kor udarec strele od glave do pete. o potovanju italijanskega kralja t Atene. Piše berolinski „Lokal-Anzeiger", da se temu potovanju pripisuje velika važnost. Iz okolnosti, da spremljata kralja ministra Tit-toni in Mirabeilo, se zamore posneti, da se utegne v kratkem skleniti med obema državama pogodba za slučaj, da pride na Balkanu do kakih komplikacij. Kako se vršijo volitve v (-migori. Za izvolitev poslancev v narodno skupščino črnogorsko ima po novem zakonu volilno pravico vsak črnogorski državljan, ki je izpolnil 21. leto. Glasovati se zamore samo osebno. Volitev se vrši s krogljicami. Vsaka kandidatska lista ima svojo škatljo. Volilec dobi od predseduika volilnega odbora krogljico, katero vrže v katero škatljo hoče, a z roko mora poseči v vse skatljice, tako, da se ne ve, v kateri je pustil krogljico. Tako se dela tudi v Srbiji, in na ta način je povsem zavarovana tajnost volitev. Razun tega ne sme v sobi, kjer se vrši volitev, biti navzoč nikak prcdstavitelj oblastnije niti ne sme oblastnija vprašati <-oIilca, za koga da je glasoval. So-sebno so stroge odredbe glede svobode volitev. Ako bi d. pr. upravni uradniki in vojaški starešine aktivne vojske ponujali kandidate za pjsiance ali sicer uplivali na sestavljanje kandidatske liste, ali pa ovirali svobodno volitev, kaznovani bodo z izgubo službe. Doba zasedanja traja 4 leta. Narodna skupščina se bo redno sklicevala o Sv. Luki dne oktobra. Dogodki na Ruskem. Car opstopi ? " Neki londonski list poroča, iz (kakor pravi) zanesljivega vira, da je carica-udova došla samo radi tega na Angležko, da najde tamkaj za velikega kneza Mihajla, brata carevega, primerno ženo v angležkih dvornih krogih. ( ar. da se namreč vsled oslabljenih duševnih s;l ne čuti več sposobnim za vladanje in zato želi odstopiti, a veliki knez Mihajl, ki ima 30 let. bi prevzel regentstvo, dokler postane ca-revič polnoleten. Zato pa treba, da se veliki knez Mihajl oženi. Po dolgem pogajanju ta se je carici-inateri posrečilo najti za velikega kneza Mihajla princesinjo Šlesvig Holsteinsko, hčer princaKrištijana. Princesinja prestopi na pravoslavno vero. Kakor je baje dogovorjeno, pojde veliki knez Mihail že te dni v \\ indsor. kjer se bo v štirih tednih popolnoma na tiho vršila poroka. V zvezi s temi važnimi spremembami v ruski carski hiši da se izvrše velike spremembe tudi v diplomatični službi. (Mi priobčujemo te vesti le po dolžnosti kronistov. da-si jim ne moremo verjeti. Op. ured.) Poljaki proti proračunu. Lvovski poljski listi poročajo iz Petro-grada, da je poljski klub sklenil glasovati v dumi proti proračunu, češ, da nimajo do vlade nikakega zaupanja, ker so Poljaki največ trpeli radi razglasa vojnega stanja v ruski Poljski in vsled uvedbe vojnih sodišč. Moskovsko vseučilišče zaprto. Iz Moskve poročajo, da je akademični senat vspričo anormalnega stanja na vseučilišču sklenil (ne da bi niti zaslišal zadnjih zahtev dijaštva) zapreti vseučilišče do 13. maja. _ Drobne politične vesti. Stroški za izvajanje zakona ločitve cerkve od države na Francoskem. Doslej je Francoska vlada potrosila za izvajanja zakona o ločitvi cerkve od države 3,695.159 frankov štroska. To so stroški za pravde, stroški za uradnike, a največ stroški za vojake in orožnike in to nad dva milijona frankov. Bosanske kulturne razmere. V okraju Bosanska Dubica je 20.000 prebivalcev. V vsem okraju sta samo dve šoli, orožniških kasarn je pa — pet. Meščanskih šol imajo Cehi na Mo-ravskem 107 (55 deških in 52 dekliških). Pogreb dra. E. Gregra, Ob veliki udeležbi čeških narodnih prvakov in naroda ter čeških ministrov se je dne 5. t. m. vršil v Pragi pogreb pok. dra. E. Gregra. Na grobu je govoril dr. Kramar. Izprememba na najvišem sodišču. Kakor javljajo z Dunaja, pojde prvi predsednik najvišega sodišča, dr. Emil Stein-bach, v kratkem v pokoj. Njegov naslednik postane baje drugi predsednik in bivši pravosodni minister dr. Kuber. Tržtfko volilno šibanje. V nedeljo sta dve tržaški i talij, stranki priredili svoja shoda: gospodovalna liberalna stranka v gledališču Rossetti. kršč.-socijalna pa v Fenice — (ako ta poslednja sploh zaslužuje ime stranka). Na shodih sta se glavna govornika — na prvem dr. Venezian, na pri prugem Depangher — bavila z nami Slovenci. Oba sta nastopila proti nam kakor proti svojim sovražnikom. Le z razliko, da nas je italijanski liberalec vsaj smatral za resne nasprotnike, dočim nas je krščanski socijalec le žalil — kakor se nam poroča. Z obema govoroma se pobavimo jutri, ker nam d nes nedostaje prostora. Volilne imenike na pregled je stavilo politično društvo „Edinost"4 v sledečih prostorih : za I. volilni okraj (staro mesto in sv. Jakob): v „Konsumnem društvu" pri sv. Jakobu, ves dan ; z a II. volilni okraj (novo mesto, Barriera nuova, Greta in Škorklja): v „Delavskem podpornem društvu" (.Narodni dom", Via Giorgio Galatti 18., II. nadstr.) in na Greti v prodaj alnici gosp. Antona Pogorelec — na obeh mestih ves dan.; z a III. volilni okraj (Barriera vec-chia in Kjadin): v „Tržaškem podpornem in bralnem društvu" (Via Stadion št. 19. I. nadstr.), danes v nedeljo ves dan; z a IV. volilni okraj (sv. Vid in i Čarbola zgornja): v gostilni g. Kuzmana, | (Via Economo) in v „Konsumnem društvu*1 sv. Jakobu. V vseh teh prostorih se bodo sprejemale ! reklamacije od 6. do 8. ure zvečer in v i teh urah se bodo tam nahajali tudi zastopniki političnega društva ..Edinost", ki bodo dajali strankam navodila na zahtevo. Tudi v okolici so v vsakem večem okraju volilni imeniki na vpogled volilcem. Opozarjamo posebno na Rojan, kjer je ! razložen na pregled volilni imenik v „Konsumnem društvu" ves dan, dočim po Členu tamoš-! njega volilnega odbora se sprejemajo ter j d avaj o navodila od 7. do 9. ure zvečer. Opozarjamo posebno volilce, da se volilni i imeniki vseh petih okrajev nahajajo tudi v ! kavarnah „Balkan" in „Commercio". Ne odlašajte z reklamacijami! Javljamo, da reklamacijsko postopanje se ne vrši nikakor tako gladko, kakor je bilo pričakovati. Poroča se namreč da treba sedaj ! d v a in celo več dni čakati in mole-; do vati na policijskem uradu za dotičuo potrdilo, ker baje zahteva magistrat tudi potrdilo, da dotični ni bil kaznovan. To jc sicer očividna šikana, ali zdi se, da jej misli policijska oblast ugoditi. Po zakonu so vendar le izključeni samo oni, ki so bili kaznovani ! radi goljufije, tatvine, kride itd! Vsled te zapreke nujno vabimo vse naše ljudi da nemudoma pohite v naše lokale. kjer so izloženi volilni imeniki in se vsaki večer dajejo informacije glede reklama-ciiskega postopanja ter napišejo potrebni listi. Opozarjamo, da je v volilnih imenikih jako veliko naših ljudij izpuščenih in še večin; en oziroma stanovanj pogrešenih. Ne odlašajte do zadnjih dnij, j nete zamuditi reklamacijski rok ! Slovenski volilci! Kupujte vodnega volile a", ki vam da dila za prihodnje državnozborske vam je pravi kažipot v volilni boj ! Dobite ga pri vsih odborih, v tiskarni .Balkan" iu „Com- ker vteg- vsi „Z a-vsa navo-volitve in v volilni imenik, za — reklamacijski dobite pri pododborih „Edinost" in v kavarnah ' mercio" po 10 stot. Volilci! Poglejte vsi j sebe in svoje pomišljenike! Reklamirajte pravočasno rok opteče 17. t. m. Vse informacije v posamičnih okrajih ! Volilni shod v sv. Križu obnesel se j je primerno velikemu momentu, v katerem se nahajamo. Vršil se je tako, da moremo biti j ž njim zadovoljni. Vsa čast Križanom — odbili so moško in samozavestno poskuse političnih nasprotnikov, katerih je bilo na shodu precejšnje število, in ki 60 prišli na shod | menda ne z najboljšim namenom. Mislimo na ! slovenske socijalne demokrate, j Njihova želja ni bila najbrž, da si pridobe i novega znanja, novih navodil, istotako jih ni ! najbrž dovela v gostilno g. Maganje radovednost. Prišli so na shod, da ga svojim posredovanjem preprečijo. Iz manifestacije slovenske ideje naj bi se izrodila manifestacija socijalnega demokratizma. Ponavljamo, čast j vrlim Križanom, da ni do tega prišlo. Pokazali so s tem še enkrat, da kri ».i voda, da I jih vsa prizadevanja mednarodnih reformator-| jev ne bodo odtujila od onih idealov, katerim : so služili naši očetje in katerim hočemo služiti tudi mi! Bil je interesanten shod predvčeraj v sv. Križu. Socijalisti so doživeli velik „fiasko" i čeravno so v svoji razburjenosti in srditosti | metali „fiaske" na adreso narodne stranke. In s tem hočemo podati kratko poročilo o včerajšnjem shodu. Shoda se je udeležilo vc-j liko število zborovalcev — do 200 oseb, med temi kakih 40-50 socijalistov — lepo število .izletnikov iz Trsta. Politično društvo „Edi-! nost" so zastopali : dr. R y b a r, d r. W i 1 -| f a n in dr. Josip M a n d i č. Okolu 5. ure ' je dr. W i 1 f a n, kakor predsednik shoda, jotvoril zborovanje in po kratkem ah jedrna-: tem nagovoru, v katerem je povdarjal, da je današnji shod posvečen pripravam za reklamacijsko postopanje in da je za ta shod izključena vsaka druga politična debata, je dal besedo g. dru. R y b a i- u, ki je v dolgem in temeljitem govoru razjasnil zboroval-cem namen prihodnjih državnozborsirih volitev, opisal reklamacijsko postopanje in pokazal, kako treba reklamirati. Dotaknil se je tudi vprašanja splošne volilne pravice, raztolmačil nje razvoj in prišel je do zaključka, da je zastonj ako si neka gotova stranka prizadeva, da je le njenim naporom pripisati, ako je načrt volilnega zakona na podlagi splošne volilne pravice postal zakon. Pobijal je te krivične in te agitatoričnim namenom služeče nazore, ter zaključil: splošna volilna pvavica je zasluga slovanskih narodnosti, ki so bolj tlačene kakor druge, neprestano zahtevale u vedenje splošne volilne pravice, da pridejo do veljave, do katere morajo Slovani prej ali slej priti! Dr. Rvbar je govoril zbo-rovalcem iz srca, za to je pričalo iskreno pritrjevanje. Vkljub temu prijavil se je za besedo zastopnik jugoslov. socijalne demokracije g. P e t e a n i, ki je strastno pobijal izvajanja predgovornika, češ, da je volilna reforma zasluga socijalne demokracije, ki jc za isto prelila mnogo krvi in žrtvovala mnogo truda. To konstatacijo zasolil je seveda z obligatnimi napadi na adreso naše 6tranke : ki sloni na buržoazijskem elementu, se ne [ ozira na potrebe delavskega stanu itd. itd. Mari treba še navajati te velike besede ? Saj so one ritornello. ki se poje konstantno in konsekventno na vsakem shodu, katerega se vdeležuje socijalna demokracija. Seveda je na ta izvajanja odgovoril moško in vspešno dr. Rybal* ki je odgovarjajoč na insinuacije zastopnika jugoslovanske socijalno demokratične stranke pošteno kakor je zaslužil, dokazal nepobitnimi dokazi nev-temeljenost in krivičnost istih. Na izvajanja dra. Rybara odgovorili so naši hrabri Križani s „Živila slovenska stranka" a socijalisti so sekundirali s ..Živila socijalna demokracija" Živio Jernejčič" itd. Nastal je hrup. Vendar so se socijalisti morali oddaljiti in shod se je mogel zaključiti na čast naši narodni stvari, na čemer se treba tudi zahvaliti eneržiji dra. "SVilfana, ki je reasumiral podatke zborovanja, zahvalil se zborovalcem za njihovo možatost in zaključil zborovanje s rŽivi1i slovenski Križani !" _ Dnevne vesti. Nevračljive poštne pošiljatve. Tukajšnje poštno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih poštnih po-šiljatev, ki so bile meseca marca 1907 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in katerih odposiljatelji so neznani. Poziv na predavanje. ».Trgovsko izobraževalno društvo" v Trstu vnovič vabi vse svoje p. n. člane in prijatelje društva na današnje predavanje, ki se bo vršilo v društvenih prostorih v ulici S. Francesco št. 2, I. n. Začetek predavanja je ob 9. uri zvečer. Predaval bo g. d r. Tust P e r t o t o „Higijeni v trgovinah jestvin". Ker je to predavanje velekoristno in potrebno za vse sloje občinstva, se vabijo tudi ženske, da se ga udeleže v čim večem številu. Učiteljsko društvo za Trst in okolico" je v nedeljo zborovalo v Bazovici. Pozdravu predsednika je sledilo krasno preda-vanje g. ravnatelja Bežka o „Materijalni pedagogiki", G. ravnatelj Bežek je z učenim svojim predavanjem branil umetno pedagogiko. „Pegaz pa mora tudi kaj jesti" je rekel g. predavatelj k naslovu predavanja. Žal, da so slišali to samo oni, ki morajo to čutiti, a ne tudi oni, ki bi morali to čuti. Predavanje se objavi v stanovskem glisiiu. Za poučna predavanja se je g. Bežku zahvalil predsednik g. F e r 1 u g a. Vsa poročila — tajnikovo. blagajnikovo in knjižničarjevo — so se odobrila. Društvo je člen »Zveze jugoslovanskih uč. društev« iu ima čez sedemdeset rednih in nekoliko podpornih članov. G. Valentič se je odboru zahvalil, posebno pa tajnici, gosp. E n g e 1 m a-n o v i. V odbor so izvoljeni : vGg. Ferluga St., gospice Ev. Valentič, A. Sajmer, Olga Sedevčič in gospa Engel-mann, ter gospodje Valentič A., Furlani Per-tot in Fonda. Občni zbor je vsprejel resolucijo, v kateri se pozivlje vlado, naj kmalu reši vprašanje slovenskega učiteljišča in naj prestavi slovenski oddelek iz Kopra v Trst, ali vsaj v Gorico. Društvo je sklenilo, da se na kompetentni oblasti pobriga za to, da se šolska mladina ne pušča na vaške plese ali šagre, kjer se moralno kvari ter da se mladini vsaj pod sedemnajstim letom prepove popivanje po gostilnah. V debate so posegali gg. nadzornika Nekerman in Kante ; učitelji Grmek, Valentič, Berginec, in drugi. Po oficijelnem delu je bil skupen obed „Pri Lipi", kjer je pod spretnim vodstvom g. Pelizzona mešani učiteljski zbor pel naše pesmi in kjer se je tudi marsikatero pametno reklo. Skoro korporativno je društvo s prijatelji obiskalo Lipico. Tržaškemu slovenskemu učitelj stvu kličemo : "Le tako dalje! V vašem delu je spas našega naroda Odvetniški in notarski uradniki. Na binkoštno nedeljo, dne 19. maja t. 1. dopo-ludne ob 10. uri se bo vršil v »Narodnem domu44 v Ljubljani velik shod jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav. (Tovariš Janez Bovha iz Celja). 2. Poročilo delegata o izidu in sklepik skupščine odvetniških in notarskih uradnikov o Veliki noči 31/3. in 1/4. t. 1. na Dunaju. (Tovariš Josip Christof iz Ljubljane). 3. Os- ' novanje zveze jugoslovanskih odvetniških ii notarskih uradnikov. (Organizator Fran To-polčič iz Zagreba). 4. Gmotno in socijalno stanje odvetniških in notarskih uradnikov : a. plače in službene odpovedi, b. nedeljski počitek in dopust, dr. Ljudevit Stiker iz Celja in tovariš Kihard Tavčar iz Ljubljano). 5. Ustanovitev podružnice državne zavarovalnic«-zasebnih uradnikov v Ljubljani za vse slovenske dežele in pokrajine (tovariš Avgust PetriČ iz Ljubljane). 0. Ustanovitev lastnegu pogrebnega zaklada (tovariš Dragotin Gilčvei' iz Gorice). 7. Slučajnosti. Po dovršenem dnevnem redu bo koncert s petjem in srečolovom, na katerem bodo sodelovali : ljubljanska društvena godba, ljubljanski in hrvatski pevski zbor in tambura*.: „organizacije dnevničara i pisara iz Zagreba". Namerava se tudi prirediti skupni obed ob znižanih cenah, vsled česar so vsi p. t. jugoslovanski odvet. in not. uradniki, ki se mislijo udeležiti shoda, koncerta in skupnega obeda, naprošeni, da to naznanijo najpozneje do 1. majnika t. 1. tovarišu Josipu Christofu, odvet. solicitatorju v Ljubljani, t?r izjavijo, ako želijo brezplačno prenočišče. TBŽA&KA MALA KRONIKA Bog daj malo takih mater. Terezij r-Gratton, stanujoča v ulici del Crocitiaso, jt prijavila včeraj predpoludne na policiji, da je že od predvčerajšnjim v jutro manjkata dva njena otroka, in sicer .t-letni Ivan in 5-letni Ferdinand. — Pa je čakala celih 24 ur! ! Okraden v gledališču. Gospod Fran Cautoni, stanujoči v hiši št. 16 v ulici del Molin grande, je prijavil včeraj na policiji ,du mu je predvčerajšnjim popoludne v Politeam Rossetti neznan uzmovič ukral iz žepa novčarko, v kateri je imel 70 K denarja. Tatvina z ulomom. Predminolo noč s< neznani tatovi ulomili v krf-mo Alojzija Celi-biča v ulici del Fico št. 3. Najprej so šli v vežo hiše : tam so napravili luknjo v zid in skozi to so prišli v krčmo. Vkradli so 70 K drobiža. Celibič je zavarovan proti tatvini ulomom. Poulični tat. Predsinočnjim je bil v uli i di Crosada aretovan neki Josip Ivanof, ker ,je nekemu Antonu Vuga ukral uro in veri-i žico, v skupni vrednosti 25 kron. Nesrečnež. Neki Marij Passian je včera; predpoludne v ambulatoriju okrajne bolnišk blagajne vsled živčne razburjenosti začel divjat:. Razbil je neki stol, pretrgal divan, vdaril p'> glavi nekega vslužbenca bolniške blagajne ii zmečkal neki umivalnik iz kositra. Pozvan je | bil Treves, ki je nesrečneža povezal in g | odvedel v mestno bolnišnico, kjer so ga zaprl-j v oddelek za umobolne. Kako si nekteri bratje izražajo lju j bežen. Brata Anton in Josip F. sta oba zidarja. Imata se jako rada ter stanujeta Bku-paj v Rojanu. V soboto je imel Josip nekai denarja, kakih 50 kron. Anton je bil pa v skrbi, da bi se Josip s tem denarjem opil it : bi se mu znala pripetiti kakšna nezgoda, ali Ida bi mu morda kak neznan tat ukral t denar. Da torej obvaruje brata pred vsak' nesrečo, ki bi mu jo moglo provzročiti posestno tega denarja, mu je on ta denar ukral. Ko je pa Josip prišel temu na sled, so ga obšle za brata iste skrbi, ki so prf-j mučile brata glede njega. In y teh skrbeli /. |brata, gaje on dal aretovati, češ. v zapor I bo še najbolj na varnem. 7 kokoši so neznani tatovi ukradli pred-i sinočnjim krčmarju Aleksandru Sanvisani j ulici del Fontanone št. 22. Vkiadtne kokov 'so bile vredne 21 kron. Izžvižgavanje gasilcev. Predlinočnjia. ; okolu polunoči so bili gasilci na glavni gasi". ' ski postaji obveščeni, da gori v hiši št. 25 I ulici del Solitario. Gasilci so se takoj podaii z brizgalnicami na označeno mesto, a ko so dospeli tja, so konstatovali, da gori — v peči pekarne Antona Peternel, ki je v isti hiši. in da se je valil jako gost dim iz dimnik pekarne. Preostajalo jim ni druzega, neg' vrniti se. Nekteri iz množice, ki se je bi; nabrala tam, so začeli gasilcem žvižgati. Gasilci so pa dva teh — in sicer 27-letneg i Hektorja Jaški in 17-letnega Anzelma Rebe-ka — zasačili in ju dali aretovati. Ta dva sta bila na policiji zaslišana in potem izpuščena. Nesreča na delu. 31-letni Jakob Ivanić, stanujoči v ulici Colombo št. 1, je dela* v Llo.vdovem arzenalu pri parni žagi. Včera; predpoludne mu je pa leva roka po nesreči prišla pod žago, ki mu jo je grozno razme-sarila. Bil je prenešen v bolnišnico. Neznani tatovi. Kazimir Moretti, agent pri zlatarju Jakobu Grassi v ulici della Barriera vecchia, je prijavil na policiji, da mu je, ko je on malo prej pustil le za trenotek odprto izložbeno okno. neznan tat iz istega ukral 38 poročnih prstanov, v skupni vrednosti 190 kron. — Gospici Zoe K. je na poštnem trgu, blizu Smolarsove trgovine, neznan uzmovir ukral iz žepa novčarko, v kateri je imela 3t» kron denaija. — Filip Kadilič, stanujoči v ulici di Ca-,vana št. 2, je prijavil, da so neznani tatovi vlomili v njegovo stanovanje in mu odnesli 70 kron denarja. Smeinioa. Pogovor mej zalcooakima Ona: ' „Veš, dragi Iv*n, ta Kvasov par, ki stanuje v I. 1 nadstropju, pa rea »rečno živi— On: „Po tem ! pa to sodiš i" — Ona: No, kaj ne vidiS, da on stori vse, kar m n ona vkažb'.'-1 Koledar In yr«a«. — Danes: Ahacij, • ftkof; Ljuban; Milija. — Jutri: Ecehijel. prorok; Krasoj : Srčanica. — Temperatura včeraj ob 2. uri V Trstu dne i), aprila 1907 »EDINOST« št. 98 štran 11 X popoludne -f- Celzius. — Vreme včeraj: predpoludne nestanovitno, popoludne lepo. Zlogovnica. Prvi je lesena dolga stvar Zadnji ti prijeten je \sikdar. Vmes en samoglasnik aam stoji. Celi ti pa služi leto dni Rešitev uganjke v „Edinosti- rninole robote : VTRINEK. Društvene vesti in zabave. Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev : „Draga"4 v Orleku (pol. okraj Sežaoa); „Pevsko in tam-buraško društvo Gorska vila" v Podgradu (Istra) ; „Pjevačko i tamburaško društvo Javor" v Miheličih (pol. okraj Volovsko). ^ Proseški dramatični diietantje so stopili na velikonočni ponedeljek prvikrat na odru ter so vprizorili v nabitopolni dvorani gosp. I>ragotina Starca žaloigro »Lepo Vido«. Igralo se je povprek, gladko in dobro čemer je pričal burni aplavz po vsakem dejanju in posebno po zadnjem. Vsa čast takim diletantom ! Da se j o igra sponesla, gre vsa zasluga glavni ulogi „Vidi" katero je uprav mojster-sko pogodila gospa Julka Starec. Njen nastop nas je prenetil. Lepo in razumno igranje priča o igralskem talentu, ki bi delal čast :uJi boljšemu odru. Njeno občutno in izrazito predavanje jc izvabilo marsikateremu očesu vroče solze. Gospa Milka Bukavec nam je vstvarila pravi tip neodjenljive matere, ozi-oma tašče. Naravno in nepretirano kretanje ]e popoluoma odgovarjalo njeni ulogi. — Mitrjeta je bila zvesta služabnica ; to nam izrazila z besedo in dejanjem g. Ivanka >kabar. Ponosno grofico Gadollo je izborno igrala gospica Ivanka Kapun. Tudi moške iloge so bile v dobrih rokah. Odlikovala sta — Andrej (g. Drag. Starec) ter Martin (g. A nt. Pirjevec). Med odmorom je svirala domača godba vodstvom g. Majcena krasne slovanske -comade. Nova društva. C. kr. namestništvo je v/ lo na znanje pravila novih društev: ,.Na-vdna čitalnica" na Opčinah ; „Društvo za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj !"olmin" v Tolminu : ^KatohŠko slovensko -fbraževalno društvo" s sedežen v Cirknem pol. okraj Tolmin). d. Gostovanje členov ljnbljanskega dež. gledališča v Gorici. Dne 6. t. m. uprizorila se je slovita Hauptmannova sanjska drama „E 1 g a", dne 7. t. m. rP o t o p -ljeni zvon". Obe igri sta dovolj poznani : V prvi naslikal je pesnik v okvirju sanj viteza, kateri sanja na kraju, kjer se je vršila grozna drama, pretresljivo zgodbo padca z visoke lestvice sreče v prepad obujia in re-signacije; druga je bajka polna poezije, ne tako dramatična kot prva, zato pa tem bolj melodijozna. — Nas pa ni vleklo v gledišče samo ime pesnika, ampak tudi glas obeh Taborskih. Prišli smo v polni meri na svoj račun. Umetnika sta, ki dajeta s polno dušo. Posebno velik utis napravila je g. Taborska v vlogi ,.Elge". Pri drugi predstavi bil ji je poklonjen krasen šopek. — Umetnik. ki ima še lepo bodočnost je tudi gosp. N u č i č. Krasen je bil prizor v ,.Elgi'' mej njim in StaržensHm. — Gospod Danilo v soboto ni znal vloge, dasi njegov oskrbnik ni bil slab. Izvrsten je bil v vlogi Povodnjaka drugi večer. — Dobri sta bili tudi gospici K o š a k o v a in R o n o n s k a oba večera. |— Ostale vloge bile so v neznatnih rokah. I Uprizoritev bila je zelo skrbna. Motili so pa | predolgi odmori, čemur pa je vzrok mnogo j naš oder. Občudovali smo krasne toalete g. Taborske. V obče moramo priznati, da sta bila dva krasna večera, ki jih je nam pripravila ».Narodna prosveta". Občinstvo je obakrat napolnilo dvorano. d. Volilno gibanje. V nedeljo dne 8.. t. m. imeli so klerikalci v goriški okolici dva j shoda. Dopoludne v Mirnem, kjer se je predstavil tajnik Fon volilcem. Shod, ki je bil; zaupen, je bil obiskan precej dobro. — Po- j poludne bil je shod v Vrtojbi. Tu pa so se ! napredni volilci, ki so prišli v veliki večini na | shod, polastili predsedstva ter sploh niso dali (Dalje na 4. strani). U Gorenjivasi pri Kanala odda se v najem Kovaeiiica z vsem kovaškem orodjem in W Stanovanje obstoječe iz dveh sob, ene kuhinje in dveh kleti. — Pojasnila daje „INSERATNI ODDELEK EDINOSTI" pod štev. 380. ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, ulica Torate št. 34 (t bbti mr „jttln »nova citt* di Crieste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečkt ===== vsake vrste. = Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti Hranilno in posojilno Ho v Nabrežini rsgzirali so se pač na severne kraje, kjer ne j orejo po zimi nič delati in se pečajo samo ' z živinorejo in poljedelstvom. Pri nas so pa ■ ^zmere drugačne : glavne naše kmetijske pa-_re so vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo živinoreja. Prvih treh predmetov pa se ne ::;re učenec učiti po zimi, ko ne more ob t em tudi praktično izvajati, kar je teore-: no slišal, in zato je poletna šola pri nas obhodno potrebna. Ob predrugačenju sole : se bil moral uvesti enoleten tečaj. Vzrok, .dkaj nima naša šola pravega uspeha, pa ni >:! v dvoletnem tečaju, marveč v tem, da se v njej po nepotrebnem skopuharilo. S šolo g:re vedno navzdol; prvo je bila srednja, jotera navadna, a sedaj je postala zimska, ionec bo gotovo — zatvoritev, na kar se je mislilo, tako, tla bodo pošiljali učence s štipendijami na kmetijske šole v druge dežele. x Politično društvo za Furlanijo, o caterem se navadno nič ne sliši in še manje jovori, ker je brez vsakega pomena, sklenilo ~ v četrtek zvečer na občnem zboru, da bo zvezi s skoraj zamrlim društvom ..Unione", cateremu načeluje sam deželni glavar in se -buja le o priliki volitev, agitiralo v skrajnem liberalno-italijanskem smislu v Gorici in po Furlaniji za zmago njih r a d i k a 1 n o - i t a l i j a n-^ k i li kandidatov. Sklenili so tudi, tla se kakor moderna stranka pomešajo tudi med uboge furlanske kolone in bodo na nje vplivali v demokratičnem smislu. Socijalisti, ki so imeli neštevilne volilne shode, sklenili so v i;rni seji, da bodo priznavali narodnost in vero. To pa le v namen, da pomorejo laškim liberalcem po Furlaniji do zmage, ker sami nimajo nobenega upanja. Na nadomestnih volitvah za okrajni šolski svet v Gradišči je bil 6. aprila t. 1. izvoljen členom župan iz Kormina .T ur i j baron Locatelli (konservativec) s 64 _ laso vi. Protikandidat Vianello Virgilij iz Za-grada (liberalec) je vdobil 59 glasov. x Iz Kobarida se nam poroča, da je že pred več časom pobegnil učitelj v Breginju, potenc, ko je napravil vse polno dolgov. Bil ]e prej nameščen na Kranjskem, a odpuščen iz službe. Poročil je sestro kurata v Logjeh, ki mu je prinesla lepo pohištvo. Z ženo sta ■ io potegnila v Italijo in od tam je pisal i «,r;:ku. da žena gre k starišem, on pa — —. j » udno, da o tej stvari ne javlja nič nobeden j goriških listov ! x Deželnega tajnika dra. Alojzija | P e 11 a r i n a je povišal deželni odbor gori- ! ski v svoji sobotni seji v šesti plačilni razred in ga ob enem imenoval deželnimi svetov a l c e m, katere časti 6e do sedaj ni poznalo v deželi. ki se bo vršil par v nedeljo 14 aprila 1907 ob 3. uri pop. v občinski pisarni. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA DI RISPARMIO 5 KATALOGI BREZPLAČNO. DNEVNI KEI>: 1. Polaganje raeuDa za lete- 190«. -J. Razdelitev tistega dobička. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Sprememba pravil, ♦j. Slučajnosti. SABREŽTNA. 7. aprila 1930. Naeelstvo. Dr. Fran Korsano 3 »pecijaHst za sffMitične 1» kožne bolezni Itd v Trstu [| ima ""TOST, ulica 8. Giovanni št* 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA mm 6LASOVIRJEV Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledrich Ehrbar na Daaaju. Kćerini ilaiirji Mar so na razpolago ti toratiriur. — HARMONIJI, ELEKTR. AUrOMATlCNI PIANINI, PHONOLA Dajt t uj«, ▼ humu, na obrok«. Popravlja, akordi ra. Cen* smerno. 'Vf »V v v* svoj ambulaiorij mmsm h t ilici S. Nični« 9 uud Jiiruito Bati* Sprejema od 12. do 1. in 5.1/® do 6-7« popo1- ohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah "jB* Rafaele Italia TRST — Via Malcanton 7 Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vesrv da je v soboto (popoludne ob 1- in pol uri) po kratki bolezni, previđena se svetotajstvi v 84.. letu svoje starosti, izdihnila svojo blago dušo naša preljubljena mati, stara mati, prastaramati, gospa Julija Leban roj. veleposestnica. Pogreb drage pokojnice se je vršil v ponedeljek, dne H. t, m. ob o. in pol uri popoibdne-z hiše žalosti in so se zemeljski ostanki prenesli na. domače pokopališče v Ćerničah. FRANCE LEBAN. c. k. poštni ravnatelj sin. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvipeto^t« sredstvo proti VIKTORJA LUK S A, hči tn drugi žalujoči sorodniki: "DOBIVA SE v VSEH LEKARNAH- reumatizmu in protinu >• TEKOČINA GODINfl Steklenica stane K 1-41. Iz Trata ae ae odroKlja manje od 4 prirejena v Trstu Rafaela $0*M, Ukaria „flh JU^UU WU Safofc" prt I od lekarnarjev : Moki iu Josip Mil^ManU JM If«4, fm**K.\ prati poŠt- povortjj« aH proti anticipatai poittja^i 7 K franko) pottntM ia sai TrBtu, dne aprila 1907 »EDINOST« štv. 08. Strun IV kandidatu Konu besede. Predsednik je za-»iijui il shod. ne da bi bil mogel gosp. Kon govoi iti. d. Proti novemu deželnozborskemu volilnemu načrtu protestirali sta tudi občini Cerkno in Nabrežina. Cerkljanska občina ima po večini klerikalen občinski zastop Županstvo v Velikem Repnu je v svoji seji dne 7. aprila t. 1. proti sklepu deželnega zbora goriškega z dne 14. marca t. 1. glede vsprejetja deželnozborskega volilnega reda soglasno sklenilo protest, ter se ob jednem se izreklo za splošno in jednako vo-liluo pravico, s zahtevo, naj bodo Slovenci v deželnem zboru zastopani po njih številu. Vesti iz Kranjske. Huda toča se je vsula včeraj dopoludne nad Ljubljano in okolico. Padala je tako gosto, da je lilo v par trenotkih vse belo po tleh. Bila je debela kakor lešniki, (iromelo je in nastala je taka tema, da so morale po pisarnah in prodajalnicah goreti luči. Književnost in umetnost. Naše gledališče. Dvojno ima igra ..Pri belem konjičk u", kar jo dela posebno efektno: sveži humor tipov in dejanja in svc-žost milieua. Prvi je prišel v nedeljo na našem odru do precejšnje veljave, drugi pa le do jako slabotne — in tako je bil elekt igre samo polovičen. No, bil je zato vseeno velik. Saj je bil Verovšek tu, ljubi gost, kateremu se imamo zahvaliti že za nekaj lepih gledaliških večerov in kateri nam je podal zdaj vnovič čistega, veselega užitka! Zopet smo občudovali v njem mojstra preproste, naravne umetnosti, ki hrani v sebi neizcrpljiv zaklad originalnosti. Ta njegov Bucek! Ali si ga je mogoče predstavljati drugačnega nego nam ga je prezentiral Verovšek ? Pristni, pravi kranjski purgar, kakor živi in stoji! In za oceno tega VerovŠkovega tipa nam je v resnici na razpolago samo en izraz: Imenitno! Žel je g. Verovšek v našem gledališču, ki je bilo v nedeljo napolnjeno distingviranega občinstva, zopet viharne, navdušene aplavze. — Ker se bo burka „Pri belem konjičku" skoro ponovila in bomo torej Še imeli priliko, reči o njej kako besedo, se hočemo omejiti z današnjo oceno in posebno o naših igralcih povedati samo po-glavitnejše. Gdč. J a n o v a je kakor vedno, tudi zdaj napravila svojo stvar vrlo dobro ; srčkana, vesela gostilničarka in vdova je razvijala vso kipečo Živahnost svojega temperamenta — žal, še nekoliko preveč... Brez zamere, gospodična: a vesela vdova „Pri belem konjičku-' in vesela vdova v opereti enakega imena sta dve različni osebi! Tudi g. C o t i č kakor natakar Žan je zahajal nekoliko preveč .,v opereto", sicer pa mu izrekamo vse priznanje. O vrlinah njegovega kakor tudi gdč. Tanove igranja smo že toli-krat govorili, da je vsako ponavljanje odveč. Tudi njima je občinstvo živahno aplavdiralo. Jako tipičen parček sta bila gdč. Pucelj-n o v a (Minka). in g. P o d k r a j š e k (Maks .lerina), ki sta zares srečno pogodila svoji vlogi in zlasti prizor svoje zaroke izvrstno napravila. Na nedeljskem uspehu jima čestitamo prav posebej! S t o k p, ki je jako veselo prikolesaril na oder, je izvel vlogo advokata kovača z njemu lastno rutino in spretnostjo, kar je priznati tembolj, ako se pomisii da je imel obilnega in napornega dela, daje spravil na oder to igro s tolikim ensem-hlom, kar ve ceniti posebno oni, ki je gledal to na lastne oči. G. P o h a r je tudi dobro zadel svojega profesorja (masko ima ta igralec vedno srečno) in dobra je bila tudi g. Gr meko v a kakor Tilka, dasi ta vi j ga zanjo ni bila posebno primerna. Gdč. K a-X \ a u o v a kakor brhka gorenjska Kezika je delala sicer malo presentimentalen obrazek, a pela je kaj ljubko. Dražestno dekletce to, — Pohvalno omenjamo g. Novaka kakor berača in pa, da ne pozabimo na „pikola", ki se je toli hrabro držal proti pikolom tako sovražni usodi in tudi svojo pevsko nalogo mojstrsko absolviral. Malo takih pikolov ! Povoljno so izveli svoje male vloge tudi ostali igralci. V igro je bilo vpletenih tudi več kupletov. No, res je, da so občinstvu ugajali (saj naše občinstvo tako ljubi petje in godbo) in Vogričeve prijetne skladbe so in dobri pevci so jih peli, a vseeno bi menili, da so bili tu pa tam predolgi ter da jih je bilo preveč. Sicer se pa nečemo prepirati z ukusom občinstva, ki se je na istih naslajalo ter zahtevalo opetovano istih ponavljanje. Vse skupno bil je lep večer, ki nam ga je priredilo dramatično društvo. Novi predsednik društva hrvatskih književnikov. Društvo hrvatskih književnikov je izvolilo svojim predsednikvm znanega zgodovinarja prof. Matka Nodilo. „Ljubljanski Zvon". Vsebina aprilskega zvezka : Pavel Grošelj — Crescendo (pesem), dr. Ivan Tavčar — Izza kongresa (zgodovinska povest), Vladimir Levstik — Zrno (pesmica) in V Babilonu avObode (potopis), Kristina — Ob Adriji (pesmi), Ivan Cankar — Ženitba kan celi sta Jereba (zgodba iz doline šenttiorijanBke), dr. Josip Tominšek — Iz učenega in neučenega Berlina (popotni spomini), Vladimir Levstik — Kozak Semjon (pesem), E t b i n Kristan — Vitez Ivan (epos), Vojeslav Hole — Pa in Sulejka (povest hrepeneče duše), L. P i n t a r — Satura, H. Gaspari — Ornamenti (pesmi), F. S t r n a d (Zbašnik) — Strup (novela). Književne novo- s t i (ocene Cankarjevega Martina Kačurja idr. Merhar), Zabavne knjižnice „Slovenske Matice" t dr. TominSek), Minke Govekarjeve prevoda Tolstega drame nMoč teme" (dr. Iv. Prijatelj itd.) Splošni pregled. „Dom in Svet*'. Vsebina 4. številke: Dr. M. Opeka: Gregorčičevemu spominu (prolog). F. S. Finžgar : Pod svobodnim' soln-cem (povest davnih dedov). A. Medved : Pomladni žarki (pesem). L. Lenarc: Kamjenjec in Hotin (potopisna črtica). Zvonimir : Ptička-Ijubav (pesem). Janko Mlakar: Zadnji svojega rodu [HumoreskaJ. Griša : Na pot! [pesem].K. A.: Svetovni jezik | razprava]. Marijan Kmetiška pesem, F. S, Finžgar : Hčerke trenotka v Gregorčičev spomin). Griša: Večerne rože (pesem). Dr. E. Lampe : Pod oljko in lovorom (zapiski iz Italije). Lea Fatur: Skušnja (črtica). Književnost. Metelkova antologija, (poroča dr. E. Lampe). Šah. To in ono. Številka ima 10 slik. Gospodarstvo. d. Eksportna zadruga za zelenjavo ustanovila se je, kakor smo poročali, ta teden v Goriški okolici. Take zadruge drugje niso nič nenavadnega, toda pri nas je to malrne prva zadruga te vrste. Zato treba ravnt pri prvem koraku dvojne previdnosti, da se ne zgodi kaka nesreča, ki bi na dolge čase vstrašila naše kmetovalce, da bi se v naprej branili z rokami in nogami zadružništva. Stvar nikakor ni tako lahka, kakor si marsikdo domišlja. Storiti je treba veliko delo : odstraniti celo vrsto posredovalcev in odvzeti gotovim konzorcijem moč vplivanja na ceno pridelkov. Z ustanovitvijo zadruge samo to še ni storjeno. Treba pred vsem gmotne podlage, ki naj je v prvi vrsti dana s tem, da vsi zadružniki vplačajo polno svoje deleže. To se nam zdi potrebno poudarjati, ker je na Kranjskem ponesrečilo precej zadrug ozir. konsuranih društev vsled nevplačevanja deležev. Prva podlaga vsaki trgovini je zadostna obratna glavnica. Druga velika skrb pa je za tem, dobiti si odjemalcev, zagotoviti si trg. To je neobhodno potrebno, ker sicer se zna primeriti kako zelo neljubo presenečenje. Akcija mora torej biti vsporedna, tako pri producentib, kakor pri konsumentih. Da pa se to doseže, treba, da se poverja vodstvo obrata t r g o v-sko in gospodarsko izobraženemu človeku, ki pa mora imeti tudi Spekulativno žilico. Neobhodno potrebno pri takem podjetju je tudi pravilno knjigovodstvo. Brez tega ne gre ! Na oni način, kakor so so doslej kupčevali naši Štanderci, ki so na vagone krompirja odposlali zanašaje se v glavnem na svoj spomin, se stvar ne more izvesti. Pred vsem pa treba mnogo dela, potrpežljivosti in vstrajnosti, ker gladko ne pojde vedno ! Počasi treba izučiti ljudi, počasi si pridobiti tal. Eksportna zadruga je riskirano podjetje, kakor vsaka trgovina, — in to naj imajo ustanovitelji vedno pred očmi. Pred vsem je treba previdnosti in sigurnosti. Ravno organizacija producentov vsega ozemlja je stvar, ki se jc ne sme bagatelizovati. Nova industrija v Dalmaciji. Ker v Dalmaciji izvrstno vspevajo razne aromatične rastline, ki rastejo divje po brdih, pričelo se je misliti na ureditev industrij al nih podjetij, ki l>i te rastline umetno gojila ter iz njih pripravljala razna eterična olja. Razne vesti. Šolske počitnice v Beroliui leta 1907 so razdelili nastopno : velikonočne počitnice trajajo od 23. marca do S. aprila, binkoštne od 17. do 24. maja, poletne od 5. julija do 13. avgusta, jesenske od 28. sept. do 8, oktobra, božičue od 21. decembra 1907 do 7. januvarija 1908. Pravda za 500 milijonov kron Nekaj podjetnikov je vložilo tožbo proti mestu Karlove vari, oziroma proti erarju. Zahtevajo odškodnino 500 milijonov kron, ker v&led varstvenih naredb za Karlovarške vrelce, ne morejo dvigati premoga. Tožba je tako obsežna, da jo je bilo treba tiskati. Razprava bo pri okrožnem sodišču v Hebu. Kdor hoče imeti star »d zaraščen, naj si kupi seme japonskega hmelja. Japonski hmelj sejemo v topli gredi in presadimo koncem meseca majnika na piano. Japonski hmelj raste hitro in ima gosto listje. Turške cenzure. Nekdaj je neki Francoz potoval po turški obmejni železnici. U-radnik mu je pregledal prtljago in našel pri njem priročen slovar. Uradnik je takoj poiskal črko T in mirno iztrgal ono stran, kjer je bilo govora o Turški. — Nekdaj je neki list napisal ta izrek : Oblastne mere so prestroge. Cenzor je izbrisal zadnjo besedo, ker se mu je zdela puntarska ! Časnikar je mesto nje stavil besedo : „arbitrarne*' — in to je prošlo, ker ni uradnik te besede razumel. — V Tuiški se ne more izdajati lista brez posebnega dovoljenja sultanovega, na katero se navadno čaka tri mesece ali celo tri leta, a večkrat se je nikdar ne dočaka. Oni pa, ki je dobil dovoljenje, da izdaja list, ne more zapustiti svojega bivališča brez ministerskega dovoljenja. Ako hoče naročiti potrebne črke, stroje, navadne klišeje, mora zahtevati dovoljenje, ki mora iti skozi vse stroge formalnosti. Ko je zaprosil dovoljenje, pride preiskava, in dokazati se mora, da so naročene stvari v resnici za onega, ki ima sultanovo dovoljenje za izdajanje lista. Od prošqje do priskave minevajo zopet meseci in meseci. r MALI OGLASE. L- Stali oglasi računa o w po 3 stot. besedo; miifetuotifkr.ne bfe-de se računajo enkrat ▼eč. Najmanjša pristojbina 4»>J »totink. —- Plača se takoj. --i — Vtf&r uveo Trata pismeno naroči kak „HALI OGLAS j»4t|» Cenar v naprej, ker drugače na bo njagov o;!a« objavljan če ni oseba poznana Upravi Usta. Tarifa j« naUsnJtna na £elu „MALIH OGLASOV" In vsakdo l »ijko preračuni, koliko mu J« plaćali o tom, da proitoj« b«t»4* Oglase treba nasloviti na „IMSERATIIi ODDELEK" „Edinosti". Ha vprašanja patom pisem bo dajal JISERATM ODDELEK" Informacijo eclno la, £a to pismu prilotana znamka za odgovor TRST CURSO št. 4 Znana gostilna fj? e u 3 tobakarno m prodajo kolekov, odda se poi ugodnimi pogoji v najem. Obrniti se je do lastni ka Josipa Pirjeveo v He-žani. 391 IfrniaP za letelo, kateri zna <-im krojiti in -ivati Uja v neoženjen, posten, dobi stalno službo. Ponudbe: Narodni Dom — Roo. 31)2 DVOkOiO (hicikel) v dobrem stat u in^ po ^en? št. 2, I nad. je na prodaj, ulica ^au Frances«-o 395 le^Ain HonUo učenca za prodajalnico jestfin IoUcIII UCbHd od 11—16 let. Uli«a Giovanni Boccaeio it. G. 390 M. dal Caiso Verdi i: Elastični ovitki rndeči ali črni za trtne cepiče I.a vr,*ta kron if5 50 i II.a „ 23 50 jZak,,°er- Pošilja se tudi na deitlo postnim povzetjem. Fratelli Rauber 2£"»«YBm gkladiiče ustrojenih kož. kože za čevljarje in sedlar -Laatna tovarna ustrojenih gornjih kof (tomajel. -U» Izvršuje nsročbe z n v*e kraje ▼ pokrajini Mehanična delalnica Al (Alarik Lantschner! Male in velike parcele b"zmK s hišami ob ceeti v "bližini mesta po na prodaj po-ugodnih cenah. Naslov pove ,.,Inseratni oddelek Edinosti'-._14 FOf(|||f o prodaja kuhinjBko opravo : omare, j ■ OifllllCl niize itd. iz prve roke. Trst, ulica Ferriera st. 25._ Spretnega agenta biranje oglasov išče takoj „Inseratni oddelek Edinosti". Daje se dobro provizijo. Ako je oseba spretna, srtlna in iona dobro voljo za delo, lahko si zasluži mesečno od 150 do 200 kron. Zahteva se tudi pozuanje italijanskega jezika. Ponudbe ftndi osebno) na Inseratni oddelek Edinosti1'. zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 Ekskluzivno "n^topništvo in zaloga svetcvnoznai e tovarne kolrs (bicikljev ir. motociklet) .Styrla tvr-^^^ dke Jooh. Fach £ Co. 4 - v ©radon, kakor tudi tu- 2 in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin, J Zaloga in vpeljava električnih zvoncev % Sprejme Moršno si Mi popra!o ? s?o)i s*roEi. 3 i K » » » ft » » l/icIn volio rfPR B ICraT\}*fee' je v l«- l\lOlU 4CIJD nih dobah v zalogi Josipa D n I ? i č. ulica Sorgf nte 7, telefon 1465. (227 Slavoj Skerlj, krojač ESt« Veliko noć svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši dunajfki vzorci. Nizke cene, solidno delo. Svoji k svojim ! Pinzza narriera 3, I. 204 se odda mebliraca noba za 1 ost bo 9 kron na mesec. Ulica Tigor 17, Posestvo, valjični mlin in še ena vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje se proda iz proste roke. Posestvo je posebno pripravno za živin- -rejo radi velikih gospodarskih poslof in dobrih pašnikov. Bližina mesta jajn! za prodajo vseh gospodarskih pridelkov Več pove TOMAŽ JEŽEK, posest r , v Spodnjih Gameljnah nad Ljubijaruv V najem III. desno. 28« Angelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd. lakira i Trst — ulica Padulna št. 9 (vogal ulica Chiozza) Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, u met-; nisko delo, kakor sobe izveske in lakiranje., BOGOMIL FINO bivši urar v Scžan javlja svojim cenjenim odjernaic«'^ da je odprl svojo novo _- ■..--_r prodalainic® ur t TnSTU. Biica Viiccczo Belili S!t. t n nasproti cerkve sv. Antona roveg«. frodsja vsakovrstne ure in popravlja isU po zmernih cer.ah in z jamstvom Najbolji škrob za lefc x Glanzine Fritz Schulz jun. Akt. Ges. Eger i. B. u. Leipzig Glanzine daje najlepše Zastopnik AM Tetiescai Trst Corso 4, III. . » . • . • • . * ■ • • • Kdor želi pristna, jamčena vina naj se obrne ca dobro znano ZALOGO VINA DOMENICO RAVALICO, ^ ulloa Nloold Maoohl&velli itev. 32. — Telef 1729 kjer najde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški tsran kakor tudi stara vina po nizkih etnah. Pošilja tudi um dom. — Z* krčmiti* in gostilničarje cone po dogovoru. PfiVA ZALOGA VINA UMBERTO ZTJCCO TRST — ulic* Tisiano Vecellio 9 ima izključno izurstna namizna vina litrski refoik po 72 stot. Utor; Dalmatinsko vino po 80 st. lltsr ; Opolo Is Omiujs po SO al ut«r ; rmzun tega. SBB7 Izbera finih likeijev v buteljkah. SPECIJALITETA RefoJI ii Iirtit (is luni) TimrrtoT) ni^ao pristen 31 tateMa. Poiilja tudi na dom. — Jamči za prtatnoat lattnih pridelkov. _ Za gostiln itarje ^ ^ A c«ne po dogovoru Čast mi je javiti, da sem v mojej Dunajskej prodajalnici slanine v TKSTL, ulica Ca ser m a štev. 19 (Palača Vianello) - TELEFON ttsv. 1893 - odprl posebno sobo za z&jutrek (FrfLsttickstube), kjc-r dobijo moji cenjeni odjemalci, poleg izvrstnega belega in črnega vina tudi pravo izvrstno PLZENSKO PIVO društvene plzenske tovarne Prodaja suho in sveže meso, vsake vrste salama, Modene, Bologne, Verone vn ogrskih. Klobase Neustadter in Kranjske. Velika zaloga svežih konserv in konserv v škatljah, omake in sir vsake vrste. GIORGIO HUTTEft.